Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa:
– kemijske in splošne fizikalno-kemijske parametre površinskih voda, ki so pomembni za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: parametri),
– mejne vrednosti parametrov iz prednostnega in indikativnega seznama nevarnih snovi za površinske vode dobrega kemijskega stanja,
– mejno vrednost za nitrat za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,
– merila za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,
– vsebino in način izdelave programa rednih meritev monitoringa kemijskega stanja površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: monitoring) in
– merila za čezmerno obremenjenost površinskih voda.

Določbe te uredbe se uporabljajo za jezera s površino večjo od 0,5 km2, obalno morje ter brakične vode in za vodna telesa rek na mestu, kjer hidrografsko zaledje reke dosega 2.500 km2.
Če je pretok ali prostornina vodnega telesa pomembna za celotno povodje, je hidrografsko zaledje reke ali potoka lahko manjše od 2.500 km2, vendar mora biti večje od 10 km2.
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za telesa površinske vode, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjih odstavkov, če gre za telesa površinske vode, po katerih teče državna meja.

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Vodno telo površinske vode je razmejena prostornina površinske vode.
2. Površinske vode so reke, potoki, naravna in umetna jezera, brakične vode in obalno morje.
3. Hidrografsko zaledje je območje, iz katerega vplivi prispevajo h kemijskem stanju vodnega telesa.
4. Dobro kemijsko stanje površinske vode je kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode, ki izpolnjuje pogoje za dobro kemijsko stanje, določeno s to uredbo.
5. Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na vseh merilnih mestih mreže merilnih mest površinskih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve v polnem obsegu parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Pregledne meritve se izvajajo v obdobju enega leta in se ponovijo vsakih šest let.
6. Redne meritve so meritve, ki so namenjene ugotavljanju kemijskega stanja površinskih voda in ocenjevanju učinkov ukrepov zmanjševanja obremenjevanja površinskih voda z odvajanjem odpadnih voda. Redne meritve se izvajajo vsako leto, razen v času izvajanja preglednih meritev.
7. Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, značilnega za površinske vode porečja. Na merilnih mestih, ki so vključena v mrežo merilnih mest, se zagotavljajo podatki o količinskih parametrih in meritve kemijskega stanja površinske vode, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta v okviru mreže merilnih mest so osnovna, dodatna in referenčna merilna mesta.
8. Osnovna merilna mesta so merilna mesta, ki so značilna za ugotavljanje kemijskega stanja posameznega povodja. Osnovna merilna mesta so tudi merilna mesta na meddržavnih vodnih telesih površinskih voda, za katera se ugotavlja kemijsko stanje na podlagi mednarodnih sporazumov.
9. Referenčna merilna mesta so merilna mesta na manj onesnaženih vodnih telesih površinskih voda, ki se uporabljajo za referenčne točke pri določanju meril za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda.
10. Dodatna merilna mesta so merilna mesta, ki so značilna za vodna telesa površinskih voda, obremenjena zaradi odvajanja odpadnih voda enega ali več virov onesnaževanja ali zaradi znatnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja.

Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja za vsako leto posebej na podlagi rezultatov kemijske analize vzorcev površinske vode, ki se jih pridobi z rednim vzorčevanjem v enakomernih časovnih razmakih na merilnih mestih vodnega telesa.
Parametri ter njihove mejne vrednosti so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se določa na podlagi izračuna letne povprečne vrednosti parametrov, za katere je v prilogi 1 določena mejna vrednost, iz rezultatov rednih meritev monitoringa na posameznem osnovnem merilnem mestu, po postopku iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če:
– na osnovnem merilnem mestu nobena letna povprečna vrednost parametrov ni večja od mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v prilogi 1 te uredbe,
– časovna vrsta letnih povprečnih vrednosti nobenega od parametrov iz prednostnega seznama nevarnih snovi v prilogi 1 te uredbe, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, nima trenda naraščanja v obdobju zadnjih petih let,
– kakovost vode ustreza kakovosti razreda A1 po merilih, določenih s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se odzvemajo za oskrbo s pitno vodo,
– kakovost celinske vode ne presega mejnih vrednosti za salmonidne oziroma ciprinidne vode, določene s predpisom, ki ureja kakovost celinskih voda, ustreznih za življenje določenih vrst rib, in
– kakovost brakičnih voda ali obalnega morja ne presega mejnih vrednosti, določenih s predpisom, ki ureja kakovost vode, primerne za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.

Pri načrtovanju osnovnih merilnih mest je treba zagotoviti, da se ugotavlja kemijsko stanje:
– za vsako reko ali njen del na mestu, kjer hidrografsko zaledje dosega 2.500 km2,
– za jezero, katerega prostornina vode je pomembna za celotno hidrografsko zaledje,
– za obalno morje in brakične vode,
– za vodna telesa, ki jih prečka državna meja,
– za vsako vodno telo površinske vode, ki je znatno onesnaženo z enim ali več parametri iz prednostnega ali indikativnega seznama parametrov v prilogi 1 te uredbe, in
– za vsako vodno telo površinske vode, v katerega se odvajajo odpadne vode, ki povzročijo onesnaženost s parametri iz prednostnega seznama v prilogi 1 te uredbe.

Pri načrtovanju obsega rednih meritev monitoringa je treba zagotoviti, da
– se na celotni merilni mreži merijo fizikalno – kemijski parametri,
– se na vseh osnovnih merilnih mestih redno merijo parametri iz prednostnega seznama v prilogi 1 te uredbe in
– se na osnovnih in dodatnih merilnih mestih dodatno merijo tisti parametri iz indikativnega seznama v prilogi 1 te uredbe, za katere je na podlagi preglednih meritev ali podatkov letnih poročil emisijskega monitoringa virov onesnaževanja ugotovljeno, da onesnaženost površinske vode izpolnjuje pogoje iz 9. člena te uredbe.
V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve vseh parametrov iz priloge 1 te uredbe.

Vodno telo površinske vode izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena glede onesnaženosti, če za posamezni parameter iz prednostnega ali indikativnega seznama parametrov:
– na podlagi podatkov letnih poročil emisijskega monitoringa virov onesnaževanja za letno količino parametra sledi

M(letna)
-------- > / = 0,3 * MVK
  Q(v)

ali
– se na podlagi preglednih meritev monitoringa ugotavlja, da za vrednost tega parametra v vodnem telesu površinske vode, izmerjenega na osnovnem merilnem mestu ali na dodatnem merilnem mestu vodnega telesa v okviru preglednih meritev monitoringa, velja

< koncentracija > > / = 0,3 * MVK

kjer je:
Mletna – letna količina snovi, ki so jo z odvajanjem odpadnih voda izpustili v vodno telo površinske vode vsi viri onesnaževanja,
Qv – srednji letni pretok vode na merilnem mestu,
MVK – mejna vrednost parametra kemijskega stanja iz priloge 1 te uredbe, in
– izmerjena letna povprečna vrednost parametra.

Vodno telo površinske vode je čezmerno obremenjeno, če:
– na osnovnem merilnem mestu ena od letnih povprečnih vrednosti parametrov presega mejno vrednost, ki je za ta parameter določena v prilogi 1 te uredbe, ali
– ima časovna vrsta letnih povprečnih vrednosti enega od parametrov iz prednostnega seznama nevarnih snovi iz priloge 1 te uredbe, za katere se ugotavlja vsebnost v sedimentih, trend naraščanja v obdobju zadnjih petih let.

Če je za čezmerno obremenjeno vodno telo površinske vode določen status ogroženega območja, je treba v režim celovite sanacije vključiti vse območje hidrografskega zaledja.
Predpisan režim celovite sanacije čezmerno obremenjenega vodnega telesa površinske vode mora trajati še najmanj eno leto potem, ko je na podlagi rezultatov rednih meritev monitoringa ugotovljeno, da vodno telo površinske vode izpolnjuje pogoje dobrega kemijskega stanja.

Država zagotavlja monitoring kakovosti površinskih voda zaradi ugotavljanja kemijskega stanja neposredno.
Monitoring po tej uredbi opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru spremljanja kakovosti voda.

Za določanje kemijskega stanja in čezmerne obremenitve površinskih voda v obdobju 2001–2002 se uporabljajo podatki obstoječega imisijskega monitoringa kakovosti voda za leti 2001 in 2002, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za okolje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

* Ta predpis vsebinsko povzema člena 7 in 8 ter točko 1 aneksa 5 Directive 2000/60/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2000 establishing a framework for Community action in the field of water policy v delu, ki se nanaša na monitoring in predstavitev rezultatov monitoringa kemijskega stanja površinskih voda.