Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2002 z dne 26. 7. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2002 z dne 26. 7. 2002

Kazalo

3233. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C), stran 7593.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C)
Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. julija 2002.
Št. 001-22-96/02
Ljubljana, dne 18. julija 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP-C)
1. člen
V zakonu o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 30/98, 33/2000 – odločba US, 39/2000 – popravek odločbe US, 61/2000, 100/2000 – odločba US in 21/2002) se v 13. členu pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo “ter posreduje mednarodnim organom in organizacijam podatke, razen osebnih podatkov, in poročila s svojega delovnega področja.“.
2. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki urejajo vzdrževanje in varstvo cest, opravljajo tudi organi, pristojni za inšpekcijsko nadzorstvo cest. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na delo subjektov, ki opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga in prevoz potnikov ali blaga za lastne potrebe, ter določb, ki se nanašajo na vozila in voznike, ki opravljajo take prevoze, opravljajo tudi organi, pristojni za inšpekcijsko nadzorstvo prevozov v cestnem prometu in za delo, vsak v okviru svojega delovnega področja.“
3. člen
Za 15. členom se doda se nov 15.a člen, ki se glasi:
“15.a člen
Zaradi usklajenega izvajanja nadzora cestnega prometa organi in službe iz 14. in 15. člena tega zakona sodelujejo med seboj in s pristojnimi tujimi organi in službami.“
4. člen
V 19. členu se v prvem odstavku:
29. točka spremeni tako, da se glasi:
“29. kombinirano vozilo je motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ki ima poleg voznikovega največ osem sedežev, ki ima poleg sedežev tudi tovorni prostor, ki ni ločen od prostora za potnike in je namenjeno hkratnemu prevozu oseb in tovora. Kombinirano vozilo je tudi tako vozilo, ki se lahko brez predelave uporablja za prevoz samo oseb ali samo tovora, pri čemer odstranitev oziroma namestitev sedežev ne šteje za predelavo, če je konstrukcijsko zagotovljena možnost njihove olajšane odstranitve in namestitve;“,
33. točka spremeni tako, da se glasi:
“33. motorno kolo je motorno vozilo na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;“,
v 34. točki za besedami “delovna prostornina motorja“ dodajo besede “z notranjim izgorevanjem“, besede “50 km/h“ pa se nadomestijo z besedami “45 km/h“;
za 34. točko dodajo nove 34.a, 34.b in 34.c točka, ki se glasijo:
“34.a trikolo je motorno vozilo s tremi kolesi, nameščenimi simetrično na vzdolžno os vozila, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h;
34.b lahko štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi, katerega masa ne presega 350 kg (brez baterij in z nazivno močjo motorja največ 4 kW, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm oziroma pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h;
34.c štirikolo je motorno vozilo s štirimi simetrično nameščenimi kolesi (razen lahkih štirikoles), katerega masa ne presega 400 kg, če je namenjeno prevozu oseb, ali 550 kg, če je namenjeno prevozu tovora (brez baterij, če gre za vozilo na električni pogon), pri katerem nazivna moč motorja ne presega 15 kW;“,
za 51. točko dodata novi 51.a in 51.b točka, ki se glasita:
“51.a zadrževalni sistem sestavljata sedež, pravilno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža;
51.b sedež je naprava, vgrajena ali pritrjena na konstrukcijo vozila, ki skupaj z opremo služi kot sedež za eno odraslo osebo in je lahko izveden kot posamezen sedež ali del sedežne klopi, ki je namenjen sedenju ene odrasle osebe;“,
52., 53. in 54. točka spremenijo tako, da se glasijo:
“52. največja dovoljena masa je masa, ki jo določi proizvajalec vozila glede na konstrukcijske lastnosti vozila;
53. masa vozila je masa praznega vozila, brez oseb in tovora, pripravljenega za vožnjo, z 90% goriva in polnimi rezervoarji tekočin razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih, tovornih, vlečnih in delovnih vozilih tudi z voznikom (75 kg), pri avtobusih pa tudi z drugim članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
54. nosilnost je razlika med največjo dovoljeno maso in maso vozila;“.
5. člen
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
“69. člen
(1) Voznik v 24 urah, oziroma med dvema dnevnima počitkoma po določbi, ki opredeljuje dnevni počitek, ali med dnevnim počitkom in tedenskim počitkom (v nadaljnjem besedilu: dnevna vožnja) ne sme voziti več kot devet ur. V enem tednu se čas vožnje lahko dvakrat podaljša na 10 ur.
(2) Najkasneje po šestih dnevnih vožnjah mora imeti voznik tedenski počitek, kot je določeno v 69.č členu tega zakona.
(3) Tedenski počitek se lahko preloži do konca šestega dne, če skupni čas vožnje v šestih dneh ne presega najdaljšega časa vožnje, ki ustreza šestim dnevnim vožnjam iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri opravljanju mednarodnih občasnih prevozov in izmeničnih voženj potnikov, se določbe drugega in tretjega odstavka tega člena uporabljajo za obdobje največ dvanajst dnevnih voženj.
(5) Voznik v dveh zaporednih tednih ne sme voziti več kot 90 ur.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena.
(7) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.“
6. člen
Za 69. členom se dodajo novi 69.a, 69.b, 69.c, 69.č, 69.d in 69.e člen, ki se glasijo:
“Odmori
69.a člen
(1) Po štirih urah in 30 minutah vožnje mora imeti voznik 45-minutni odmor, razen če takrat že ne začne z dnevnim ali tedenskim počitkom.
(2) 45-minutni odmor lahko nadomesti z najmanj tremi 15-minutnimi odmori, razporejenimi v štirih urah in 30 minutah vožnje.
(3) V notranjem linijskem prevozu potnikov, lahko odmor voznika po vožnji traja najmanj 30 minut, če voznik ne vozi več kot štiri ure. Odmor v takem obsegu ima voznik lahko le v primerih, če bi odmori, ki presegajo 30 minut, lahko ovirali potek mestnega prometa.
(4) Med odmori voznik ne sme opravljati nobenih drugih del, drugače se ta čas ne šteje za odmor. Za drugo delo se ne šteje čas čakanja in čas, ko voznik ne vozi, čas pa prebije v vozilu, ki se vozi na trajektu ali na vlaku.
(5) Odmori po tem členu se ne štejejo za dnevni počitek.
(6) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(7) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(8) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
Dnevni počitek
69.b člen
(1) Voznik mora imeti v 24 urah najmanj enajst neprekinjenih ur dnevnega počitka, ki se lahko največ trikrat v posameznem tednu skrajša na najmanj devet neprekinjenih ur, pod pogojem, da se mu kot nadomestilo, pred koncem naslednjega tedna omogoči počitek podaljšan za enako obdobje, kot mu je bil skrajšan v prejšnjem tednu.
(2) V dnevih, ko se počitek ne skrajša v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko počitek izkoristi v dveh ali treh ločenih obdobjih v 24 urah. Eno od teh obdobij mora trajati najmanj osem neprekinjenih ur. Voznik mora imeti v tem primeru skupno najmanj 12 ur dnevnega počitka.
(3) Če se pri vožnji menjata najmanj dva voznika, mora imeti vsak voznik v 30 urah najmanj osem neprekinjenih ur dnevnega počitka.
(4) Dnevni počitek voznik lahko prebije v vozilu, če to vozilo stoji in je opremljeno z ležiščem.
(5) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(7) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
Prekinitev dnevnega počitka
69.c člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko dnevni počitek prekine samo enkrat, če so za voznika, ki prevaža blago ali potnike in spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– voznik mora imeti možnost preživeti del dnevnega počitka na kopnem neposredno pred ali po delu dnevnega počitka, ki ga je preživel na trajektu ali vlaku;
– čas med obema deloma dnevnega počitka iz prejšnje alinee mora biti čim krajši in v nobenem primeru ne sme presegati ene ure pred ali po vkrcanju ali izkrcanju vozila na trajekt oziroma vlak. V čas vkrcavanja oziroma izkrcavanja se všteva tudi čas porabljen za carinske formalnosti;
– voznik mora imeti v času obeh delov dnevnega počitka zagotovljeno ležišče.
(2) Če je dnevni počitek prekinjen na način določen v tem členu, mora biti skupni čas dnevnega počitka podaljšan za dve uri.
(3) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(4) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Tedenski počitek
69.č člen
(1) V vsakem tednu se eden od počitkov iz 69.b člena tega zakona podaljša tako, da dnevni počitek skupaj s tedenskim počitkom znaša najmanj petinštirideset neprekinjenih ur (v nadaljnjem besedilu: tedenski počitek).
(2) Tedenski počitek se lahko skrajša na najmanj šestintrideset neprekinjenih ur, če poteka na mestu, kjer je na podlagi licence zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno nastanjen, ali na najmanj štiriindvajset neprekinjenih ur, če poteka drugje.
(3) Vsako zmanjšanje tedenskega počitka je potrebno nadomestiti z enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna, šteto od tedna, v katerem je bil tedenski počitek skrajšan.
(4) Tedenski počitek, ki se začne v enem tednu in se nadaljuje v naslednji teden, se lahko prišteje kateremukoli od teh dveh tednov.
(5) Pri mednarodnem občasnem prevozu in izmeničnih vožnjah potnikov, za katere velja četrti odstavek 69. člena tega zakona, se lahko tedenski počitek prenese v naslednji teden in se izkoristi skupaj s tedenskim počitkom v tem tednu.
(6) Vsak počitek, ki je nadomestilo za skrajšanje dnevnega ali tedenskega počitka, mora biti dodan drugemu, najmanj osem ur trajajočemu počitku. Na njegovo zahtevo se vozniku dodeli v kraju, kjer ima prevoznik na podlagi licence zagotovljeno parkirno mesto ali kjer je voznik običajno nastanjen.
(7) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(9) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali šestim odstavkom tega člena.
Prepoved določenih vrst plačil
69.d člen
(1) Prepovedano je kakršnokoli nagrajevanje voznika za prevoženo razdaljo ali količino prevoženega blaga, če so s tem kršeni predpisi o času trajanja vožnje in počitkih voznikov ali drugi predpisi o varnosti cestnega prometa.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
Izjeme
69.e člen
Določbe od 69. do 69.d člena ter 70. in 70.a člena tega zakona ne veljajo za prevoze:
– z vozili, ki v skladu s predpisi ne potrebujejo tahografa ali snemalne opreme;
– z vozili, s katerimi se opravlja prevoz potnikov v linijskem mestnem prometu;
– z vozili, s katerimi se opravljajo javni linijski prevozi potnikov v cestnem prometu, kjer linija ni daljša od 50 km.“
7. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
“70. člen
(1) Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v njem pravilno vložen in izpolnjen ustrezen zapisni list o tipu tahografa in hitrostnemu območju. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in izpolnjene zapisne liste iz tahografa, iz katerih so razvidni podatki o vožnji, odmorih in počitkih ter drugih dejavnostih voznika v tekočem tednu, ter zapisni list za zadnji dan vožnje v preteklem tednu. V primeru, da je bil voznik v tekočem tednu odsoten z dela, mora imeti v vozilu potrdilo delodajalca o odsotnosti z dela. Pri elektronski snemalni opremi, ki beleži podatke na drugačen način kot tahograf, nadomešča zapisni list zapisna kartica.
(2) Voznik je na zahtevo policista ali pristojnega inšpektorja dolžan omogočiti kontrolo tahografa ali snemalne opreme ter izročiti na vpogled zapisne liste, zapisno kartico ali izpis iz snemalne opreme, kakor tudi dovoliti pregled zapisnih listov, zapisne kartice ali izpisa iz snemalne opreme. Policist ali pristojni inšpektor lahko začasno odvzame zapisni list ali izpis iz snemalne opreme kot dokazilo v postopku ali v isti namen opravi prepis podatkov iz zapisne kartice.
(3) Če policist ali pristojni inšpektor posumi, da tahograf ali snemalna oprema ne deluje pravilno, lahko odredi, da se opravi poseben pregled tahografa ali snemalne opreme in vseh z njima povezanih drugih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za njuno pravilno delovanje.
(4) Poseben pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe, ki jih imenuje minister, pristojen za meroslovje. O posebnem pregledu izdajo pisno mnenje.
(5) Tahograf ali snemalna oprema ne smeta biti poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da beležita manjše hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti.
(6) Če se pri posebnem pregledu tahografa ali snemalne opreme ugotovi, da sta poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da beležita manjše hitrosti oziroma spremenjene druge vrednosti oziroma se ugotovi, da sploh ne delujeta, plača stroške pregleda lastnik vozila, katerega tahograf ali snemalna oprema je bila pregledana.
(7) Uporabljene zapisne liste ali zapisne kartice, izpise iz te kartice ali podatke, zapisane na drugi medij, mora prevoznik hraniti na sedežu eno leto.
(8) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali petim odstavkom tega člena.
(9) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
(10) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev.
(11) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.“
8. člen
Za 70. členom se doda nov 70.a člen, ki se glasi:
“Zapisni list, zapisna kartica
70.a člen
(1) Voznik ne sme uporabljati poškodovanih ali umazanih zapisnih listov in ne ponarejene ali poškodovane zapisne kartice. Če je poškodovan ali umazan zapisni list zamenjal, mora starega priložiti k novemu.
(2) Vozniki morajo uporabljati zapisne liste ali zapisne kartice vsak dan vožnje, od trenutka, ko prevzamejo vozilo, in jih ne smejo odstraniti pred koncem dneva oziroma dela.
(3) Nobenega zapisnega lista ali zapisne kartice se ne sme uporabljati dlje kot do konca obdobja, za katerega je namenjen. Če voznik zaradi morebitne odsotnosti iz vozila ne more primerno uporabljati nameščene opreme, se časovna obdobja, določena v a), b) in c) točki četrtega odstavka tega člena, na zapisni list vnesejo ročno, z avtomatskim snemanjem ali na drug način, napisana pa morajo biti razločno in ne smejo umazati zapisa.
(4) Vozniki morajo zagotoviti, da se čas zapisa na posameznem listu ujema z uradno določenem časom v državi, kjer je bilo vozilo registrirano, in upravljati preklopne mehanizme ter zagotoviti, da so sproti in jasno zapisani:
a) čas vožnje,
b) čas drugih dejavnosti,
c) druga obdobja, in sicer:
– čas, ko je čakal, to je čas, ko je bil v pripravljenosti na delovnem mestu,
– čas, ko je bil med vožnjo v vozilu kot sovoznik,
– čas, ko je počival med vožnjo drugega voznika,
– odmori med delom in čas dnevnega počitka.
(5) Če med vožnjo pride do okvare tahografa ali snemalne opreme, mora voznik na potni nalog zabeležiti vse podatke o različnih časovnih obdobjih, ki niso bila registrirana. Če na potnem nalogu ni dovolj prostora, lahko voznik te podatke vpisuje na dodaten list, na katerega vpiše znamko in registrsko oznako vozila ter ime in priimek voznika. Ta dodatni list se priloži k potnemu nalogu.
(6) Okvara iz prejšnjega odstavka se mora odpraviti takoj po končani vožnji, med katero je prišlo do okvare. Če vožnja traja več kot en teden od dne, ko je prišlo do okvare, se mora okvara odpraviti v času te vožnje.
(7) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(9) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.“
9. člen
V 72. členu se pika na koncu prvega odstavka nadomesti z vejico in doda besedilo “razen v vozilih, ki imajo prostor za stojišča, na katerem potniki stojijo, in v vozilih mestnega potniškega prometa.“.
V drugem odstavku se besedi “zdravniškim spričevalom“ nadomestita z besedami “veljavnim zdravniškim potrdilom“, za besedama “dokažejo, da“ pa dodajo besede “zaradi zdravstvenih razlogov“.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Minister, pristojen za zdravstvo, izda natančnejši predpis o osebah, ki jim zaradi zdravstvenih razlogov ni treba uporabljati varnostnih pasov, ter o obliki in vsebini zdravniškega potrdila.“
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
10. člen
V 89. členu se sedemnajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(17) Med vožnjo v osebnem avtomobilu morajo biti otroci, mlajši od 12 let in manjši od 150 cm, zavarovani z ustreznimi zadrževalnimi sistemi, ki so primerni otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnih avtomobilih, v katerih zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, smejo sedeti ti otroci le na zadnjih sedežih.“
11. člen
V 97. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(8) Ne glede na določbe 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona lahko vozijo na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, s fizično ločenima smernima voziščema, ki imata najmanj po dva prometna pasova, z največjo dovoljeno hitrostjo:
1. 80 km/h:
– motorna vozila z največjo dovoljeno maso več kot 7,5 t in tovorna vozila s priklopnimi vozili;
2. 90 km/h:
– motorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 12 ton, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju in
3. 100 km/h:
– avtobusi, razen zgibnih avtobusov in avtobusov, s katerimi se vozijo skupine otrok, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju, in
– druga motorna vozila brez priklopnih vozil iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 29. člena tega zakona, katerih največja dovoljena masa ne presega 12 ton, razen vozil, ki prevažajo nevarne snovi, če imajo to vpisano v prometnem dovoljenju.“
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
“(9) Vpis v prometno dovoljenje se opravi na zahtevo stranke, če ima vozilo:
– vgrajen zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje koles in servo volan;
– pnevmatike ustrezne nosilnosti in hitrostnega razreda;
– z varnostnimi pasovi in naslonjali za glavo opremljene sedeže, pred katerimi ni sedeža ali ustrezne pregrade.
(10) Pregled ustreznosti vozila za vožnjo s hitrostjo 90 km/h oziroma 100 km/h opravi organizacija, ki je pristojna za homologacijo vozil, če je bilo vozilo že registrirano v Republiki Sloveniji pa ta pregled opravi organizacija, ki je pooblaščena za opravljanje tehničnih pregledov vozil.
(11) Vozilo iz osmega odstavka tega člena, ki je registrirano v tujini, sme voziti s hitrostjo 90 km/h oziroma 100 km/h tudi če nima tega vpisa v prometnem dovoljenju, če izpolnjuje pogoje iz devetega odstavka tega člena, voznik pa ima pri sebi dovoljenje oziroma certifikat, s katerim pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.“
Dosedanji deveti do štirinajsti odstavek postanejo dvanajsti do sedemnajsti odstavek.
V dosedanjem petnajstem odstavku, ki postane osemnajsti odstavek, se beseda “enajstim“ nadomesti z besedo “štirinajstim“.
V dosedanjem šestnajstem odstavku, ki postane devetnajsti odstavek, se beseda “devetim“ nadomesti z besedo “dvanajstim“.
V dosedanjem sedemnajstem odstavku, ki postane dvajseti odstavek, se besede “desetim ali dvanajstim“ nadomestijo z besedami “trinajstim ali petnajstim“.
V dosedanjem osemnajstem odstavku, ki postane enaindvajseti odstavek, se beseda “trinajstim“ nadomesti z besedo “šestnajstim“.
12. člen
V 117. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
“1. vozniki motornih vozil kategorije C, D, E, B+E, C+E in D+E;“.
13. člen
V 122. členu se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
“(13) Minister, pristojen za zdravje, predpiše vrste in način zbiranja podatkov ter vodenje evidenc o umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.“
Dosedanji trinajsti do devetnajsti odstavek postanejo štirinajsti do dvajseti odstavek.
14. člen
V 124. členu se v šestem odstavku beseda “Voznikom“ nadomesti z besedo “Osebam“.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
“(7) Osebi, ki opravi praktični del vozniškega izpita na vozilu, katerega prestavno razmerje med motorjem in kolesi se spreminja z uporabo stopalke za plin ali zavore – vozila z avtomatskim menjalnikom, se to zabeleži v vozniško dovoljenje, izdano taki osebi. Z vozniškim dovoljenjem s tako opombo, se sme voziti samo vozila z avtomatskim menjalnikom.“
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda “voznik“ nadomesti z besedo “imetnik“.
Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
15. člen
V 127. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Pravico voziti motorno oziroma motorno in priklopno vozilo ima oseba, ki:
– je telesno in duševno zmožna voziti motorno vozilo;
– je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil;
– ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo vpisano v njenem vozniškem dovoljenju;
– ima v času, ko vozi vozilo, veljavno vozniško dovoljenje oziroma ji vozniško dovoljenje ni odvzeto ali začasno odvzeto oziroma se ji ne izvršuje izrečena kazen oziroma varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije oziroma se ji ne izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, oziroma se ji ne izvršuje sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
– uporablja pripomočke za vožnjo, ki so vpisani v njenem vozniškem dovoljenju.“
16. člen
V 128. členu se v prvem odstavku črta besedilo “(v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za vožnjo)“, besede “dovoljenje za vožnjo vozil“ v drugem, tretjem, četrtem, petem, sedmem in devetem odstavku pa se nadomestijo z besedama “vozniško dovoljenje“.
V devetem odstavku se za besedama “kategorije G“ dodajo besede “in kategorije A za motorna kolesa, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km/h.“
Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
“(10) Imetniki vozniškega dovoljenja kategorije A brez omejitev, smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.“
Dosedanja deseti in enajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.
17. člen
Za 128. členom se doda nov 128.a člen, ki se glasi:
“128.a člen
(1) Vozniško dovoljenje se izda na enotnem obrazcu, ki temelji na modelu Evropske unije, za vožnjo motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v kategorije A, B, B+E, C, C+E, D in D+E kategorije.
(2) V kategorijo A spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorij G in H.
(3) V kategorijo B spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije A, F, G in H, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot 8 sedežev. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorij G, H in I.
(4) V kategorijo B+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz motornega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega maso vlečnega vozila ali če največja dovoljena masa te skupine vozil presega 3.500 kg.
(5) V kategorijo C spadajo motorna vozila, razen vozil kategorije F in kategorije D, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorij B, G, H in I.
(6) V kategorijo C+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila kategorije C in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorije B+E, v kombinaciji z vozniškim dovoljenjem D kategorije pa tudi kategorije D+E.
(7) V kategorijo D spadajo motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot 8 sedežev. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorije B, C, G, H in I.
(8) V kategorijo D+E spadajo skupine vozil, sestavljene iz vlečnega motornega vozila kategorije D in priklopnega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg.
(9) Vozniško dovoljenje se izda tudi za vožnjo drugih motornih in priklopnih vozil, ki so razvrščena v nacionalne kategorije F, G, H in I.
(10) V kategorijo F spadajo traktorji in traktorski priklopniki. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorij G, H in I.
(11) V kategorijo G spadajo motokultivatorji in delovni stroji.
(12) V kategorijo H spadajo kolesa z motorjem. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorije G.
(13) V kategorijo I spadajo lahka štirikolesa. Vozniško dovoljenje te kategorije vključuje tudi vozniško dovoljenje kategorij G in H.
(14) Imetniki vozniškega dovoljenja kategorije A brez omejitev smejo voziti v Republiki Sloveniji tudi trikolesa.
(15) Imetniki vozniškega dovoljenja kategorij B, C ali D imajo pravico voziti motorna vozila navedenih kategorij tudi, kadar so jim dodani lahki priklopniki. Imetniki vozniškega dovoljenja kategorije B imajo pravico voziti motorno vozilo te kategorije tudi, kadar mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik, njegova največja dovoljena masa pa ne presega mase vlečnega vozila, če največja dovoljena masa teh vozil ali skupine vozil ne presega 3.500 kg.
(16) Znotraj kategorije A se vozniško dovoljenje izda za vožnjo motornih koles podkategorije A1, v katero spadajo motorna kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW.
(17) Vozniško dovoljenje kategorije B+E, C+E ali D+E, se izda le osebi, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil B, C oziroma D kategorije.
(18) Vozniška dovoljenja, izdana na obrazcu vozniškega dovoljenja, določenega s pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000), ostanejo v veljavi.
(19) Imetnikom vozniškega dovoljenja H kategorije, izdanega na obrazcu vozniškega dovoljenja, določenega s pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92 in 70/95), se ob zamenjavi tega vozniškega dovoljenja za vozniško dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če so dopolnili starost 16 let, potrdi v vozniškem dovoljenju tudi kategorija A1 ter vpiše omejitev, da smejo voziti le motorna kolesa, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 km/h.
(20) Ob uporabi in zamenjavi vozniškega dovoljenja, izdanega na obrazcu vozniškega dovoljenja, določenega s pravilnikom o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah (Uradni list RS, št. 5/92, 70/95 in 73/2000), za vozniško dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, se upošteva naslednja ustreznost med kategorijami:
DOSEDANJE VOZNIŠKO               NOVO VOZNIŠKO
DOVOLJENJE                       DOVOLJENJE
A do 125 ccm                     =  A1
A do 125 ccm in 11 kW            =  A1
A do 350 ccm                     =  A – ko imetnik vozniškega
                                    dovoljenja dopolni 20 let
A                                =  A
B                                =  B
C                                =  C
D                                =  D
E le k B                         =  B + E
E                                =  B + E, C + E in če ima
                                    imetnik vozniškega dovoljenja
                                    kategorijo D, tudi D + E
F                                =  F
G                                =  G
H                                =  H in A1 do 50 km/h, ko
                                    imetnik vozniškega
                                    dovoljenja kategorije H
                                    dopolni 16 let starosti.“
18. člen
V 129. členu se za deveto alineo črta pika in doda nova deseta, enajsta in dvanajsta alinea, ki se glasijo:
“– za vozila kategorije B + E in C + E 18 let;
– za vozila kategorije D + E 21 let;
– za vozila kategorije I 16 let.“
19. člen
V 132. členu se v tretjem odstavku besedilo “in zamenjavo vozniških dovoljenj“ nadomesti z besedilom “in za nadomestitev in zamenjavo vozniških dovoljenj, enotne kode pripomočkov, ki jih mora voznik uporabljati pri vožnji vozila in omejitev“.
20. člen
V 133. členu se v prvi alinei beseda “vozniku“ nadomesti z besedami “imetniku vozniškega dovoljenja“.
V drugi alinei se besedi “upravno enoto“ nadomestita z besedo “organ“.
V osmi alinei se za besedo “kategorije,“ doda besede “in podkategorije vozil,“.
21. člen
V 135. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Tujec, ki prebiva v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, in državljan Republike Slovenije, ki se vrne iz tujine v Republiko Slovenijo z namenom stalnega prebivanja, ali če začasno prebiva v Republiki Sloveniji več kot šest mesecev, lahko, če izpolnjujeta druge s tem zakonom določene pogoje za vožnjo motornih vozil, v enem letu od pričetka prebivanja v Republiki Sloveniji zahtevata zamenjavo veljavnega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje. Tujcu in državljanu Republike Slovenije, ki po določbi tega odstavka ne zahtevata zamenjave tujega vozniškega dovoljenja v enem letu po pričetku prebivanja v Republiki Sloveniji ali vrnitvi iz tujine v Republiko Slovenijo z namenom stalnega prebivanja v njej, prične enoletni rok, v katerem lahko zahtevata zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, ponovno šteti, če zapustita Republiko Slovenijo za čas najmanj enega leta in se vrneta v Republiko Slovenijo. Slovensko vozniško dovoljenje se izda, če imetnik veljavnega tujega vozniškega dovoljenja opravi praktični del vozniškega izpita za tiste kategorije vozil, ki jih ima pravico voziti s tujim vozniškim dovoljenjem. Praktičnega dela vozniškega izpita ni potrebno opraviti imetnikom tujih vozniških dovoljenj tistih tujih držav, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, na podlagi ocene kvalitete izobraževanja, teoretičnega znanja in znanja vožnje motornih vozil voznikov ter prometno varnostnih razmer v posamezni tuji državi. Slovensko vozniško dovoljenje se izda namesto tujega vozniškega dovoljenja. Izjemoma in ob vzajemnosti se od osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, misij tujih držav in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ob zamenjavi tujega vozniškega dovoljenja ne zahtevajo dokazila o telesni in duševni zmožnosti voziti motorna vozila ter opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita.“
22. člen
V 151. členu se v prvem odstavku besedilo “kategorije A, B, C, D, E in F“ nadomesti z besedilom “ali skupine vozil, razen vozil kategorije G“.
V drugem odstavku se besedilo “se izvaja organiziran tečaj“ nadomesti z besedilom “imajo stalno prebivališče ali začasno prebivališče več kot šest mesecev.“
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“(4) Kandidati za voznike motornih vozil kategorije C smejo opravljati vozniški izpit, če imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B.“
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedami “najmanj dve leti.“ doda vejica in besedilo “ali če so kot vozniki inštruktorji poučevali v praktični vožnji kandidate za voznike motornih vozil kategorije C najmanj dve leti, ali če so kot člani izpitne komisije, ocenjevali kandidate za voznike motornih vozil kategorije C na izpitu iz vožnje vozila najmanj dve leti.“
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
23. člen
V 157. členu se v prvem odstavku besedilo “kategorij A, B, C, D, E in F“ nadomesti z besedilom “razen kategorije G.“
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“(2) Na vozniškem izpitu za kategorijo G se ugotavlja, ali kandidat za voznika motornih vozil te kategorije obvlada teoretično znanje, ki je predpisano s programom usposabljanja.“
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
“(3) Oseba, ki zaradi telesnih zmožnosti za vožnjo motornih vozil, sme voziti v cestnem prometu le-tem zmožnostim prilagojeno vozilo, mora opravljati praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem motornem vozilu. Oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, pa ji je obveza voziti motorno vozilo, prilagojeno njenim telesnim zmožnostim, bila določena po opravljenem vozniškem izpitu za to kategorijo vozil, mora ponovno opraviti praktični del vozniškega izpita na tako prilagojenem vozilu, za čas, dokler tega dela vozniškega izpita ne opravi, pa se ji odvzame vozniško dovoljenje take kategorije. V izdano vozniško dovoljenje take osebe se vpiše podatek, da sme voziti le prilagojeno vozilo ter številko šasije oziroma podatke o prilagoditvi vozila.
(4) Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik iz tretjega odstavka tega člena, ki vozi vozilo, ki ni vpisano v njegovo vozniško dovoljenje.“
24. člen
V 163. členu se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:
“– določi organizacije, ki ugotavljajo ustreznost prilagojenosti vozil telesnim zmožnostim osebam iz tretjega odstavka 157. člena tega zakona;“.
Doda se nova sedma alinea, ki se glasi:
“– izda natančnejše predpise o pogojih in načinu opravljanja izpita iz prve pomoči ter o evidencah, ki jih vodijo izpitne komisije.“
25. člen
V 164. členu se v prvem odstavku besedilo “kategorij A, B, C, D in E“ nadomesti z besedilom “razen kategorij F, G, H in I.“.
V drugem odstavku se za besedo “specialistu“ doda besedilo “ali organizaciji iz šeste alinee prejšnjega člena“.
26. člen
V 168. členu se v prvem odstavku besedilo “kategorij A, B, C, D in E“ nadomesti z besedilom “razen kategorij F, G, H in I.“.
27. člen
V 176. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(3) Evidenca registriranih vozil vsebuje naslednje podatke:
– registrsko označbo;
– datum registracije;
– upravno enoto, ki vodi evidenco o vozilu;
– številko vpisa;
– datum prve registracije vozila in podatke o prvi registraciji vozila v Republiki Sloveniji (datum, kraj, registrska označba);
– serijsko številko in datum izdaje prometnega dovoljenja;
– podatke o osebi, na zahtevo katere je vozilo registrirano (stranka): ime in priimek oziroma naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma sedež;
– podatke o lastniku: ime in priimek oziroma firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža;
– podatke o vozilu: vrsta, znamka, tip, komercialna oznaka vozila, država, v kateri je bilo vozilo izdelano, leto izdelave, številka šasije oziroma karoserije in tip motorja, moč in prostornina motorja, masa praznega vozila, razen za osebne avtomobile, največja dovoljena masa vozila, razen za motorna kolesa, število sedežev in stojišč, oblika ali namen karoserije ali okvirja, barva vozila in vrsta goriva, ki ga vozilo troši, razmerje med močjo motorja in maso vozila za motorna kolesa v kW/kg;
– podatke o tehničnem pregledu vozila: rok veljavnosti nalepke za tehnični pregled vozila, serijska številka nalepke in pravna oseba, ki je nalepko izdala;
– podatke o zavarovalnici, pri kateri je sklenjeno obvezno zavarovanje, in številko zavarovalne police;
– številko izjave o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila oziroma številko izjave o ustreznosti posamično pregledanega vozila.“
Četrti odstavek se črta.
28. člen
V 177. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“(3) Upravna enota zavrne registracijo vozila, če ministrstvo, pristojno za homologacijo vozil, ugotovi, da je določen tip, varianta ali izvedenka vozila nevarna za cestni promet in prepove registracijo takih vozil ter izdajo izjav o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila oziroma izjav o tehnični brezhibnosti vozila. Taka prepoved sme trajati največ šest mesecev.“
29. člen
V 178. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Lastniku vozila se ob registraciji vozila izdajo ustrezne registrske tablice, in sicer:
1. registrske tablice za osebne avtomobile, kombinirana vozila, tovorna vozila, delovna vozila, štirikolesa, vlečna vozila in avtobuse;
2. registrske tablice za motorna kolesa in trikolesa;
3. registrske tablice za kolesa z motorjem in lahka štirikolesa;
4. registrske tablice za priklopna vozila;
5. registrske tablice za traktorje;
6. registrske tablice za traktorske priklopnike;
7. registrske tablice za motorna in priklopna vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, in predstavništev mednarodnih organizacij v Republiki Sloveniji ter tujcev, zaposlenih v teh predstavništvih;
8. registrske tablice za začasno registrirana motorna in priklopna vozila in začasne registrske tablice za izvoz vozila;
9. registrske tablice za motorna in priklopna vozila, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev glede dimenzij (dolžina, širina, višina) ali katerih masa vozila presega 40 ton oziroma katera zaradi mase vozila presegajo dovoljene osne obremenitve;
10. registrske tablice za določena motorna in priklopna vozila Policije in Ministrstva za obrambo.“
V četrtem odstavku se za besedami “koles z motorjem,“ dodajo besede “lahkih štirikoles, trikoles,“.
30. člen
V 182. členu se prvi odstavek nadomesti z novima prvim in drugim odstavkom, ki se glasita:
“(1) Lastnik registriranega vozila mora odjaviti vozilo na upravni enoti, ki vodi vozilo v evidenci registriranih vozil in hkrati z odjavo izročiti registrske tablice, če:
1. je veljavnost nalepke za tehnični pregled vozila, nalepljene na vozilo, potekla pred več kot tridesetimi dnevi;
2. je vozilo uničeno ali se je trajno prenehalo uporabljati;
3. se je vozilo začasno prenehalo uporabljati;
4. je vozilo odsvojeno na območju Republike Slovenije;
5. je vozilo odsvojeno v tujino ali če bo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika vozila oziroma iz drugih razlogov;
6. je vozilo ukradeno.
(2) Registrskih tablic ni treba izročiti lastniku vozila, ki istočasno zaprosi za registracijo istega ali drugega vozila, ki ga upravna enota registrira z isto registrsko označbo. Lastnik vozila, ki se je preselil oziroma prenesel svoj sedež v drugo upravno enoto, mora odjaviti vozilo v upravni enoti, na območje katere se je stalno preselil oziroma prenesel svoj sedež, ta upravna enota pa mora o odjavi vozila obvestiti upravno enoto, ki je vodila vozilo v evidenci registriranih vozil. Ob odjavi vozila iz razlogov, navedenih v točki 1., 2., 3., 4. ali 5. prejšnjega odstavka, mora lastnik vozila, hkrati z vlogo za odjavo vozila, izpolniti in oddati tudi potrdilo o predelavi – razgradnji vozila oziroma izjavo o lokaciji vozila na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za okolje, ki določi tudi vrste vozil, za katere velja ta obveza. Oddani obrazec pošlje upravna enota Agenciji Republike Slovenije za okolje.“
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo “izročitve“ dodajo besede “registrske tablice, s katerimi so bila označena vozila, ki se uporabljajo sezonsko (motorna kolesa, kolesa z motorjem, bivalna vozila ipd.), pa devet mesecev od njihove izročitve.“.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Lastnik odjavljenega vozila mora Agenciji Republike Slovenije za okolje v petnajstih dneh po spremembi prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov v podani izjavi o lokaciji vozila.“.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda “petim“ nadomesti z besedo “šestim“.
Dosedanji deveti odstavek postane deseti odstavek.
31. člen
Za 193. členom se doda naslov “Inšpekcijski nadzor nad opravljanjem tehničnih pregledov vozil“ in novi 193.a do 193.i členi, ki se glasijo:
“193.a člen
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo področje tehničnih pregledov vozil, ter vodenjem evidenc s tega področja opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) Inšpekcijski nadzor neposredno opravljajo delavci s posebnimi pooblastili – inšpektorji za tehnične preglede vozil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Inšpektor mora imeti univerzitetno izobrazbo pravne ali tehnične smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
(3) Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, mora opraviti strokovni izpit v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja.
(4) Inšpektor izkazuje posebno pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora s službeno izkaznico. Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
193.b člen
(1) Inšpektor ima pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za delo.
(2) Inšpektor mora vsako tretje leto opravljati preizkus strokovne usposobljenosti.
(3) Strokovni izpit za inšpektorja in preizkus strokovne usposobljenosti opravlja inšpektor pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.
(4) Prvi preizkus strokovne usposobljenosti opravlja inšpektor najkasneje eno leto po imenovanju za inšpektorja oziroma najkasneje tretje leto po opravljenem strokovnem izpitu.
193.c člen
Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vsebino in potek strokovnega izpita ter preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorjev.
Pooblastila in ukrepi inšpektorja
193.č člen
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati poslovne prostore, merilne naprave in opremo za opravljanje tehničnih pregledov vozil ter pogodbe, listine in druge dokumente pooblaščene organizacije, ki se nanašajo na opravljanje tehničnih pregledov vozil.
(2) Inšpektor sme ugotavljati istovetnost oseb, ki pri pooblaščeni organizaciji opravljajo tehnične preglede vozil in administrativna dela, vezana na tehnični pregled vozila, ter preveriti, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje tehničnih pregledov vozil, ki jih določa zakon.
(3) Pooblaščena organizacija oziroma njena odgovorna oseba mora inšpektorju zagotoviti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora ter mu omogočiti izvajanje pooblastil iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba iz drugega odstavka tega člena, če ne izkaže svoje identitete na zahtevo inšpektorja.
(5) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev.
193.d člen
(1) Inšpektor ima pravico, brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja pooblaščene organizacije, vstopiti v poslovni prostor in v druge prostore, v katerih se opravljajo tehnični pregledi vozil ali dejavnosti, povezane s tehničnimi pregledi vozil.
(2) Inšpektor sme odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov ter drugih predpisov, povezanih s tehničnimi pregledi vozil.
(3) O odvzemu dokumentacije iz prejšnjega odstavka inšpektor izda pooblaščeni organizaciji potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila odvzeta.
193.e člen
O opravljenem inšpekcijskem nadzoru mora inšpektor sestaviti zapisnik. En izvod tega zapisnika se vroči pooblaščeni organizaciji, pri kateri je bil opravljen inšpekcijski nadzor.
193.f člen
(1) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da pooblaščena organizacija ne zagotavlja z zakonom ali drugimi predpisi določenih pogojev za opravljanje tehničnih pregledov vozil, ali se ti opravljajo nepravilno, sme inšpektor pooblaščeni organizaciji z odločbo prepovedati nadaljnje opravljanje tehničnih pregledov vozil do odprave nepravilnosti ali določiti rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, kadar te ne vplivajo bistveno na opravljanje tehničnih pregledov vozil.
(2) Inšpektor izda pooblaščeni organizaciji, kadar gre za izjemno nujne ukrepe, ustno odločbo. Izdaja ustne odločbe se vpiše v zapisnik o inšpekcijskem nadzoru. V takem primeru izda inšpektor pooblaščeni organizaciji na njeno zahtevo v osmih dneh, od dneva, ko je bil opravljen inšpekcijski nadzor, tudi pisni odpravek odločbe.
(3) Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva izdaje ustne odločbe oziroma vročitve pisne odločbe. Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve. O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v petnajstih dneh od vložitve pritožbe.
193.g člen
Inšpektor mora z odločbo pooblaščeni organizaciji prepovedati opravljanje tehničnih pregledov vozil do odprave nepravilnosti, če pri nadzoru ugotovi:
– da opravlja tehnične preglede motornih in priklopnih vozil v nasprotju s predpisi ali navodili proizvajalca merilne naprave ali druge opreme;
– da so merilne naprave ali dvigalo pokvarjeni, niso tipsko odobreni, overjeni, kalibrirani ali vzdrževani v skladu s predpisi;
– da opravlja tehnični pregled vozila oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje tega dela ali ga opravlja v času, ko ji je omejena pravica opravljati to delo;
– da poslovni prostor ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
– da nima zagotovljenega predpisanega varovanja poslovnih prostorov, obrazcev, listin, pečatov ali evidenc s področja tehničnih pregledov vozil in registracije vozil;
– da mu pooblaščena organizacija ne omogoči inšpekcijskega nadzora;
– neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
193.h člen
(1) Inšpektor sme od voznika zahtevati, da mu omogoči, da opravi ponovni tehnični pregled vozila z namenom, da se opravi inšpekcijski nadzor nad opravljenim tehničnim pregledom vozila.
(2) Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da je tehnik-kontrolor potrdil tehnično brezhibnost vozila, ki nima brezhibnih naprav ali predpisane opreme, inšpektor odredi ponoven tehnični pregled vozila ter odvzame nalepko za tehnični pregled vozila.
(3) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
193.i člen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakona o splošnem upravnem postopku.“
32. člen
V 203. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
“(1) Inšpektor, ki pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da tehnik-kontrolor ne opravlja svojega dela v skladu z določili 199. člena tega zakona, ga z odločbo napoti na ponovno opravljanje izpita za tehnika-kontrolorja k pristojni izpitni komisiji.“
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda “četrtim“ nadomesti z besedo “tretjim“.
33. člen
215. člen se spremeni tako, da se glasi:
“(1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojni podjetnik-posameznik.“
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(1) Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji, se za mednarodne prevoze potnikov in blaga v cestnem prometu, za celotno vožnjo (potovanje) uporablja sporazum o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (v nadaljnjem besedilu: “sporazum AETR“, Uradni list SFRJ, št. 30/74).
(2) Z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se na ozemlju Republike Slovenije sporazum AETR uporablja za mednarodni prevoz v cestnem prometu le v naslednjih dveh primerih:
a) za prevoze z vozili, ki so registrirana v državi članici Evropske unije ali državi pogodbenici sporazuma AETR, se za celotno vožnjo (potovanje) uporabljajo določila sporazuma AETR, če se ti prevozi opravljajo v državo oziroma iz države pogodbenice ali v tranzitu skozi državo pogodbenico sporazuma AETR;
b) za prevoze z vozili, registriranimi v državi, ki ni pogodbenica sporazuma AETR, se pri prevozih v državo oziroma iz države, ki ni pogodbenica sporazuma AETR, uporabljajo določila sporazuma AETR za tisti del vožnje (potovanja) opravljene na ozemlju Republike Slovenije.
35. člen
Določba 128.a člena zakona začne veljati eno leto po polnopravnem članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji. S tem dnem preneha veljati 128. člen zakona.
36. člen
(1) Ne glede na določbe zakona o varnosti cestnega prometa in tega zakona imajo državljani drugih republik naslednic nekdanje SFRJ, ki so na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 – odločba US in 64/2001) pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ali vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, pa o njej še ni pravnomočno odločeno, pravico voziti motorna oziroma motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji z veljavnim ali neveljavnim vozniškim dovoljenjem.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, imajo pravico voziti motorna oziroma motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji eno leto po uveljavitvi tega zakona. Če v tem roku zahtevajo zamenjavo veljavnega ali neveljavnega tujega vozniškega dovoljenja, se jim tuje vozniško dovoljenje zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, če izpolnjujejo pogoje za vožnjo motornih oziroma motornih in priklopnih vozil določene z zakonom o varnosti cestnega prometa.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena, ki so vložile prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, pa o njej še ni bilo pravnomočno odločeno, imajo pravico voziti motorna oziroma motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji do pravnomočne rešitve prošnje, če je prošnja pravnomočno rešena tako, da je osebi dovoljeno stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, pa smejo voziti motorna oziroma motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji še eno leto od dneva pravnomočne rešitve prošnje. Če te osebe v roku enega leta po izdaji dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, zahtevajo zamenjavo veljavnega ali neveljavnega tujega vozniškega dovoljenja, se jim tuje vozniško dovoljenje zamenja za slovensko vozniško dovoljenje, če izpolnjujejo pogoje za vožnjo motornih oziroma motornih in priklopnih vozil, določene z zakonom o varnosti cestnega prometa.
37. člen
Določbe 30. člena tega zakona, ki se nanašajo na obveznost izpolnitve in oddaje potrdila o predelavi – razgradnji vozila oziroma izjave o lokaciji vozila, se pričnejo uporabljati v roku, določenem v predpisu s področja varstva okolja, s katerim bo urejeno ravnanje z rabljenimi vozili.
38. člen
(1) Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem tehničnih pregledov vozil do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim delom do imenovanja inšpektorja, vendar najdlje eno leto od uveljavitve tega zakona.
(2) Do izdaje predpisa, ki bo predpisal službeno izkaznico, se inšpektor izkazuje s posebnim pooblastilom ministra, pristojnega za notranje zadeve.
39. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 326-07/89-1/126
Ljubljana, dne 10. julija 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti