Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2002 z dne 27. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2002 z dne 27. 5. 2002

Kazalo

2257. Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, stran 4585.

Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev*
1. člen
S to uredbo se za kakovost vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev določajo fizikalni, kemijski in mikrobiološki parametri, mejne in priporočene vrednosti imisij (v nadaljnjem besedilu: parametri kakovosti) ter obveznost izvajanja imisijskega monitoringa.
S to uredbo se za vire onesnaževanja, iz katerih se odvaja odpadna voda v vodno telo iz prejšnjega odstavka, določajo tudi:
– mejne in priporočene vrednosti imisij, kot posledic obremenitev, za slanost, temperaturo, suspendirane snovi in obarvanost (v nadaljnjem besedilu: parametri onesnaževanja),
– način vrednotenja imisij, kot posledic obremenitev, in
– obveznost izvajanja obratovalnega imisijskega monitoringa.
2. člen
Določbe te uredbe se nanašanjo na vodno telo ali del vodnega telesa brakičnih voda ali morja, v katerem živijo ali bi lahko, če se onesnaženost zmanjša, živele morske školjke in morski polži.
3. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
Vodno telo je razmejena prostornina brakičnih voda ali morja.
Brakične vode so vodna telesa površinskih voda v bližini rečnih ustij, ki so zaradi bližine morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.
Morje je vodno telo, ki vključeje notranje morske vode in teritorialno morje, skladno s predpisi o pomorstvu.
Vir onesnaževanja in čistilna naprava sta objekt oziroma naprava po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, v nadaljnjem besedilu: uredba o emisiji snovi in toplote).
Merilno mesto obratovalnega imisijskega monitoringa se določi na vplivnem območju vira onesnaževanja, kjer izliv odpadnih voda povzroča onesnaženje vodnega telesa, ki je predmet te uredbe.
4. člen
Kakovost vode in posledice obremenjevanja po tej uredbi, se ugotavlja za vsako leto posebej, na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode, ki se jih pridobi z rednim in enakomernim vzorčevanjem.
Mejne in priporočene vrednosti fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov kakovosti vode so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Merilna mesta, minimalna pogostost vzorčenja, metode vzorčenja in način ter obliko sporočanja podatkov so določeni s predpisi, ki urejajo monitoring kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.
5. člen
Mejne oziroma priporočene vrednosti niso presežene, če meritve vzorcev, odvzetih ob minimalni pogostnosti v obdobju enega leta, izkažejo, da:
– 95% vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parameter slanost,
– 100% vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parametre halogenirane organske spojine,
– 95% vzorcev ni nižjih od mejnih oziroma priporočenih vrednosti za parameter raztopljeni kisik, pri tem pa je vrednost posameznega rezultata lahko nižja od 60% nasičenja z raztopljenim kisikom samo, če to nima škodljivih vplivov na razvoj morskih školjk in morskih polžev,
– 75% vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za vse ostale parametre določene v prilogi 1.
Če se minimalna pogostost vzorčenja zmanjša zaradi znatno boljše kakovosti vode, se šteje, da mejne oziroma priporočene vrednosti niso presežene, če 100% vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti, ne glede na parameter.
6. člen
Meritve parametrov, ki izkažejo preseganje mejnih oziroma priporočenih vrednosti, ki so posledica naravnih ali drugih nesreč, se pri vrednotenju rezultatov analiz vzorcev ne upoštevajo.
7. člen
Vodno telo ali del vodnega telesa, ki je predmet te uredbe, je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi izračuna iz 5. člena te uredbe ugotovi, da so mejne vrednosti parametrov kakovosti presežene, pa to ni posledica izjemnih vremenskih ali geografskih razmer.
Vodno telo iz prejšnjega odstavka je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno tudi, če meritve vzorcev, odvzetih v mesu morskih školjk in morskih polžev, najmanj dvakrat v obdobju enega leta, izkažejo, da vsebnost:
– kadmija presega 1mg/kg svežega mesa morskih školjk ali morskih polžev ali
– živega srebra 0,3 mg/kg svežega mesa morskih školjk ali morskih polžev.
Meritve iz prejšnjega odstavka v mesu morskih školjk in morskih polžev je treba izvajati, če je vodno telo, ki je predmet te uredbe, na vplivnem območju onesnaževanja s kadmijem ali živim srebrom.
Če je za čezmerno obremenjeno vodno telo določen status ogroženega območja, se v režim celovite sanacije vključi njegovo celotno vplivno območje.
8. člen
Vir onesnaževanja ali čistilna naprava čezmerno obremenjujeta okolje, če se na podlagi izračuna iz 5. člena te uredbe ugotovi, da so mejne vrednosti parametrov onesnaževanja presežene, pa to ni posledica izjemnih vremenskih ali geografskih razmer.
9. člen
Nov ali rekonstruiran vir onesnaževanja in čistilna naprava morata za pridobitev dovoljenja za poseg v postor izpolnjevati naslednje pogoje, da:
– imisijske mejne vrednosti, kot posledice obremenjevanja, niso biti presežene in
– so zagotovljeni ukrepi za zmanjševanje posledic obremenjevanja ter ravnanje z odpadnimi vodami skladno s predpisi.
Skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka se ugotavlja v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
10. člen
Imisijski monitoring po tej uredbi zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, v okviru spremljanja onesnaženosti voda, izvaja pa se kot javna služba po predpisih o gospodarskih javnih službah.
Obratovalni imisijski monitoring, kot posledico svojih obremenitev v okolju, morata opravljati povzročitelj obremenjevanja in upravljavec čistilne naprave, ki sta na podlagi uredbe o emisiji snovi in toplote zavezana izvajati obratovalni monitoring.
11. člen
Imisijski monitoring iz prvega odstavka prejšnjega člena je treba začeti izvajati najkasneje s 1. 1. 2003, obratovalni imisijski monitoring iz drugega odstavka prejšnjega člena pa s 1. 1. 2004.
12 člen
Z uveljavitvijo te uredbe se preneha uporabljati 5., 6. in 7. člen uredbe o klasifikaciji voda medrepubliških vodnih tokov, meddržavnih voda in voda obalnega morja Jugoslavije, v delu, ki se nanaša na razvrstitev v vode, v katerih je mogoče gojiti ostrige in školjke (Uradni list SFRJ, št. 6/78).
13. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-20/2002-1
Ljubljana, dne 9. maja 2002.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
* Ta predpis vsebinsko povzema Council Directive 79/923/EEC of 30 October 1979 on the quality required of shellfish waters.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti