Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2001 z dne 26. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2001 z dne 26. 9. 2001

Kazalo

3954. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2001-2002, stran 7669.

Na podlagi 23.b člena zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 2001–2002
UVOD
Prvi srednjeročni program statističnih raziskovanj se ne glede na določilo 23.b člena v skladu s 27. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 9/01) sprejme za obdobje 2001–2002.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki se spreminja način sprejemanja, metodološki pristop in vsebina programa statističnih raziskovanj.
Način sprejemanja
Nacionalni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 70/97) je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije na način, kot velja za sprejem zakona, kar pomeni nujno ponovno zakonodajno proceduro za vsako spremembo vsebine programa. Ker je bil pripravljen v obliki natančnega kataloga statističnih raziskovanj z veljavnostjo za petletno obdobje, je njegova togost v današnjem izredno dinamičnem okolju ovira za hitro prilagajanje spremembam. Program je zdaj pripravljen kot srednjeročni program statističnih raziskovanj (v nadaljnjem besedilu: SPSR), ki ga za dobo petih let sprejme Vlada Republike Slovenije in kot letni program statističnih raziskovanj (v nadaljnjem besedilu: LPSR), ki ga določi predstojnik Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) v soglasju s pooblaščenimi izvajalci.
SPSR se praviloma pripravi za petletno obdobje, izjemoma pa velja za obdobje 2001–2002 zaradi uskladitve z Državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002, Srednjeročnim statističnim programom Evropske komisije (Community Statistical Programme 1998-2002 Commission of the European Communities, Bruselj, 14. 1. 1998) in Statistical Requierements Compendium, Eurostat, July 1998.
Metodološki pristop
SPSR določa ustrezno statistično pokrivanje nacionalnih in mednarodnih politik, potreb, nastalih s priključevanjem Republike Slovenije Evropski uniji, ter prednosti, pristope, glavna področja in cilje dejavnosti državne statistike. Zaradi izrednega pomena mednarodne primerljivosti na vseh področjih statistike, je upoštevanje tekočih potreb in prilagajanje bodočim spremembam nujno (pogajanja Republike Slovenije o pristopu k Evropski uniji, nadzor mednarodnih institucij, vsakoletna poročila Eurostatu, Evropski komisiji itd.), olajšano pa je s pripravo primerljivega programa, kot je to srednjeročni statistični program Komisije Evropske unije in velja za obdobje 1998-2002 (naslednji srednjeročni petletni statistični program Komisije Evropske unije je že v pripravi).
Vsebina
Osnovni cilj SPSR je predvideti statistična pokrivanja potreb po podatkih za uresničevanje politik v času trajanja programa. Najprej je predstavljena strategija slovenske državne statistike (poslanstvo, vizija, vrednote, dolgoročni cilji, mednarodno sodelovanje, izvajalci državne statistike, pravne osnove, določanje prednosti, človeški in finančni viri), nato programi statističnih raziskovanj (SPSR in LPSR): statistična infrastruktura (registrsko usmerjena državna statistika in institucionalna krepitev) in področja ekonomskih, demografskih in socialnih politik ter politik na področju okolja in naravnih virov.
Področja politik so povzeta po srednjeročnem statističnem programu Evropske komisije, po področjih Pogajalskih izhodišč Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji in po drugih potrebah države in ostalih uporabnikov. Najprej je predstavljena vsebina politike v Evropski uniji in nato v Sloveniji, iz posamezne vsebine politike pa je razvidno, katera področja človekovega življenja in dela zajema. V statistični podpori politiki je razvidno pokrivanje potreb politik po statističnih podatkih, ki so nepogrešljivi pri procesu odločanja. Povezava z LPSR je razvidna iz preglednice, kjer so zapisana statistična področja, v katerih dobimo iskane statistične rezultate. Sledijo glavne usmeritve v obdobju veljavnosti programa, ki so podlaga za pripravo razvojnih nalog, in institucije, ki so izvajalci državne statistike za uresničitev nalog za pokrivanje potreb konkretne politike po statističnih podatkih. Sledijo še sodelujoče institucije in podatki o morebitnih zamudah pri uresničevanju določene naloge ter vzroki zanjo.
SPSR je temelj za pripravo LPSR, ki je sestavljen iz rednih in razvojnih nalog, le-te pa so razporejene v poglavje, področje in modul. Vsaka naloga ima pooblaščenega izvajalca, zaporedno številko, ime, vsebino, namen, periodiko izvajanja, obdobje ali kritični datum, navedbo, kdo je dolžan dati podatke in kdaj, datum rezultatov in podatek o usklajenosti s predpisi Evropske unije; razvojne naloge imajo tudi podatek o sodelujočih pri njihovi uresničitvi.
Statistična raziskovanja v okviru dejavnosti državne statistike izvajajo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci:
– Agencija Republike Slovenije za plačilni promet,
– Banka Slovenije,
– Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
– Ministrstvo za finance,
– Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
– Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
– Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Za izvajanje programov statističnih raziskovanj imajo urad in pooblaščeni izvajalci pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov.
Za racionalno izvajanje dejavnosti državne statistike urad in pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Registrski organi so dolžni uradu in pooblaščenim izvajalcem v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. V primerih, ko teh virov ni na voljo, se za namen pridobivanja podatkov uporabijo drugi viri (obrazci, vprašalniki, anketni listi ipd.).
Povezava med srednjeročnim in letnim programom statističnih raziskovanj poteka prek klasifikacijskega sistema, ki vsebuje: politike, poglavja, področja, module, statistična raziskovanja in razvojne naloge.
Politika
Politika je povzetek nacionalnih(1) in mednarodnih(2) statističnih zahtev z vidika političnih potreb. Te potrebe so razdeljene na 23 naslovov, ki pokrivajo politike Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj.
Poglavje in področje
Poglavje in področje predstavljata grobo razdelitev statistične vsebine. SPSR in LPSR sta sestavljena iz petih poglavij in 50 področij, ki so povzeta po Statistical Requirements Compendium, julij 1998, in Community Statistical Programme 1998-2002, Commission of the European Communities, Brussels, 14. 1. 1998.(3)
Modul
Modul je zaokrožena vsebina statistik, ki pokriva en del politik. Uresničuje se s sekundarnimi viri (registri), s primarnimi viri (statistične raziskave) ter internimi inputi (ekonomske statistike kot input v nacionalne račune).(4) Razdelitev vsebine je tako kot za poglavja in področja povzeta po Statistical Requirements Compendium in Community Statistical Programme, dodani pa so moduli za uresničitev specifičnih nacionalnih potreb.
Statistično raziskovanje
Statistično raziskovanje zajema imensko poimenovane raziskave, uresničene ne le s primarnim zbiranjem podatkov, pač pa tudi s sekundarnimi viri in internimi inputi. Poleg tega zajema tudi vsebine, ki nimajo neposrednih raziskav, so pa pomembne za uresničitev statističnega programa.
Razvojne naloge
Razvojne naloge so del “Statističnega raziskovanja” (področje 22), kot statistična raziskovanja pa so strukturirane na enak način, kot to velja za redne naloge LPSR.
Razdelitev statistične vsebine
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Poglavje                          Področje                           Modul
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
I
STATISTIČNA
INFRASTRUKTURA
                                   11 Klasifikacije
                                                                     111   Klasifikacija ekonomskih
                                                                           Dejavnosti (NACE)
                                                                     112   Klasifikacija proizvodov
                                                                           po dejavnosti (CPA)
                                                                     113   Razne klasifikacije
                                                                     115   Klasifikacije na področju
                                                                           socialnih statistik
                                                                     116   Klasifikacije za statistike
                                                                           zunanje trgovine
                                                                     117   Standardna klasifikacija
                                                                           teritorialnih enot (SKTE)
                                                                     11991 Klasifikacije (nacionalni
                                                                           interes)
                                   12 Izobraževanje statistikov
                                   13 Elektronska
                                      obdelava podatkov
                                   14 Informacijske tehnologije
                                   15 Relacijska baza
                                      podatkov
                                   16 Obveščanje
                                   17 Diseminacija
                                   18 Statistično usklajevanje
                                   19 Mednarodno sodelovanje
                                                                     191   Mednarodno sodelovanje
                                                                           in tehnična pomoč Sloveniji
                                                                     192   Tehnična pomoč državam
                                                                           bivše Jugoslavije
                                                                     19991 Tehnična pomoč drugim
                                                                           državam
                                   20 Priprave na pristop
                                      k Evropski uniji
                                   21 Tehnično sodelovanje
                                      s tretjimi državami
                                   22 Statistično raziskovanje
                                   23 Načrti za reorganizacijo
                                   24 Registri
                                   25 Varstvo podatkov
                                      in statistična zaupnost
                                                                     251   Varstvo in zaščita podatkov
                                                                     252   Koordinacija za statistično
                                                                           zaupnost
                                                                     253   Pravni vidiki zaupnosti
II
DEMOGRAFSKE
IN SOCIALNE STATISTIKE
                                   31 Prebivalstvo
                                                                     311   Demografske statistike in
                                                                           projekcije
                                                                     312   Program popisov v Skupnosti
                                                                     313   Statistika migracij
                                   32 Trg dela
                                                                     321   Zaposlenost in brezposelnost
                                                                     322   Plače in stroški dela
                                   33 Izobraževanje
                                      in usposabljanje
                                                                     331   Statistika začetnega
                                                                           izobraževanja
                                                                     332   Statistika (nadaljnjega)
                                                                           poklicnega izobraževanja in
                                                                           usposabljanja
                                   34 Kultura
                                                                     341   Statistika kulture
                                   35 Zdravstvo, varnost
                                      in varstvo potrošnikov
                                                                     351   Javno zdravstvo
                                                                     352   Zdravstvo in varnost pri delu
                                                                     353   Varstvo potrošnikov
                                   36 Življenjska raven
                                                                     361   Poraba v gospodinjstvih
                                                                     362   Poraba časa
                                                                     363   Dohodek, revščina in
                                                                           socialna izključenost
                                   37 Socialna varnost
                                                                     371   Statistika prihodkov in
                                                                           odhodkov programov socialne
                                                                           varnosti: celotni sistem
                                                                     372   Statistika prihodkov in
                                                                           odhodkov programov socialne
                                                                           varnosti: moduli
                                                                     37991 Statistika družinskih prejemkov
                                                                           in varstva materinstva
                                                                           (nacionalni interes)
                                                                     37992 Statistika socialnega varstva
                                                                           (nacionalni interes)
                                   38 Druge socialne
                                      statistike
                                                                     381   Statistika stanovanj
                                                                     382   Statistika kriminalitete
                                                                     383   Povezovanje anket o
                                                                           gospodinjstvih in registrov
                                                                     38991 Statistika volitev in
                                                                           samoprispevkov
                                                                           (nacionalni interes)
III
GOSPODARSKE
STATISTIKE
III.1
MAKROEKONOMSKE
STATISTIKE
                                   40 Letni gospodarski računi
                                                                     401   Evropski sistem računov (ESA)
                                                                     402   Nacionalni računi: agregati
                                                                     40991 Raziskovanja nacionalnega
                                                                           pomena - ni EU direktive
                                                                     403   Računi države
                                                                     404   Računi drugih institucionalnih
                                                                           sektorjev
                                                                     405   Panožni računi - input/output
                                                                           tabele
                                                                     406   Bilančni računi (vključno s
                                                                           stanjem osnovnih sredstev
                                   41 Četrtletni in okoljski računi
                                                                     411   Četrtletni nacionalni računi

                                                                     412   Okoljski računi
                                   42 Finančni računi
                                                                     421   Tekoči finančni računi
                                                                     422   Finančne bilance
                                   43 Spremljanje lastnih virov
                                                                     431   Pregled lastnih virov bruto
                                                                           nacionalnega proizvoda
                                                                           (BNP)
                                                                     432   Spremljanje lastnih virov davka
                                                                           na dodano vrednost
                                                                           (DDV)
                                   55 Cene
                                                                     551   Indeksi cen življenjskih
                                                                           potrebščin in ostali kazalniki
                                                                           dinamike in ravni
                                                                           drobnoprodajnih cen
                                                                     55991 Indeksi cen industrijskih
                                                                           proizvodov pri proizvajalcih
                                                                           (nacionalni interes)
                                                                     552   Paritete kupne moči (PKM)
III.2
POSLOVNE
STATISTIKE
                                   44 Statistika
                                      poslovanja podjetij
                                                                     441   Strukturna statistika podjetij
                                                                     442   Razvoj strukturne statistike
                                                                           podjetij
                                                                     443   Statistika malih in srednjih
                                                                           podjetij
                                                                     444   Izvajanje in razvoj kratkoročne
                                                                           statistike podjetij
                                                                     44991 Raziskovanja nacionalnega
                                                                           pomena - ni EU direktive
                                                                     445   Statistika industrijske
                                                                           proizvodnje
                                                                           (vključno s PRODCOM)
                                                                     446   Železo in jeklo
                                   45 Energetika in surovine
                                                                     451   Strukturna statistika
                                                                           Energetike
                                                                     452   Kratkoročna statistika
                                                                           Energetike
                                                                     453   Obnovljivi viri energije
                                                                     454   Cene energije
                                                                     455   Posebne akcije za podporo nove
                                                                           energetske poti
                                                                           v Skupnosti
                                                                     456   Poraba energije in
                                                                           soproizvodnja električne in
                                                                           toplotne energije
                                                                     457   Statistika surovin
                                   47 Notranja trgovina
                                                                     471   Statistika notranje trgovine
                                   48 Transport
                                                                     481   Informacijski sistem o
                                                                           transportu
                                                                     483   Cestni prevoz blaga
                                                                     484   Železniški prevoz blaga
                                                                     485   Pomorski transport
                                                                     486   Zračni transport
                                                                     488   Statistika cestnoprometnih
                                                                           nesreč
                                                                     48991 Raziskovanja nacionalnega
                                                                           pomena - ni EU direktive
                                   49 Komunikacije
                                                                     491   Statistika informacijske
                                                                           družbe
                                                                     492   Statistika komunikacij, poštnih
                                                                           in telekomunikacijskih
                                                                           storitev
                                                                     493   Statistika avdiovizualnih
                                                                           storitev
                                   50 Turizem
                                                                     501   Statistika turizma
                                                                     502   Statistika gostinstva in
                                                                           potovalnih agencij
                                                                     50991 Raziskovanja nacionalnega
                                                                           pomena - ni EU direktive
III.3
DENARNE, FINANČNE,
TRGOVINSKE
IN PLAČILNOBILANČNE
STATISTIKE
                                   52 Denar in finance
                                                                     521   Evro in statistika EMS
                                                                     522   Strukturni denarni in finančni
                                                                           kazalniki
                                                                     523   Kratkoročni denarni in finančni
                                                                           kazalniki
                                                                     524   Statistika javnega
                                                                           primanjkljaja in dolga
                                                                     525   Uporaba evra v državni
                                                                           statistiki
                                                                     52991 Bilance javnega financiranja
                                                                           (raz. nac. pomena, ni
                                                                           EU direktive)
                                   53 Menjava blaga
                                                                     531   Menjava blaga med državami
                                                                           članicami (vključno z
                                                                           EDICOM)
                                                                     532   Menjava blaga s tretjimi
                                                                           državami
                                                                     533   Sektorske analize in mednarodne
                                                                           trgovinske
                                                                           študije
                                                                     534   Podatkovna baza COMEXT
                                                                     535   Statistika tarif - Splošne
                                                                           preference - Lastni viri
                                                                     536   Proizvodnja statistike trgovine
                                   54 Menjava storitev
                                      in plačilna bilanca
                                                                     541   Plačilna bilanca
                                                                     542   Plačilna bilanca institucij
                                                                           Skupnosti
                                                                     543   Neposredne naložbe in
                                                                           statistika menjave
                                                                           povezanih družb
                                                                     544   Mednarodna trgovina s
                                                                           storitvami

                                                                           in geografska razdelitev
IV
KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO
IN RIBIŠTVO
                                   61 Raba tal in podeželje
                                                                     611   Raba tal
                                                                     612   Daljinsko zaznavanje
                                   62 Kmetijske strukture
                                                                     621   Struktura in tipologija kmetij
                                                                     622   Podatkovna baza EUROFARM
                                                                     623   Statistika vinogradništva
                                                                     624   Statistika sadjarstva
                                                                     62991 Raziskovanja nacionalnega
                                                                           pomena - ni EU direktive
                                   63 Kmetijski prihodki
                                      in cene
                                                                     631   Ekonomski računi za kmetijstvo
                                                                     632   Prihodki kmečkih gospodinjstev
                                                                     633   Statistika kmetijskih cen
                                                                     634   Statistika vložka dela v
                                                                           kmetijstvu
                                                                     635   Sektorska proizvodnja 
                                                                           in model prihodkov v kmetijstvu
                                   64 Rastlinska pridelava
                                                                     641   Statistika rastlinske pridelave
                                                                     642   Bilanca preskrbe z rastlinskimi
                                                                           pridelki
                                                                     643   Napoved pridelka (AGROMET)
                                   65 Živinoreja
                                                                     651   Statistika živinoreje
                                                                     652   Statistika živalskih proizvodov
                                                                     653   Bilanca preskrbe za živinorejo
                                                                     654   Bilanca krme
                                   66 Statistika
                                      živilskopredelovalne
                                      industrije
                                                                     661   Statistika živilskopredelovalne
                                                                           industrije
                                   67 Druge kmetijske statistike
                                   68 Statistika gozdarstva
                                                                     681   Statistika gozdarstva
                                   69 Statistika ribištva
                                                                     691   Statistika ribiškega ladjevja
                                                                     692   Statistika ulova
                                                                     693   Izlov in bilanca preskrbe
                                                                     694   Statistika akvakulture
V
MEDPODROČNE
STATISTIKE
                                   71 Statistike okolja in kazalniki
                                                                     711   Okolje in področne statistike
                                                                     712   Statistika odpadkov in
                                                                           recikliranja
                                                                     713   Statistika redkih in nevarnih
                                                                           materialov
                                                                     714   Statistika uporabe vode in
                                                                           izpustov v vodo
                                                                     715   Statistika emisij
                                                                     716   Kazalniki in indeksi pritiska
                                                                     717   Statistika okoljskih izdatkov
                                                                           za varstvo okolja
                                                                     718   Periodično poročanje
                                                                     719   Okoljska baza podatkov
                                                                     71991 Statistika komunalnih
                                                                           dejavnosti
                                                                     71992 Statistika škode zaradi
                                                                           elementarnih nesreč
                                   72 Regionalne
                                      in geografske informacije
                                                                     721   Ekonomski računi na regionalni
                                                                           ravni
                                                                     722   Socialne statistike na
                                                                           regionalni ravni
                                                                     723   Statistika kmetijstva in okolja
                                                                           na regionalni ravni
                                                                     724   Statistika industrije, storitev
                                                                           ter raziskovanja in razvoja na
                                                                           regionalni ravni
                                                                     725   Urbana statistika
                                                                     726   Podatkovna baza REGIO
                                                                     727   Standardna klasifikacija
                                                                           teritorialnih enot (SKTE)
                                                                           in podregionalni informacijski
                                                                           sitem (SIRE)
                                                                     728   Geografski informacijski sistem
                                                                           (GISCO)
                                   73 Znanost in tehnologija
                                                                     731   Statistika raziskovalno-
                                                                           razvojne dejavnosti
                                                                     732   Statistika inovacij
                                   81 Gospodarske
                                      in finančne statistike
                                      (DG II)
                                                                     811   Ankete o poslovnih tendencah
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
A) STRATEGIJA SLOVENSKE DRŽAVNE STATISTIKE DO KONCA LETA 2002
1. Poslanstvo
Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z upoštevanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje uporabnikov in krepi strokovno neodvisnost.
2. Vizija
– uporabniška usmerjenost,
– obvladovanje elementov kakovosti državne statistike,
– strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni,
– tekoče usklajevanje z mednarodnimi in predvsem standardi Evropske unije,
– moderni sistemi zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov,
– raziskave in inovacije,
– izboljšanje delovnih pogojev.
3. Vrednote
– pomen uporabnikov,
– zaupanje uporabnikov in zaposlenih,
– neodvisnost institucije in stroke,
– spoštovanje zasebnosti,
– znanje in izkušnje,
– kakovost statističnih izdelkov in storitev,
– delo v interdisciplinarnih skupinah,
– prijazno delovno okolje.
4. Dolgoročni cilji
– pokrivanje potreb mednarodnega izkazovanja, s poudarkom na izpolnjevanju zahtev Evropske unije (“acquis communautaire”),
– pokrivanje potreb ostalih uporabnikov na nacionalni ravni,
– zadovoljevanje potreb uporabnikov s kakovostnimi statističnimi podatki, izboljšanje kakovosti storitev, predvsem pravočasnosti, primerljivosti, uporabnosti, zanesljivosti podatkov in preglednosti (transparentnosti) metodoloških pristopov in omejitev,
– usklajevanje metodoloških osnov znotraj slovenske državne statistike in mednarodno,
– izboljšanje usposobljenosti in pripravljenosti poročevalskih enot za dajanje podatkov z uvajanjem novih tehnologij zbiranja podatkov in z uporabo čim več že zbranih podatkov (evidence v javni upravi in podjetjih),
– nadaljnji razvoj registrsko usmerjene statistike,
– projektno, operativno in programsko vodenje,
– povečevanje administrativne usposobljenosti in institucionalne krepitve,
– dobro razmerje med stroški in učinkovitostjo.
5. Mednarodno sodelovanje
Intenzivno vključevanje v mednarodno statistično okolje, predvsem povezovanje z Eurostatom, statističnimi oddelki OECD, Statističnim oddelkom ECE, IMF ILO in ISI, nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi ustvarjalci na področju statistike v mednarodnem okolju. Urad tudi v letih 2001 in 2002 pričakuje pomoč v okviru programov PHARE in drugih bilateralnih oblik sodelovanja.
6. Izvajalci državne statistike
Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti državne statistike opravlja Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) s pomočjo s programom pooblaščenih izvajalcev programa statističnih raziskovanj, poročevalskih enot ter s pridobivanjem podatkov iz uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov. Izvajalci SPSR so navedeni pri posameznih politikah programa. Natančna opredelitev nalog po izvajalcih državne statistike se opredeli v letnem programu statističnih raziskovanj.
Statistični urad Republike Slovenije je kot centralno statistično telo odgovoren za metodološko koordinacijo, koordinacijo definicij, klasifikacij ipd. Vse večja vključitev administrativnih podatkov, s katerimi razpolagajo posamezne institucije, vodi v decentralizacijo v smislu zbiranja in obdelave podatkov.
7. Pravne osnove
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95, 9/01), zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01), zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99) ter zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/00 in 30/01).
8. Določanje prednosti
– zagotavljanje zakonskih obveznosti in usklajevanje s statističnim “acquis communautaire” kot pogajalska zaveza za priključitev k Evropski uniji in zadovoljevanje specifičnih domačih in mednarodnih potreb;
– makroekonomske statistike in poslovne statistike, regionalne statistike, popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 2002;
– večji statistični in medresorski infrastrukturni projekti;
– institucionalna krepitev in kakovost v statistiki.
9. Človeški in finančni viri
– v Državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 je predvidenih 20 novih zaposlitev za potrebe urada, pretežno z univerzitetno izobrazbo;
– finančna sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije. Na podlagi zakona o državni statistiki (18. člen) je urad kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna;
– finančna sredstva iz virov Evropske unije;
– finančna sredstva iz drugih virov.
B) VSEBINA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ (2001–2002)
1. Statistična infrastruktura
(a) Registrsko usmerjena državna statistika
Statistična infrastruktura je predpogoj za izvajanje srednjeročnih in letnih programov statističnih raziskovanj. Registrska usmerjenost slovenske statistike, grajene po vzoru nordijskih držav, določa obstoj večnamenskih registrov, splošnih klasifikacij in nekaterih univerzalnih identifikacij. Za racionalno izvajanje državne statistike urad in drugi pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo, iz različnih javnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika in jih povezujejo za statistični namen. Registrski organi in drugi viri podatkov so dolžni v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. Upoštevanje statistične zaupnosti in varovanja podatkov je pomemben element registrsko usmerjene statistike. Infrastrukturni razvojni projekti zahtevajo sodelovanje na državni in mednarodni ravni.
Registri in zbirke podatkov ter klasifikacije
Eden od pomembnejših administrativnih registrov, ki ga vodi in izkazuje urad od leta 1997 je Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PRS). Vzpostavljen je bil kot podatkovna zbirka, ki je združila podatke prejšnjih registrov (enotnega registra obratovalnic – ERO in registra organizacij in skupnosti – ROS). Tehnično je realiziran kot relacijska podatkovna baza vseh poslovnih subjektov s sedežem na območju Republike Slovenije. Glavni viri podatkov so administrativni registri registrskih sodišč, različnih zbornic (Obrtne, Zdravniške in Odvetniške zbornice), Ministrstva za notranje zadeve, ki registrira politične stranke in društva, ter podatki Davčne uprave Republike Slovenije. Viri posredujejo podatke o pravnih osebah in/ali individualnih podjetjih. PRS vsebuje podatke o pravnih osebah (gospodarskih družbah ter osebah javnega in zasebnega prava) in o fizičnih osebah, ki samostojno opravljajo dejavnosti. To so samostojni podjetniki posamezniki, razen njih pa še osebe s samostojnimi poklici, kot so zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, samostojni umetniki, lekarnarji itd. Glede uporabe registra je upoštevano načelo javnosti in splošne uporabnosti. Vsebina PRS se vodi po predpisanih ali dogovorjenih standardih, ki zagotavljajo enotnost definicij za posamezne podatke. Uporabniki lahko dobijo podatke na različnih medijih in po različnih merilih. Nekateri uporabniki so na podlagi podatkov PRS naredili lastne podatkovne baze, ki jih v določenem časovnem obdobju ažurirajo. Podatki o zasebnih kmetijskih proizvajalcih v PRS niso vključeni.
Državni zbor Republike Slovenije je že zaključil prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem registru Slovenije.(5) Eden ciljev predlaganih sprememb zakona je, da se vodenje in razvoj PRS lahko prenese na novega upravljavca v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki je bil sprejet ob predlogu zakona o plačilnem prometu (Poročevalec DZ, št. 85 z dne 15. decembra 1999).
Osnova za vzpostavitev statističnega registra je zakon o državni statistiki. Sestavlja ga PRS, ki so mu dodane informacije, potrebne za statistične namene; vsebuje tako administrativne kot statistične informacije (podatkovni del PRS vsebuje administrativne in statistične podatke). Tehnično statistični register ni poseben register na uradu. Za potrebe statističnih raziskovanj urad združuje statistične zapise in podatke iz PRS ter drugih administrativnih baz podatkov, kot sta statistični register zaposlenih oseb, register imetnikov žiro računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, in register transakcijskih računov, ki ga vodi Banka Slovenije. Združevanje podatkov statističnega registra se opravlja sprotno in se uporabi za določitev aktivnih enot, vključenih v statistični register. V zadnjih petih letih je urad razvil sistem statističnih ekonomskih klasifikacij, ki je usklajen z zahtevami evropske zakonodaje. Ogrodje sistema je standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju: SKD), ki je usklajena z evropsko NACE Rev. 1. Urad aktivno sodeluje v Eurostatovi delovni skupini NACE/CPA, ki skrbi za vzdrževanje in razvoj sistema statističnih ekonomskih klasifikacij, pripravlja skupna izhodišča za razvrščanje, sodeluje z drugimi delovnimi telesi Evropske unije in mednarodnimi institucijami pri razvoju in usklajevanju statističnih standardov na področju klasifikacij. Na uradu deluje v okviru PRS interna komisija za razvrščanje poslovnih subjektov po SKD. Komisija pretežno rešuje sporne razvrstitve poslovnih subjektov in nadzoruje uporabo SKD za nestatistične namene.
Urad tekoče spreminja in dopolnjuje vse tiste evropske klasifikacije, ki jih Eurostat zaradi zunanjih – administrativnih potreb letno usklajuje za potrebe evropske statistike. To sta predvsem Kombinirana nomenklatura (KN), ki se v evropski statistiki uporablja za spremljanje zunanjetrgovinske menjave, in Prodcom lista – evropska nomenklatura industrijskih proizvodov. Urad uporablja obe nomenklaturi pri statističnem spremljanju industrijske proizvodnje in mednarodne menjave blaga.
Register zaposlenih oseb je bil vzpostavljen na osnovi podatkov popisa zaposlenih oseb po stanju na dan 31. 12. 1986. Posodablja se s pomočjo prijav in sprememb prijav za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, statističnih raziskovanj in različnih baz podatkov. Poleg prijav sta vira podatkov tudi Centralni register prebivalstva ter PRS. Vzdržuje ga urad.
Kakovost podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva se stalno izboljšuje. Preverja se kakovost kodiranja podatkov poklica (od leta 2000 podjetja kodirajo sama). Podatki registra so vir za podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah in tudi vir za podatke po regijah s področja statistike dela. Ti podatki bodo vključeni v Eurostatovo regionalno bazo podatkov REGIO.
Leta 1997 je bila sprejeta uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev(6) (v nadaljevanju: SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. Anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah je možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Možna bo tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP.
Klasifikacija izobraževanja, ki jo pripravlja urad v sodelovanju s številnimi institucijami iz tega področja, predvsem z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, se bo uporabljala za razvrščanje izobrazbe otrok, mladine in odraslih oseb, pridobljene v začetnem in nadaljnjem izobraževanju ter za razvrščanje izobraževalne dejavnosti oziroma programov. Temeljila bo na veljavnem sistemu izobraževanja v Sloveniji, omogočala bo povezavo s preteklimi sistemi izobraževanja in pridobivanja izobrazbe ter mednarodno primerjavo, skladno s kategorijami, opredeljenimi v Mednarodni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education 1997).
Kratka predstavitev najosnovnejših registrov in klasifikacij pojasnjuje, da imamo v Republiki Sloveniji registrsko usmerjeno evidenčno delovanje javne uprave. Imamo tradicijo in izkušnje pri uporabi registrov, zato lahko lažje sledimo sodobnim smernicam Evropske unije, katerih osnovna misel je narediti prijazno državno upravo za uporabnika.
S smotrnim povezovanjem administrativnih evidenc lahko država posameznikom in združenjem zmanjša breme pri administriranju in pri izmenjavi podatkov.
Baza podatkov SAJPI (skupno administrativno jedro povezanih identifikatorjev), ki jo vzpostavlja urad, bo na osnovi povezanih administrativnih identifikatorjev omogočala učinkovito povezovanje administrativnih podatkov v kateri koli prostor za kateri koli časovni prerez in za potrebe pooblaščenih uporabnikov. Tako vzpostavljena baza podatkov SAJPI omogoča ustvarjanje podatkovne dediščine povezanih podatkov Republike Slovenije za potrebe arhiviranja in kasnejšega raziskovanja. Podatki, ki se bodo prevzemali od različnih administrativnih virov na osnovi identifikatorjev virov, se bodo hranili in preiskovali ter oddajali pooblaščenim uporabnikom na osnovi identifikatorjev uporabnikov. Sledenje je pomembno zato, ker ne omogoča sekundarnega povezovanja podatkov pri uporabnikih. Varovanje individualnih in osebnih podatkov bo zagotavljala primerna zakonska, organizacijska in fizična zaščita. V ta namen pripravlja urad besedilo predloga zakona o nastavitvi, vzdrževanju, povezovanju in uporabi podatkov iz javnopravnih evidenc.
Razvojne naloge
Poseben poudarek bo na razvoju vzorčenja po standardih za statistične potrebe. Gre za uporabo vzorčnih metod pri zbiranju podatkov v konkretnih primerih ob predpostavki sedanjega varstva osebnih podatkov v Sloveniji. Metode vzorčenja, ki se že uporabljajo, bodo nadgrajene zlasti na področju poslovnih statistik, saj bodo v večji meri upoštevani vsi statistični registri (zlasti za postanketno ocenjevanje, vključno s kalibracijo) na področju kmetijskih in socialnih statistik. Na podlagi novih metodoloških dognanj, ki so jih razvili nekateri zahodni statistični uradi, bodo uporabljene tudi nekatere bolj sofisticirane cenilke parametrov.
Vpeljane bodo standardne metode za merjenje kakovosti podatkov v vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov. Najboljši povzetek kakovosti celotne raziskave bo t. i. standardno poročilo o kakovosti, ki bo vpeljano za večino statističnih raziskovanj in bo pokrivalo vse možne vrste napak, ki se pojavljajo v toku procesa statističnega raziskovanja (od napak vnosa, kodiranja, procesnih napak do vzorčnih in nevzorčnih napak, vključno z neodgovorom).
Razvite bodo metode za vstavljanje manjkajočih podatkov ter seznanjanja uporabnikov, ki so primerne za različne tipe manjkajočih podatkov in za različne tipe statističnih raziskovanj. Tudi tu bodo uporabljena spoznanja ter nove metode, ki so jih razvili (in jih še razvijajo) na nekaterih zahodnih statističnih uradih, priporoča pa jih tudi Eurostat. Nove metode v večji meri uporabljajo pomožne spremenljivke iz statističnih registrov. Postavljeni bodo standardi metod za vstavljanje podatkov za določene tipe statističnih raziskovanj (glede na frekvenco raziskovanja, tip spremenljivk, vire pomožnih spremenljivk itd.).
(b) Institucionalna krepitev
Institucionalna krepitev je pomemben del infrastrukture, potrebne za kakovostno izvajanje državne statistike. Slovenija ima organizacijsko centralizirano in funkcionalno decentralizirano statistično ureditev. Institucije, ki so poleg urada pooblaščene za izvajanje nalog državne statistike, morajo zagotavljati ločeno izvajanje nalog državne statistike od drugih aktivnosti teh institucij.
V institucionalno krepitev spadajo predvsem: izobraževanje zaposlenih, uporabnikov in dajalcev podatkov, uporaba moderne informacijske tehnologije, sodobne metode vodenja, zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov.
Informacijsko tehnološko (IT) infrastrukturo urada tvori računalniška komunikacijska mreža SURSNET, ki je prek skupnega komunikacijskega omrežja državnih organov HKOM povezana z računalniško in komunikacijsko opremo Centra Vlade Republike Slovenije za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CVI). V IT infrastrukturo prištevamo tudi sistemsko in aplikativno programsko opremo, baze podatkov in podatkovne strukture ter pripravljene postopke in procedure, ki omogočajo zahtevano funkcionalnost.
Za zaščito in varovanje je bila v letu 2000 na uradu oblikovana samostojna služba. Služba opravlja svoje naloge v sodelovanju z izvajalci varnostnih nalog v drugih organizacijskih enotah, v katerih delajo specialisti za posamezna varnostna področja. Varnostna problematika je tako horizontalno vpeta v organizacijsko sestavo urada.
2. PODROČJA EKONOMSKIH, DEMOGRAFSKIH IN SOCIALNIH POLITIK IN POLITIK NA PODROČJU OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER POTREBNA STATISTIČNA PODPORA
I. PROST PRETOK BLAGA, CARINSKA UNIJA IN ZUNANJI EKONOMSKI ODNOSI
Vsebina politike
Vzpostavitev enotnega evropskega gospodarskega prostora, zasnovanega na skupnem trgu, je bil osnovni cilj Rimske pogodbe. Uveljavljen je bil leta 1992 in sloni na osnovnih svoboščinah: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Uresničevanje teh svoboščin omogoča, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. Podjetja lahko izdelujejo in prodajajo svoje izdelke skladno s sistemom svobodne konkurence v državi članici, v kateri so pogoji zanje najbolj ugodni. Podjetja se lahko ustanavljajo na skupnem trgu, kjerkoli želijo, in črpajo številna sredstva kapitala, ki obstajajo v vsaki državi članici. Potrošniki imajo prosto izbiro proizvodov boljše kakovosti in/ali proizvodov po nizkih cenah, izdelanih v državah članicah. Delavci imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje, ter imajo tako večje ugodnosti zaradi boljših delovnih pogojev in plač. S svojo družino se lahko nastanijo v katerikoli državi članici in se tam zaposlijo.(7)
Spremembe na gospodarskem področju, ki jih narekujejo procesi vključevanja v Evropsko unijo, vključujejo priprave na skupni evropski trg in posledično odpravo vseh preostalih ovir za prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Pravna ureditev Republike Slovenije na področju prostega pretoka blaga je delno usklajena s pravnim redom Evropske unije. V skladu s pogajalskimi izhodišči bo razen določenih izjem pri zdravilih in nevarnih snoveh uveljavila predpise do konca leta 2002.(8) Na področju politike v zvezi s carinsko unijo, Republika Slovenija prav tako zahteva prehodno obdobje, ki se nanaša na ohranitev preferencialnega režima z državami, nastalimi na ozemlju nekdanje SFRJ.(9) Prilagajanje slovenske carinske zakonodaje vključuje tudi pravočasno pripravo tehničnih rešitev za hitro izmenjavo podatkov in informacij. V skladu s spremembami in dopolnitvami zakona o carinski tarifi, ki bodo uveljavljene v letu 2002, bo z letnimi uredbami o kombinirani nomenklaturi carinske tarife, Slovenija med drugim uvedla enotno bazo tarifnih podatkov, podobno TARIC. Republika Slovenija že od leta 1992 uporablja kot tranzitni dokument enotno carinsko listino (ECL), katere vsebina in oblika ustrezata vsebini in obliki skupnega administrativnega dokumenta, od leta 1996 pa se ECL uporablja v vseh carinskih postopkih. Slovenija je polnopravna članica Svetovne trgovinske organizacije in podpisnica številnih bilateralnih in multilateralnih sporazumov za sodelovanje v splošni liberalizaciji trgovine. Slovenija bo ob pristopu k Evropski uniji vstopila v vse mednarodnopravne akte, ki jih je z namenom izboljšanja medsebojnega carinskega sodelovanja sklenila Evropska unija s tretjimi državami.
Med osnovne naloge v predpristopnem obdobju pogajalsko izhodišče zunanjih ekonomskih odnosov(10) med drugim navaja pripravo ustreznih informacijskih baz.
Od 1. januarja 1993 ni več nobenih carinskih formalnosti za trgovino v Skupnosti, posledica pa je vzpostavitev sistema za zbiranje statističnih informacij o blagovni menjavi med državami članicami neposredno v podjetjih (INTRASTAT). Spremembe in dopolnila carinske zakonodaje, ki so sledila vzpostavitvi notranjega trga, so zahtevala posodobitev uredb o izpolnjevanju statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami nečlanicami.
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(11):
– pogajalsko izhodišče št. 1 Prost pretok blaga,
– pogajalsko izhodišče št. 25 Carinska unija,
– pogajalsko izhodišče št. 26 Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč.
Statistična podpora politiki
Podatki o blagovni menjavi s tujino so med pomembnejšimi kazalci gospodarskih gibanj za spremljanje bilateralnih in multilateralnih odnosov med državami ter vodenje ustrezne ekonomske politike v povezavi z menjavo blaga s tujino. Z njimi proučujemo tako strukturo te menjave kot njeno časovno dinamiko. Na ravni podjetij se podatki zunanjetrgovinske statistike uporabljajo za tržne analize izvoza in uvoza posameznih proizvodov, pogosto tudi v povezavi s statistiko predelovalnih dejavnosti. Podatki statistike zunanje trgovine so vhodna informacija za druga makroekonomska področja, kot sta sistem nacionalnih računov in plačilna bilanca.
Za zagotavljanje ustrezne statistične podpore pri vključevanju Slovenije v pravni red na področju prostega pretoka blaga, enotne carinske unije in zunanjih ekonomskih odnosov bo državna statistika Republike Slovenije sledila naslednjim pomembnim nalogam:
– doseganje čim višje stopnje usklajenosti metodologije statistike zunanje trgovine z metodologijo Eurostata v zunanji trgovini s tretjimi državami in čim bolj popoln prevzem novih mednarodnih priporočil Statističnega urada pri ZN (iz leta 1998) za statistiko zunanje trgovine;
– čim boljša kakovost zunanjetrgovinskih podatkov, pri čemer bo pri preverjanju poudarek na medsebojnem preverjanju količinskih in vrednostnih podatkov s pomočjo statističnih metod kot tudi na preverjanju podatkov s pomočjo zrcalnih analiz med dvema državama partnericama;
– tekoče spremljanje sprememb v metodologiji sistema za zajem zunanjetrgovinskih podatkov med državami članicami – Intrastat in analiza povezav s sistemi davka na dodano vrednost;
– postopna vsebinska, organizacijska in kadrovska priprava na prehod spremljanja zunanje trgovine z državami Evropske unije po sistemu Intrastata v okviru Phare širitvenega projekta Eurostata;
– dobro sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo in po potrebi tudi s Carinsko upravo Republike Slovenije na področju priprave tarifnih podatkov in vsebinsko spoznavanje s tem novim statističnim področjem;
– izboljšanje diseminacije zunanjetrgovinskih podatkov predvsem s stališča vrste diseminacijskih medijev (COMEXT, baza v oraclu, diseminacija prek interneta);
– spremembe Kombinirane nomenklature (uvedba dodatnih merskih enot za merjenje količine pri posameznih proizvodih in uvedba novih tarifnih oznak za proizvode, ki se na novo pojavljajo na tržišču ter brisanje proizvodov, pri katerih je vrednost menjave – intra in ekstra trgovina skupaj – nizka).
Preglednica 1: Povezava politike »Prost pretok blaga, carinska unija in zunanji ekonomski odnosi« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                     Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
I. PROST PRETOK
BLAGA CARINSKA
UNIJA IN ZUNANJI
EKONOMSKI ODNOSI
Glavna področja statistik           53 Menjava blaga
                                    81 Gospodarske in finančne statistike (DG II)
Druga pomembna področja statistik   40 Letni gospodarski računi
                                    41 Četrtletni in okoljski računi
                                    52 Denar in finance
                                    54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002:
– urejanje usklajenosti z zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi priporočili Statističnega urada ZN,
– izboljšanje kakovosti podatkov in kakovosti storitev,
– priprava na Intrastat in Extrastat,
– spremljanje razvoja metodoloških rešitev za nove pojave (globalizacija),
– proučevanje novih virov (davek na dodano vrednost),
– spremembe Kombinirane nomenklature,
– pripravljenost na sodelovanje v Eurostatovem projektu “Shuttle Trade” (pojav trgovinskih aktivnosti, lahko povsem legalnih, ki potekajo čez državne meje z namenom, da se v eni državi ugodno nabavljeno blago v drugi državi proda z dobičkom).
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Zamud ni, vendar lahko omejeni kadrovski in materialni viri v prihodnje pomenijo resno oviro pri uresničitvi razvojnih nalog in projektov, predvsem povezanih s pravočasno pripravo na INTRASTAT.
II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM)
Vsebina politike
Kmetijstvo je gospodarski sektor, kjer je stopnja evropske integracije najvišja. Posege državnih politik v kmetijstvo je bilo treba spremeniti, da bi zagotovili prosto trgovino ter prosto konkurenco v kmetijskem sektorju. Vodenje in usmerjanje skupne kmetijske politike vključuje enotne cene, orodja oblikovanja enotnih cen, skupno financiranje ukrepov in skupno zunanjo zaščito.(12)
Za slovenski kmetijski trg so značilna cenovna nesorazmerja z ravnijo Evropske unije in “svetovnimi” cenami kot posledica različnih stopenj zaščite kmetijstva. Možnosti vodenja take kmetijske politike so v spremenjenih razmerah (liberalizacija kmetijskih trgov s sporazumom CEFTA, Evropskim sporazumom, sprejetimi dvostranskimi trgovinskimi sporazumi, dogovori GATT/WTO) zelo omejene. Le z reformo in novim konceptom ukrepov kmetijske politike bo Slovenija lahko uresničevala okoljevarstvene in prostorske cilje kmetijske politike.(13)
Slovenska kmetijska politika nima razvitih ustreznih metodoloških in informacijskih podlag za izvajanje konsistentnega mehanizma tržne zaščite in interventne politike v kmetijstvu.(14)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(15):
– pogajalsko izhodišče št. 7 Kmetijstvo,
– pogajalsko izhodišče št. 8 Ribištvo.
Statistična podpora politiki
Republika Slovenija je v letu 2000 izvedla popis kmetijskih gospodarstev. Popisi so osnova za analizo strukturnih sprememb na nacionalni in regionalni ravni. Obenem so zelo pomembni za ostala statistična raziskovanja, ki se izvajajo v času med enim in drugim popisom, ker se podatki uporabljajo kot osnova za izbor vzorcev. Popis je tudi podlaga za vzpostavitev administrativnega registra kmetij.
V prihodnje bo pomemben administrativni vir za kmetijske statistike Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS – Integrated Administrative and Control System). IACS podpira izplačila subvencij kmetom in intervencije na trgu v okviru skupne kmetijske politike EU (CAP). Vendar pa IACS ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za statistični namen in ne vključuje kmetij, ki ne prosijo za subvencijo.
Slovenija je bila v letu 2000 vključena v Eurostatov projekt Agromonetarnih statistik. Glavni namen projekta je zagotovitev kakovostne ravni ter posledično primerljivosti podatkov z državami članicami Evropske unije. Delo v okviru projekta teče vzporedno na štirih podprojektih:
– cene kmetijskih inputov in outputov,
– zaposlenost v kmetijstvu,
– ekonomski računi za kmetijstvo,
– kmetijsko sektorsko modeliranje.
Najobsežnejši del projekta so kmetijski računi, ki so pomembni za določanje in usmerjanje kmetijske politike. Pri njihovi pripravi naj bi na ravni Slovenije sodelovale vse institucije, ki imajo podatke za njihovo izdelavo. Za metodološko delo na tem področju je odgovoren SURS, ki sodeluje s Kmetijskim inštitutom.
Reforma skupne kmetijske politike (CAP – Common Agricultural Policy) bo namenila posebno pozornost zaščiti okolja in trajnemu gospodarjenju. Vzdrževanje okoljskih funkcij kmetijstva, obnavljanje okolja, ki je že uničeno ali se uničuje, in izogibanje negativnim vplivom na okolje so njeni glavni dejavniki. Največji pomen bodo imeli statistični podatki o kakovosti vode in zraka, rabi zemljišč in naravnih virov, upravljanju odpadkov, hrupu, nevarnih kemičnih snoveh, zaščiti obale, stanju zemlje, favni in flori in biotopih.
Preglednica 2: Povezava politike »Kmetijstvo (vključno z ribištvom)« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
II. KMETIJSTVO (VKLJUČNO Z RIBIŠTVOM)
Glavna področja statistik            61 Raba tal in podeželje
                                     62 Kmetijske strukture
                                     63 Kmetijski prihodki in cene
                                     64 Rastlinska pridelava
                                     65 Živinoreja
                                     66 Statistika živilskopredelovalne
                                        industrije 
                                     67 Druge kmetijske statistike 
                                     68 Statistika gozdarstva 
                                     69 Statistika ribištva 
Druga pomembna področja statistik    53 Menjava blaga
                                     55 Cene
                                     71 Statistike okolja in kazalniki
                                     72 Regionalne in geografske informacije
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– uporaba vseh razpoložljivih administrativnih podatkov za statističen namen,
– pravočasna diseminacija kmetijskih podatkov na prijazen način za uporabnika in dopolnjevanje podatkov iz statističnih raziskovanj s podatki iz administrativnih in drugih virov za prikazovanje celotnega področja kmetijstva v eni diseminacijski bazi,
– uskladitev SKD s spremembami klasifikacije NACE Rev. 1, ki se nanašajo na posodobitev skupne kmetijske politike (CAP),
– uveljavljanje klasifikacije kmetijskih proizvodov na osnovi klasifikacije CPA (Classification of Products by Activity) kot nacionalnega standarda,
– nadaljnje prilagajanje metodologij (statistike živinoreje, vinogradništva, sadjarstva),
– elektronsko pošiljanje podatkov Eurostatu: baza podatkov EUROFARM, projekta STADIUM in EDIFLOW,
– sodelovanje v projektu Ekonomskih računov za kmetijstvo ter modeliranje: cilj projekta je dvig ravni kmetijskih računov Slovenije, ki so osnova za sektorsko modeliranje na področju kmetijstva. Za metodološko delo na področju kmetijskih računov je odgovoren Statistični urad Republike Slovenije, za delo na področju modeliranja pa Kmetijski inštitut Slovenije,
– uvedba novega načina spremljanja cen kmetijskih pridelkov in cen kmetijskega repromateriala (kmetijski prihodki, ekonomski računi za gozdarstvo po novi metodologiji EAA in EAF – Economic Account for Forestry),
– priprava na novo metodologijo prikaza zaposlenih v kmetijstvu (zaposleni v kmetijstvu so po tej metodologiji razdeljeni na plačane ter neplačane delavce), ki se bo uporabljala od leta 2003,
– sodelovanje pri analizi podatkov, vključenih v kmetijski informacijski sistem (AgrIS – Agricultural Information System), ki ga razvija Eurostat. Osnovni namen modela AgrIS je reorganizacija letnih kmetijskih statistik v New Cronos, s čimer bi bila olajšana dostop in uporaba podatkov s strani uporabnikov,
– kratkoročna napoved indeksa kmetijskega dohodka, za katerega so pogoj dobri podatki vseh postavk kmetijskih računov ter podatki o zaposlenosti v kmetijstvu,
– priprava podatkov o pridelavi kmetijskih pridelkov “majhnih enot”, ki pridelujejo kmetijske proizvode v glavnem za lastne potrebe, do leta 2003 – podatki so pomembni z vidika nacionalnih računov ter prehranskih bilanc,
– nadaljevanje dela na Eurostatovem projektu Agromonetarnih statistik,
– v letu 2001 zaključek posodabljanja statističnega GIS pokrovnosti/rabe tal s stanja za leto 1993 na stanje za leto 1997 in v letu 2002 posodobitev le-tega na stanje za leto 2001,
– v letu 2001 izdelava metodologije za oceno kakovosti podatkov v statističnem GIS pokrovnosti/rabe tal – stanje 1997 in v letu 2002 izdelava ocene ter priprava metapodatkov na vzorcu.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijski inštitut Slovenije.
III. PROST PRETOK OSEB
Vsebina politike
8.a člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti daje vsakemu državljanu Unije pravico, da se preseli in da svobodno prebiva na ozemlju držav članic. S tem se ustvarja evropsko območje mobilnosti, v katerem svoboda gibanja ne postane samo pravnopolnomočna, ampak tudi vsakodnevna stvarnost za ljudi po Evropi, kar zahteva vzajemno interakcijo politik na področju skupnega trga dela, socialne varnosti migrantov, svobode ustanavljanja sedeža (to je svoboda ustanavljanja in opravljanja dejavnosti samozaposlenih oseb ter ustanavljanja in vodenja podjetij), priznavanje diplom, svobode opravljanja storitev (finančne storitve, bančništvo, zavarovalnice, borze), službe splošnega interesa (so tržne in netržne, ki jih kot take obravnavajo javne oblasti in so predmet posebnih obveznosti, ki veljajo za javne službe).(16)
Trg dela v Republiki Sloveniji je doživel velike spremembe že leta 1988, ko se je slovensko gospodarstvo začelo odpirati. Zavladala je splošna negotovost glede zaposlitvenih razmerij in delovnih aranžmajev. Pojavilo se je precej novih poklicev, zlasti v finančnih storitvah, trgovinski dejavnosti in upravljanju. S temi signali se je dodobra porušilo tudi vpisno razmerje na univerzitetni ravni med družboslovjem in naravoslovjem ter se krepko nagnilo v prid prvega.(17)
Delovna migracija je prostorski pojav, ki je v osnovi izraz družbenoekonomskih razmer ter razlik, istočasno ima številne socialne učinke, odraža pa se tudi v fizični preobrazbi pokrajine. Proučevanje tega pojava združuje torej kar tri področja: trg dela, regionalni razvoj oziroma regionalne tokove ter prost pretok oseb.(18)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(19):
– pogajalsko izhodišče št. 2 Prost pretok oseb.
Statistična podpora politiki
Statistika zagotavlja zanesljive in pravočasne informacije o vseh vidikih gibanja prebivalcev z uporabo administrativnih registrov in popisov v kombinaciji s projekcijami prihodnjih potreb. Z anketo o delovni sili se zberejo podatki o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela. Daje nam podatke o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije. Podatki te ankete in podatki Mesečnega poročila o plačah in zaposlenih osebah se objavljajo v skladu s posebnimi diseminacijskimi standardi Mednarodnega denarnega sklada.
Za načrtovanje in uresničitev gospodarskega in socialnega razvoja, upravne dejavnosti ali znanstvenega razvoja, je treba imeti zanesljive in podrobne podatke o številu, razporeditvi in sestavi prebivalstva tudi za najnižje ravni teritorialne členitve države. Predvsem gre za podatke o stavbah in stanovanjih ter povezavo teh podatkov s podatki o prebivalstvu, kar zagotavlja popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo v Republiki Sloveniji leta 2002. Vsi ti podatki so hkrati pomembni za Republiko Slovenijo kot kandidatko za vstop v Evropski uniji, saj predstavljajo pomembno podlago za pogajanja in odločitve.
Prostorska mobilnost prebivalstva je pogosto uporabljen izraz, s katerim označujemo gibanje prebivalstva na določenem območju. Pri tem imamo ponavadi v mislih selitveno gibanje prebivalstva (migracije), ki ga definiramo kot spremembo prebivališča posameznika (podatki, dobljeni na podlagi podatkov o prijavi, odjavi, spremembi stalnega prebivališča v Sloveniji ter prijavi začasnega prebivanja v tujini oziroma o vrnitvi iz tujine ter podatki o priselitvah tujcev).
Izraz prostorska mobilnost uporabljamo tudi, kadar želimo opisati tokove delovno aktivnega prebivalstva med krajem prebivališča in krajem dela, za kar uporabljamo izraz delovna migracija. Glede na pogostost vračanja delovnih migrantov na svoje prebivališče jih lahko razdelimo na občasne, tedenske in dnevne. Podatki o delovnih migrantih se v Sloveniji zbirajo predvsem s popisi prebivalstva in registri. Podatke o medobčinski delovni migraciji objavlja Urad iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), ki na dokaj enostaven način omogoča ocenjevanje števila delovnih migrantov, ugotavljanje zaposlitvene privlačnosti določenih območij in smeri tokov delovnih migrantov.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo državljanom članicam Unije zagotovljen prost dostop do trga dela v Sloveniji. Do tedaj pa zaposlovanje vseh tujih državljanov na območju Slovenije ureja zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) z režimom izdaje delovnih dovoljenj. Isti zakon opredeljuje način in vsebino vodenja evidenc, iz katerih zagotavljamo podatke o številu in vrsti izdanih delovnih dovoljenj ter podatke o številu zaposlenih tujih državljanov, vključno s pregledi držav, iz katerih prihajajo zaposleni tujci. Organizirano zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini je v devetdesetih letih praktično zamrlo. Trenutno poteka le na osnovi bilateralnega sporazuma med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o zaposlovanju zaradi poglabljanja poklicnih in jezikovnih znanj, sezonskega zaposlovanja in zaposlovanja medicinskih sester. Vsako organizirano posredovanje in zaposlovanje slovenskih državljanov v tujini na podlagi omenjenega in morebitnih novih meddržavnih sporazumov je evidentirano, zagotovljeno je njegovo statistično spremljanje. Sprotno zagotavljanje podatkov o zaposlenih tujih državljanih v Sloveniji in slovenskih v tujini sodi v širši okvir statističnega spremljanja trga dela.
S sprejemom zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 81/00) je vzpostavljena formalna možnost pridobivanja javnoveljavnih listin – certifikatov, ki bodo izkazovali delovno poklicno oziroma strokovno usposobljenost imetnikov certifikatov. Izdajajo jih posebej pooblaščena telesa in ustanove. Listine temeljijo na nacionalno dogovorjenih standardih in so torej prenosljive v različna delovna okolja. Zakon je skladen z acquis communautaire ter primerljiv in usklajen z zakonodajo v državah članicah Evropske unije. Kot podpora izvajanju in spremljanju zakona je v izgradnji računalniško podprt informacijski sistem (evidence, registri). To delo vsebinsko sovpada s projekti Evropske unije, katerih cilj je spodbujanje mobilnosti s pomočjo transparentnosti diplom, zaključnih spričeval in certifikatov ter uporabe sodobne informacijske tehnologije (predvsem interneta) pri izgradnji povezljivih informacijskih sistemov. Urad bo skladno s svojimi pristojnostmi in načeli registrske usmerjenosti sodeloval pri tem. Prizadeval si bo, da bodo novo nastajajoče administrativne podatkovne baze uporabljive za statistična raziskovanja, da bodo vključevale ustrezne identifikatorje, atribute in standardne klasifikacije, ki bodo omogočale mednarodno primerljivost podatkov.
Vlada Republike Slovenije je leta 1997 sprejela uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev(20) (SKP), leta 2000 pa še njene spremembe in dopolnitve. Uvedba SKP v številne statistične raziskave (npr. anketa o delovni sili), v Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in v uradne evidence, kot sta Evidenca potreb po delavcih in Evidenca brezposelnih, omogoča pridobivanje podatkov za kakovostnejše analize o poklicni strukturi trga dela. Po posameznih poklicih in poklicnih skupinah bo možno proučevati razlike v zastopanosti po spolu, starostnih razredih, dejavnostih in teritoriju. Z uporabo podatkov davčnih evidenc bo možna tudi analiza o plačah za različne poklice po SKP.
Preglednica 3: Povezava politike »Prost pretok oseb« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
III. PROST PRETOK OSEB
Glavna področja statistik            ll Klasifikacije
                                     31 Prebivalstvo
                                     47 Notranja trgovina
                                     48 Transport
                                     49 Komunikacije
                                     50 Turizem
                                     54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002,
– nadaljevanje projektov o uporabi podatkov iz administrativnih registrov (demografija, trg dela, prejemki, izobraženost in usposobljenost prebivalstva oziroma delovne sile),
– sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter drugimi pristojnimi institucijami pri izgradnji informacijskega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
– popolna prilagoditev mednarodnim priporočilom za področje migracij,
– ureditev časovnih serij za regije in ureditev njihove dostopnosti na elektronskih medijih oziroma v bankah podatkov,
– ureditev statistike o zaposlovanju tujcev.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Veterinarska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor, Center za poklicno izobraževanje, Odvetniška zbornica, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Agencija za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, Inšpektorat za poklicne kvalifikacije.
IV. PROST PRETOK STORITEV
Vsebina politike
V skladu s 60. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti so storitve “storitve”, kadar se običajno opravljajo za plačilo, kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prost pretok blaga, kapitala in oseb. Določbe o prostem pretoku storitev zajemajo vse dejavnosti industrijskega ali komercialnega značaja ali obrtnike in poklicne dejavnosti.
Finančne storitve – banke, zavarovalnice in borze, predstavljajo velik trg in so nujno potrebne dejavnosti za pravilno delovanje drugih gospodarskih sektorjev. V skladu z načelom vzajemnega priznavanja velja, da če je finančna storitev zakonsko dovoljena v eni državi članici, je na voljo tudi uporabnikom v drugih državah članicah, ne da bi morala biti v skladu z vsako podrobnostjo zakonodaje države gostiteljice, razen tistih podrobnosti, ki zadevajo zaščito potrošnika.(21)
Raven razvitosti storitev, povezanih s proizvodnjo (informacijsko-komunikacijske, finančne in poslovne storitve) odločilno vpliva na učinkovitost in konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva ter njegovo vključevanje na mednarodne trge. V primerjavi z Evropsko unijo Slovenija izrazito zaostaja prav na tem področju. Razvoj teh storitev je v največji meri odvisen od ravni izobrazbe in znanja, od sodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture ter konkurenčnega trga storitev, povezanih s proizvodnjo.(22)
V Sloveniji je pričakovati, da se bodo tuji ponudniki bančnih storitev osredotočili predvsem na vsestransko servisiranje večjih in visoko bonitetnih gospodarskih subjektov. Slovenskemu gospodarstvu bodo ponujali storitve, ki do zdaj niso bile na voljo na našem trgu ali pa je bil dostop do teh storitev omejen na ozko omejeno skupino (investicijsko bančništvo, zbiranje in plasiranje slovenskih prihrankov v tuje vrednostne papirje).
Okrepljeno tujo konkurenco v Sloveniji lahko pričakujemo tudi na področju zavarovalništva. To še zlasti velja za različne oblike življenjskega zavarovanja. Aktivnost tujih zavarovalnic se bo osredotočila na nudenje storitev najkakovostnejšim strankam, to pa so največji in najboljši gospodarski subjekti ter del prebivalstva z najvišjo kupno močjo.
Trg vrednostnih papirjev, izdaja obveznic in delnic, bo postal pomembnejši vir financiranja podjetniškega sektorja. Najkakovostnejši gospodarski subjekti v Sloveniji bodo verjetno uvrščali svoje delnice na primerne borze v Evropi.(23)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(24):
– pogajalsko izhodišče št. 3 Prost pretok storitev.
Statistična podpora politiki
Letne in kratkoročne informacije o sektorjih storitev so bistvene za vodenje in spremljanje notranjega trga. Po drugi strani so iste informacije potrebne tudi za oceno vpliva mednarodnih pogajanj na nacionalna gospodarstva in ustanovitev podjetij v tujini, za izboljšanje kakovosti makroekonomskih statistik, za analiziranje konkurenčnosti storitvenih podjetij in vpliva na produktivnost ali za spremljanje razvoja zaposlovanja in za določanje vloge terciarnega sektorja pri regionalnem razvoju – predvsem dejavnosti poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s prevozi, financami in poslovnimi storitvami.
Turizem je dejavnost, ki je v svetovnem pomenu v velikem porastu. Analiza gospodarskih razmer in družbenih trendov v turizmu zahteva utrditev statističnega sistema z informacijami, potrebnimi za načrtovanje, tako da bodo številni operaterji lahko predvideli pristne strateške možnosti. Evropska direktiva za zbiranje podatkov s področja turizma je razdeljena na tri dele. Del A in B se nanašata na nastanitveno statistiko. Slovenska nastanitvena statistika pokriva skoraj vse zahteve, manjše prilagoditve bodo potrebne pri objavljanju podatkov o ležiščih. Del direktive C določa zbiranje podatkov o potovanjih domačega prebivalstva, kar urad uresničuje s četrtletno anketo o potovanjih domačega prebivalstva.
V plačilni bilanci Slovenije je zagotovljeno mesečno statistično spremljanje menjave storitev med rezidenti in nerezidenti, pri čemer so prvi in drugi opredeljeni po enakih načelih kot v Evropski uniji, prav tako kakor mora tudi spremljanje plačilnobilančnih tokov v Sloveniji izpolniti enake metodološke zahteve kot v državah Evropske unije.
V denarni statistiki so v mesečnih bilancah stanja prikazane storitve denarnih finančnih posrednikov, slovenskih rezidentov, med katere so uvrščene tudi podružnice tujih bank na slovenskem trgu.
V okvir spremljanja storitev spadajo iz širšega sklopa denarne statistike po opredelitvi Evropske centralne banke še statistični podatki o obrestnih merah, vrednostnih papirjih, izvedenih finančnih instrumentih in bilancah nedenarnih finančnih posrednikov, razen zavarovalnic in pokojninskih družb. Banka Slovenije statistično pokriva navedena področja, postopna uskladitev z nekaterimi še ne dokončno izoblikovanimi zahtevami Evropske centralne banke na določenih področjih pa je del prevzema pravnega reda Evropske unije.
Preglednica 4: Povezava politike »Prost pretok storitev« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
IV. PROST PRETOK STORITEV
Glavna področja statistik            44 Statistika poslovanja podjetij
                                     47 Notranja trgovina
                                     48 Transport
                                     49 Komunikacije
                                     50 Turizem
                                     52 Denar in finance
                                     54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– revizija spremljanja storitev v plačilni bilanci in prilagoditev raziskav, ki spremljajo storitvene dejavnosti tako, da se bodo podatki spremljali za »notranji trg« držav Evropske unije in za tretje države,
– izboljšanje ocen turističnih prilivov in odlivov,
– metodološko usklajevanje na področju denarne statistike s predpisi Evropske unije oziroma zahtevami ECB.
Izvajalec državne statistike: Banka Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Ministrstvo za finance – Sektor za finančni sistem, Agencija Republike Slovenije za zavarovalni nadzor, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ministrstvo za pravosodje – Sektor za pripravo zakonodaje, Sektor za varstvo osebnih podatkov
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek.
V. PROST PRETOK KAPITALA
Vsebina politike
Prost pretok kapitala je bistvena sestavina v izgradnji velikega evropskega notranjega trga. Liberalizacija plačilnih transakcij pomembno prispeva k prostemu pretoku blaga, oseb in storitev. Posojilojemalci, predvsem mala in srednja podjetja, morajo imeti možnost kar najceneje in najbliže lastnim potrebam pridobiti kapital; investitorji in dobavitelji kapitala pa morajo imeti možnost ponuditi svoja sredstva na trgu, kjer obstaja največji interes. Zato je pomembno, da države članice sprostijo pretok kapitala in dovolijo, da se plačila izvedejo v valuti države članice, v kateri ima sedež upnik ali uporabnik.(25)
Republika Slovenija spoštuje obveznosti Evropskega sporazuma o pridružitvi na področju prostega pretoka kapitala, ki zahteva, da Republika Slovenija liberalizira neposredne naložbe in kreditne posle takoj po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi, portfeljske naložbe pa v štirih letih po uveljavitvi.
S sprejemom nove devizne zakonodaje leta 1999 so bile odpravljene številne omejitve tako pri prilivu kot odlivu kapitala. Zakon je postavil rokovnik dokončne odprave omejitev pretoka kapitala, ki upošteva obveze iz Evropskega sporazuma o pridružitvi.
Banka Slovenije je nekatere ukrepe liberalizacije že sprejela. Omilila je omejitve na področju portfeljskih naložb nerezidentov v Sloveniji, nadaljnja omilitev pa je predvidena konec leta 2001, dokončna sprostitev pa do konca leta 2002.(26)
Evropski finančni prostor se ne sme izkoriščati za pranje denarja. Zakonska ureditev na tem področju je v Sloveniji v celoti usklajena z ureditvijo v Evropski uniji. Centralni organ za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je Urad za preprečevanje pranja denarja, ki razpolaga z vsemi, tudi statističnimi podatki za področje preprečevanja pranja denarja in je obenem tudi centralni organ za izmenjavo podatkov po Konvenciji Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.(27)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(28):
– pogajalsko izhodišče št. 4 Prost pretok kapitala.
Statistična podpora politiki
Obstoječa statistika plačilne bilance je ustrezna tudi za spremljanje prostega pretoka kapitala med rezidenti in nerezidenti. Banka Slovenije mesečno zbira, obdeluje in objavlja podatke o transakcijah na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance. Ob postopnem sproščanju omejitev kapitalskih tokov med rezidenti in nerezidenti ohranja Banka Slovenije statistični pregled nad temi transakcijami. V skladu z mednarodnimi metodološkimi standardi omogoča Banka Slovenije statistično spremljanje plačilne bilance in bilance stanja mednarodnih naložb, to je finančnih terjatev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti oziroma podrobneje stanja neposrednih naložb, kreditiranja, imetij vrednostnih papirjev in elementov mednarodne likvidnosti med prvimi in drugimi.
Preglednica 5: Povezava politike »Prost pretok kapitala« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
V. PROST PRETOK KAPITALA
Glavna področja statistik            31 Prebivalstvo
                                     47 Notranja trgovina
                                     48 Transport
                                     49 Komunikacije
                                     50 Turizem
                                     52 Denar in finance
                                     54 Menjava storitev in plačilna bilanca
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– izboljšava statistike trgovine z uporabo administrativnih virov,
– prilagoditve pri zbiranju in objavljanju podatkov o nastanitvenih zmogljivostih,
– sprememba v neposrednem poročanju rezidentov za plačilno bilanco in stanje mednarodnih naložb zaradi spremembe režima kapitalskih omejitev (sprostitev računov v tujini za pravne osebe) in poenostavitev poročanja,
– izvedba tehnološkega projekta omogočanja izračunavanja plačilne bilance v tolarjih, evrih in po državah v skladu z zahtevami Eurostata in potrebami domačih uporabnikov podatkov.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Banka Slovenije, Republiški devizni inšpektorat, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za gospodarsko promocijo in tuje investicije.
VI. TRANSPORT
Vsebina politike
Evropska unija je razvila Skupno prometno politiko, ki vključuje ukrepe in pobude na treh temeljnih področjih: (i) izboljšanje kakovosti prometnih storitev z razvojem povezanih in konkurenčnih prometnih sistemov, ki temeljijo na naprednih tehnologijah in bodo prispevale k varstvu okolja in boljši varnosti, (ii) izboljšanje delovanja notranjega trga v smislu povečanja učinkovitosti, vendar ob ohranjanju socialnih standardov in (iii) širjenje zunanje razsežnosti z izboljševanjem prometnih povezav s tretjimi državami in pospeševanje pristopa subjektov Evropske unije na druge prometne trge.
Prometna politika Evropske unije je osnova za prestrukturiranje te dejavnosti v Sloveniji. Glavni cilj je izboljšati zanesljivost in gospodarnost prometnih storitev, ki bodo upoštevale varnost vseh udeležencev v prometu, smotrno uporabo energije, regionalni razvoj in varstvo okolja.(29)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(30):
– pogajalsko izhodišče št. 9 Transport.
Statistična podpora politiki
Učinkovitost gospodarstva vsake države je odvisna predvsem od delovanja njenega transportnega sistema, saj je transport dejavnik, ki neposredno vpliva na pospeševanje ali omejevanje in zaviranje razvoja družbe kot celote.
Transportna infrastruktura je pomemben del tega sistema. Posodobitev železniške in cestne infrastrukture je prvi pogoj za ustreznejše vključevanje Slovenije v evropsko transportno mrežo in ugodnejši pretok potnikov, blaga in storitev po Sloveniji in drugih evropskih državah.
Z raziskovanji s področja statistike transporta se v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi potrebami zajemajo podatki konjunkturnega in strukturnega značaja. Projekt revizije spremljanja cestnega blagovnega transporta je zaključen, v drugi polovici leta 2001 pa se bosta začela izvajati projekta (Eurostat) za uskladitev statističnega spremljanja zračnega in pomorskega transporta z ustrezno evropsko zakonodajo. Urad je bil vključen v projekt za izgradnjo Nacionalnega transportnega informacijskega sistema in statistične podatkovne baze (projekt MPZ/Phare FC53).
Z upoštevanjem hitrega procesa liberalizacije transporta v Evropi bo treba v prihodnje, zaradi vse večje uporabe najsodobnejših tehnologij (EDI, GIS), čim bolj poenostaviti zbiranje podatkov in tako zmanjšati obremenitev poročevalskih enot oziroma enot opazovanja. Pomembno bo sodelovanje predstavnikov urada v delovni skupini za statistiko transporta (UN/ECE WP.6) pri izgradnji evropskega informacijskega sistema in podatkovne baze na osnovi Združenega vprašalnika za transport (Joint questionnaire/Eurostat, ECMT, UN/ECE) ter Slovarja standardnih definicij za transportne statistike (Glossary for transport statistics) kot njegove terminološke in metodološke osnove. Posebna pozornost bo namenjena tudi statističnemu spremljanju trendov in cen transportnih storitev, kombiniranih prevozov ter prevozov nevarnih tovorov in hitro pokvarljivih živil v okviru prizadevanj za ustrezno merjenje vpliva transporta na okolje.
Preglednica 6: Povezava politike »Transport« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
VI. TRANSPORT
Glavna področja statistik            48 Transport
Druga pomembna
področja statistik                   49 Komunikacije
                                     50 Turizem
                                     71 Okolje
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
Slovenska statistika transporta je na splošno precej dobro prilagojena potrebam UN/ECE ter v večji meri tudi Evropski uniji, kar je že do zdaj zahteval specifičen, predvsem povezovalni značaj te gospodarske panoge. Prilagoditve statističnim zahtevam iz ustrezne evropske zakonodaje in s tem novi metodološki pristopi so predvideni predvsem na naslednjih področjih:
– pomorski in pristaniški transport / Pharov pilotni projekt 2001/2002,
– kontejnerski in drugi kombinirani prevoz (intermodalni koncept),
– zračni in letališki transport / Pharov pilotni projekt 2001/2002,
– klasifikacije blaga, transportnih sredstev in držav,
– cestni javni prevoz in prevoz za lastne potrebe,
– cestni in železniški blagovni tokovi,
– vplivi transporta na okolje,
– podatki na regionalni ravni.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za notranje zadeve, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Slovenske železnice, d.d.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Področja statistike storitvenih dejavnosti so statistično še slabo pokrita. Za uresničitev vseh nalog so predvideni dodatni kadrovski in materialni viri.
VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE, OBDAVČENJA IN PRIBLIŽANJA ZAKONOV
Vsebina politike
Politiko konkurence imajo normativno urejena vsa razvita gospodarstva. Država skuša vplivati na nastanek trga, njegovo oblikovanje ali uravnavanje delovanja z namenom doseganja dveh ciljev, ki sta v zagotavljanju tržne pravičnosti in učinkovitosti. Konkurenčna zakonodaja uravnava delovanje monopolov in ostalih oblik prevladujočega položaja: kartelov, vertikalnih omejitev in združitev, ki pripeljejo do omejevanja konkurence, zajema pa tudi prepovedi, ki se nanašajo na dejanja nelojalne konkurence.
Pogodba o EGS je želela doseči uvedbo in spoštovanje pravila davčne nevtralnosti v trgovini Skupnosti, t.j. enako davčno obravnavanje domače proizvodnje in uvoza iz drugih držav članic. Davčno poenotenje je mogoče doseči le postopno, v skladu s konvergenco držav članic. Za skupni trg je nujna uskladitev strukture prometnih davkov in kot rezultat tega davčna nevtralnost, t.j. enako obravnavanje domačih izdelkov in proizvodov, uvoženih iz drugih držav članic.
Uskladitev stopenj DDV-ja ter struktur in stopenj trošarin leta 1992 je pomenila velik preobrat v davčnih prihodkih držav članic, ki so v veliki meri črpali iz posrednih davkov. Uskladitev le-teh je zelo pomembna ne le za nemoteno delovanje notranjega trga, pač pa tudi za konvergenco gospodarskih položajev v državah članicah. Na področju neposrednega obdavčevanja bo proces usklajevanja še trajal. Ta vrsta usklajevanja tudi ni tako bistvena za proces gospodarske integracije, kot je uskladitev posrednega obdavčevanja, ker te razlike ne motijo trgovine znotraj Skupnosti kot razlike med posrednimi davki. Potrebna je le uskladitev davka na dohodek pravnih oseb in davka na prihranke, če naj bi omogočili podjetjem v različnih državah članicah, da uživajo pogoje lojalne konkurence in da se kapital giblje prosto brez motenj zaradi obdavčevanja.(31)
Za majhne države bi morala biti politika konkurence zaradi majhnosti domačega trga in odprtosti specifična in predvsem podrejena mednarodni konkurenčnosti gospodarstva. V procesu približevanja Evropski uniji se slovenska konkurenčna zakonodaja prilagaja konkurenčni zakonodaji Evropske unije, vendar pa – ob uresničevanju svojega glavnega cilja, ki je zaščita konkurence – pri operativnem izvajanju zasleduje tudi cilj povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Z mednarodno pogodbo se je Slovenija zavezala, da bo v svoji normativni ureditvi in praksi spoštovala evropsko ureditev državnih pomoči (mikroekonomsko prerazdeljevanje nacionalnega dohodka v korist posameznih podjetij ali skupin podjetij) že pred vstopom v Evropsko unijo. Za ta namen je bil sprejet zakon o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1-1/2000) in ustanovitev institucij predhodnega in naknadnega nadzora nad državnimi pomočmi. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma po vključitvi slovenskih podjetij v notranji trg Evropske unije bo Slovenija na področju državnih pomoči izgubila skoraj vse možnosti vplivanja pri odločanju – razen skupinskih izjem bo o državnih pomočeh odločala Evropska komisija v Bruslju.(32)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(33):
– pogajalsko izhodišče št. 5 Pravo gospodarskih družb,
– pogajalsko izhodišče št. 6 Konkurenca in državne pomoči,
– pogajalsko izhodišče št. 10 Obdavčitev.
Statistična podpora politiki
Le če so na voljo harmonizirane, integrirane in dovolj podrobne informacije, bodo državne institucije lahko preprečile nelojalno konkurenco, podjetjem omogočile oceno njihove konkurenčnosti, gospodarskim analitikom pa zagotavljale pomembne podatke za sprejemanje političnih odločitev.
Pritisk na ocenjevanje posrednih davkov bo v prihodnjih letih naraščal. Sistem, pri katerem bi bili prejemki od davka na dodano vrednost razporejeni glede na makroekonomska merila, bi temeljil na podatkih iz nacionalnih računov. Kar zadeva statistične podatke, mora imeti država popolne, zanesljive in ažurne informacije o transakcijah, ki so podvržene neodbitnemu davku na dodano vrednost.
V trgovini med državami članicami Evropske unije se bo davek na dodano vrednost za zdaj še vedno pobiral v namembni državi. Po skupnem sistemu davka na dodano vrednost uvoz morda ne bo imel več stopnje, ki velja v državi uvoznici, ampak stopnjo, ki velja v državi izvora. Da bi dosegli ta cilj, se bodo morale vlade v vmesnem času sporazumeti o sistemu kompenzacije med državami članicami Evropske unije, katerega namen je, izogniti se izgubi prejemkov. Zato je treba dokončati harmonizacijo makroekonomskih agregatov, ki jih uporabljajo nacionalni računi.
Preglednica 7: Povezava politike »Skupna pravila konkurence, obdavčenja in približanja zakonov« s področji statistik
----------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
----------------------------------------------------------------------------------
VII. SKUPNA PRAVILA KONKURENCE,
OBDAVČENJA IN PRIBLIŽANJA
ZAKONOV
Glavna področja statistik            40 Letni gospodarski računi
                                     44 Statistika poslovanja podjetij
                                     53 Menjava blaga
Druga pomembna področja
statistik                            45 Energetika in surovine
                                     47 Notranja trgovina
                                     48 Transport
                                     49 Komunikacije
                                     63 Kmetijski prihodki in cene
                                     64 Rastlinska pridelava
                                     65 Živinoreja
                                     66 Statistika živilskopredelovalne industrije
----------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– zagotovitev mednarodno primerljivih podatkov o državnih pomočeh in davkih v skladu z ESA 95. V okviru postavitve metodologije za obračun državnih pomoči je treba analizirati vse podatkovne vire. Na podlagi tega se bo določila metodologija obračuna subvencij, ki bo v skladu z ESA 95,
– izboljševanje metodologije obračuna davkov po obračunski vrednosti in izgradnja sistema statistike davkov, ki bo podpora ugotavljanju lastnih virov proračuna Evropske unije.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo – Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, Ministrstvo za finance.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba kadrovsko okrepiti statistični oddelek.
VIII. EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
Vsebina politike
Ekonomska in monetarna unija je napredna stopnja gospodarske integracije, ki vključuje skupno denarno politiko in tesno usklajene gospodarske politike držav članic. Temeljiti mora na skupnem trgu blaga in storitev, vendar je tudi sama potrebna za pravilno delovanje skupnega trga, saj spremembe v menjalnih tečajih med državami članicami ovirajo prodor na kapitalske trge, motijo skupni kmetijski trg, skupnemu industrijskemu trgu pa preprečujejo, da bi bil v celoti primerljiv z notranjim trgom.(34)
V prvi fazi, do vstopa v Evropsko unijo, Slovenija ohranja monetarno suverenost (samostojno monetarno politiko, režim deviznega tečaja in ustrezno temu samostojno deviznotečajno politiko). Vendar je de facto zmanjšanje suverenosti prisotno s sprejetim pogojem, da do vstopa pride do popolne liberalizacije tokov kapitala, ki jo Slovenija postopoma in pospešeno že izvaja. Z vstopom v Evropsko unijo Slovenija formalno obvezno vstopa tudi v evropsko monetarno unijo (EMU), vendar z derogacijo glede evra. Ni nujno, da bo Slovenija takoj ob vstopu vstopila v evropski tečajni mehanizem (ERM 2 – mehanizem za uravnavanje deviznih tečajev, ki sloni na načelu fiksnih, vendar prilagodljivih tečajev), ki je kot eden od Mastriških konvergenčnih kriterijev kot najmanj dvoletna čakalnica potreben pred vstopom v območje evra. Za pristop k ERM 2 in k območju evra lahko Evropska unija postavlja različne pogoje. Po vključitvi v območje evra se sodelovanje v evropski monetarni politiki kaže kot sodelovanje pri pripravi in sprejemanju odločitev Evropske centralne banke (ECB – skupaj s centralnimi bankami držav članic bo sestavljala Evropski sistem centralnih bank – ESCB) ter pri izvajanju enotne evropske monetarne politike.
Dohodkovne politike držav članic Evropske unije so v nacionalni pristojnosti, zato se z vstopom v Evropsko unijo slovenska dohodkovna politika ne bo bistveno spremenila. Njen cilj bo nižja rast bruto plač na zaposlenega od rasti produktivnosti dela, kar naj bi prispevalo k zaviranju inflacije in ustvarjanju pogojev, ki bodo podjetjem omogočala povečanje vlaganj v tehnologijo, trge in človeški kapital ter posledično krepitev konkurenčnosti in povečevanje zaposlenosti.
Suverenosti Slovenije na področju fiskalne politike se zožuje prostor že pred vstopom v Evropsko unijo. Osnovni cilj politike je postopno odpravljanje javnofinančnega primanjkljaja. Slovenija bo samostojno odločala o strukturi javnih financ (Viri javnih financ so obvezne dajatve, drugi viri in primanjkljaj. Ni pravila, po katerem bi lahko sodili, katera višina je prava, ne kakšna je primerna struktura. Edino splošno pravilo je, naj ne bo primanjkljaja ali naj bo ta čim manjši). Zasebnemu sektorju je treba bolj kot doslej omogočiti, da se vključi v izvajanje in tudi financiranje javnih dobrin in storitev.(35)
Slovenija zagotavlja v glavnem strokovno in metodološko neoporečne podatke institucionalnega sektorja države v širšem smislu (General Government) o presežku/primanjkljaju in dolgu države Eurostatu v skladu z roki in na način, kot ga določa acquis. Enote sektorja države so opredeljene v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (SKIS, Uradni list RS, št. 56/98), ki je pripravljena v skladu s sistemom nacionalnih računov ESA 95.(36)
S sprejetjem zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) je v Sloveniji predvideno štiriletno javnofinančno načrtovanje. Dosedanji razdrobljeni sistem javnega financiranja (načrtovanje proračunskih izdatkov po ministrstvih) bo v prihodnosti zamenjal sistem načrtovanja po programskih sklopih. S to spremembo se bo težišče kvantitativne medministrske borbe za javnofinančna sredstva premaknilo na kvalitativno raven, in sicer k oblikovanju ustreznejših programskih sklopov, in s tem doseglo večjo racionalizacijo trošenja javnofinančnih sredstev.(37)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(38):
– pogajalsko izhodišče št. 11 Ekonomska in monetarna unija,
– pogajalsko izhodišče št. 28 Finančni nadzor.
Statistična podpora politiki
Izvajanje ekonomske in monetarne unije zahteva zelo tesno statistično spremljanje ekonomskega konvergiranja držav članic in držav kandidatk.
Prva naloga bo nadaljevanje in dopolnitev naporov za harmonizacijo statistik o konvergenčnih merilih. Cilj ohranitve stabilnosti cen pomeni, da je treba v skladu z uredbo Sveta (EC) št. 2494/95 zagotoviti kakovostno in primerljivo merilo inflacije, to je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP).
Za majhno in odprto državo, kot je Slovenija, so v zvezi z gospodarsko in denarno unijo pomembne vse makroekonomske statistike, med njimi tudi statistike gospodarskih odnosov s tujino (plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb), širše denarne statistike in finančnih računov, za katere skrbi Banka Slovenije. Statistika gospodarskih odnosov s tujino je najbolj razvita in usklajena z metodološkimi zahtevami Evropske unije, zato je razvojno delo na tem področju posvečeno predvsem prilagajanju sproščanja pretoka kapitala in spremembam v gospodarskih tokovih. Na področju denarne statistike je glavni poudarek na popolni prilagoditvi zahtevam ECB kot nujni predpogoj za vstop v EMU. Na področju statistike finančnih računov pa zahteva zgodnja razvojna faza najprej ureditev ustrezne podatkovne podlage za ključne institucionalne sektorje v skladu z metodologijo ESA 95 na četrtletni ravni.
Spremljanje proračunskega primanjkljaja in državnega dolga bo izvedeno na osnovi računov države, sestavljenih v skladu z metodologijo ESA 95, ki jo je odobril Svet (uredba (EC) št. 2223/96) v juniju 1996. Pregledani bosta harmonizacija in primerljivost, da bodo sprejemalcem odločitev zagotovljene visoko kakovostne in primerljive statistike. Spremljanje gospodarske situacije je pokazalo, da je treba nadaljevati s harmonizacijo nacionalnih računov in proizvodnjo vseh tabel, kot predpisuje odločba Sveta o ESA 95. Obveznost Slovenije je, da Eurostatu in Komisiji že v fazi priključevanja zagotavlja čim večji nabor podatkov po ESA 95, ki je obvezen standard za članice. Prednost, dana zaposlovanju, ki je po členu 2 Pogodbe eden od ciljev ekonomske in monetarne unije in je izrecno povezan s členi 102-103, pomeni poleg tega nadaljnje napore slovenske statistike dela za izboljšanje na tem področju. Sestavljanje četrtletnih računov v tekočih in stalnih cenah na zelo primerljivi osnovi je potrebno za spremljanje dogovora o stabilnosti in rasti.
Nadaljevalo se bo zagotavljanje podatkov za obračunavanje BDP po kupni moči. Nadaljevalo se bo delo v zvezi s kratkoročnimi kazalniki, ki so potrebni za vodenje denarne politike; indeksi proizvodnje, trgovine, zaposlenosti, prihodkov in cen kot tudi denarni in finančni kazalniki za državo in za potrebe denarne unije kot celote.
Slovenija je 2. avgusta 1996 pristopila k posebnim standardom Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije so se obvezali, da bodo pripravljali in objavljali podatke v skladu z zahtevami IMF. Banka Slovenije se je kot nacionalni koordinator zavezala, da bo usklajevala delo med institucijami, vzdrževala nacionalno stran s sumarnimi podatki na internetu, na katero se navezujejo IMF spletne strani, in nadzorovala izpolnjevanje standardov, katerih bistvo je v doseganju metodološke ustreznosti, zajema obdobja, pravočasnosti objave oziroma izpolnjevanje vnaprejšnje določitve datuma objave. IMF je marca 1999 pripravil enotno obliko poročanja podatkov o stanju mednarodnih rezerv in mednarodne likvidnosti posamezne države, kar Slovenija že izpolnjuje. Statistična standarda za zunanji dolg in Makroindikatorje nadzora pa sta še v pripravi.
Ministrstvo za finance (statistika javnih financ) – potrebna je vzpostavitev povezav med podatki Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije, da bi lahko prikazovali javnofinančne transakcije po obračunski vrednosti in približali spremljanje javnofinančne statistike metodologiji ESA 95, omogočili izdelavo transparentnega prikaza povezav med premoženjsko bilanco in bilancami javnofinančnih tokov, med drugim za potrebe poročila o presežnem primanjkljaju in dolgu (Excessive Deficit Procedure) in finančnih računov Slovenije. Ti podatki bodo omogočili tudi hitro prilagoditev na novo metodologijo Mednarodnega denarnega sklada GFS 2001.(39)
Preglednica 8: Povezava politike »Ekonomska in monetarna unija« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
VIII. EKONOMSKA
IN MONETARNA UNIJA
Glavna področja statistik            40 Letni gospodarski računi
                                     41 Četrtletni in okoljski računi
                                     42 Finančni računi
                                     52 Denar in finance
                                     54 Menjava storitev in plačilna bilanca
                                     55 Cene
Druga pomembna področja
statistik                            32 Trg dela
                                     44 Statistika poslovanja podjetij
                                     53 Menjava blaga
                                     81 Poslovne tendence
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– oblikovanje posebnega harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in njegovo nadaljnje usklajevanje s predpisi, ki bodo v okviru Evropske unije sprejeti v tem obdobju,
– izboljševanje kakovosti in pravočasnosti obračunavanja četrtletnega BDP v stalnih cenah po proizvodni in izdatkovni metodi,
– postavitev metodologije za obračunavanje četrtletnega BDP po tekočih cenah po proizvodni metodi in obračunavanje makroekonomskih agregatov,
– postavitev metode in obračunavanja četrtletnega BDP po dohodkovni metodi in ostalih obračunov, ki so opredeljeni v naboru podatkov za Eurostat,
– izboljševanje kakovosti podatkovnih virov in obračunov državnega primanjkljaja in dolga,
– nadaljevanje uvajanja evropskega sistema računov,
– izboljšava kakovosti podatkovnih virov za obračun nacionalnih računov,
– nadaljevanje projekta Ocenjevanje stanja vrednosti osnovnih sredstev in njihove amortizacije pri netržnih proizvajalcih v sektorju država (A10), popis osnovnih sredstev v finančnem in nefinančnem sektorju ter pri samostojnih podjetnikih,
– nadaljevanje projekta Izgradnja sistema proizvajalčevih cen v delu, ki zadeva zbiranje izvoznih cen v predelovalnih dejavnostih z namenom njihove vključitve v indeks industrijskih proizvodov pri proizvajalcih,
– prilagajanje statistike gospodarskih odnosov s tujino v skladu z realizacijo plana liberalizacije kapitalskih tokov v procesu pridruževanja Evropski uniji,
– usklajevanje denarne statistike z zahtevami ECB,
– uvajanje virov in postopna priprava četrtletnih finančnih računov.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za finance, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo, Banka Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za promet in zveze.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike:
Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek.
IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA
Vsebina politike
Ustanovitev carinske unije je vodila k veliki rasti trgovine znotraj Skupnosti, ki se je razvila v največjega svetovnega uvoznika in izvoznika. Pravila GATT (Splošni sporazum o carinah in trgovini) in razni mednarodni sporazumi, sklenjeni v njegovem okvirju, predstavljajo pravno podlago za instrumente in ukrepe lastne trgovinske politike Skupnosti, zlasti na področju carin in izvajanja zaščitnih, protidumpinških in protisubvencijskih ukrepov. Izvajanje skupne trgovinske politike spada na področje pristojnosti Skupnosti (113. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti).
Skupna carinska stopnja (Common Customs Tariff – CCT) je ključ do trgovinske politike Skupnosti. Pomembni so tudi dogovori o skupnem uvozu in zaščitnih ukrepih, ki prispevajo k zagotavljanju izenačene konkurence za podjetja Skupnosti, saj jim nudijo dostop do enakih cen za uvožene surovine in uravnavajo količine in cene izdelkov konkurence.
Svetovna trgovinska organizacija (STO), ustanovljena leta 1995, naj bi postopno nadomestila GATT in prevzela vse sporazume, sprejete pod njenim okriljem ter reševala trgovinske spore na vsestranski osnovi.(40)
Glavna cilja politike ekonomskih odnosov Slovenije s tujino bosta tudi v Evropski uniji: (i) povečati konkurenčnost domačih podjetij na tujih trgih in (ii) ohraniti privlačnost domačega trga za tuje investitorje. Politika ekonomskih odnosov s tujino se bo izvajala na treh ravneh: (i) nacionalni, (ii) nadnacionalni (EU) ter (iii) mednarodni ravni (STO, OECD itd.). Krepitev globalne orientacije pomeni bistveno povečanje gospodarskega sodelovanja Slovenije z ZDA, delno (s posameznimi proizvodi) pa tudi z Japonsko in vodilnimi državami v razvoju. Pomen gospodarskega sodelovanja s temi državami ni le v odpiranju njihovih trgov za slovenske proizvode, temveč je sodelovanje z njimi pomembno tudi z vidika širših razvojnih impulzov (tehnologija, drugi inputi) slovenskemu gospodarstvu (slovenska politika internacionalizacije je vse pomembnejša za razvoj in povečevanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja – vhodne in izhodne neposredne tuje investicije – NTI).(41)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(42):
– pogajalsko izhodišče št. 26 Zunanji ekonomski odnosi in mednarodna razvojna pomoč.
Statistična podpora politiki
Multilateralna pogajanja na področju trgovske politike potekajo v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini (GATT) in v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Bilateralna pogajanja bodo tako dobljeno sliko dopolnjevala.
Statistika mora zagotavljati standard, ki je enak ali celo boljši kot pri partnerjih. Potrebne so popolne, hitre in podrobne informacije o blagovni trgovini. Naloga Skupnosti je, da obstoječi informacijski sistem vzdržuje na visoki ravni učinkovitosti, čemur se morajo države kandidatke podrediti (prilagoditi).
V zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (GATS) bodo razvite statistike mednarodne trgovine s storitvami, neposrednih tujih naložb in trgovine v tujih podružnicah. Treba je razviti statistiko, ki bo merila vpliv globalizacije gospodarstva. (Proučitev možnih virov podatkov. Podatki centralne banke, s katerimi nadzirajo tekoče poslovanje in gibanje kapitala s tujino – podatki v plačilnih bilancah – so preveč zbirni. Med IMF in OECD so razlike v definicijah povezav med podjetji. OECD meni, da je za proučevanje globalizacije ključno, kdo je končni uporabnik rezultatov poslovanja, kar pa ni vedno lahko ugotoviti zaradi zapletenih finančnih in drugih poslovnih povezav med podjetji pa tudi razlik v zakonodaji med državami, ki ureja to področje.) Najtežje je meriti finančno posredništvo. Za tuje neposredne investicije ni pravega vira podatkov. Posebna pozornost bo namenjena učinkom metodologije, sistemu zbiranja podatkov ipd. na druga statistična področja.
Preglednica 9: Povezava politike »Skupna trgovinska politika« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
IX. SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA
Glavna področja statistik            24 Registri – Statistika globalizacije
                                     53 Menjava blaga
                                     54 Menjava storitev in plačilna bilanca
Druga pomembna področja
statistik                            42 Finančni računi
                                     52 Denar in finance
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001–2002
– izvajanje novosprejetih mednarodnih konceptov in definicij za statistiko trgovine,
– razvoj kazalnikov za merjenje vpliva globalizacije gospodarstva na podjetja, trg dela in statistiko trgovine,
– spremljanje rezultatov statističnega programa Evropske unije, ki v zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (GATS) predvideva razvoj statistik mednarodne trgovine s storitvami, neposrednih tujih naložb in trgovine v tujih podružnicah.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo.
X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
Vsebina politike
Glede na različne gospodarske strukture držav članic Skupnosti so bili njihovi socialni problemi na samem začetku, in so do neke mere še danes, precej različni. Na začetku ne bi bilo mogoče, in to drži tudi danes, zaupati evropskim institucijam naloge, da rešijo vse socialne probleme držav članic. Taka rešitev je v marsičem odvisna od gospodarske politike, ki je še vedno v veliki meri v rokah posamičnih vlad. Ko pa proces evropske integracije napreduje in države članice pomembne instrumente gospodarske in denarne politike prepuščajo Evropski uniji, se ta vse bolj zavezuje, da bo dosegla socialni napredek za vse narode, ki jo sestavljajo.(43)
Nova razvojna paradigma kot svoj osnovni cilj postavlja povečanje blaginje vseh prebivalcev Slovenije in večjo kakovost življenja. S tem jasno izraža orientacijo na človeka, na njegove potrebe in interese in na njegov razvoj v najširšem pomenu besede. Temelje socialnega razvoja je Slovenija na ravni definiranja sektorskih ciljev, razvojnih usmeritev in strategij pretežno določila s sprejemom nacionalnih programov šolstva, zaposlovanja, zdravstva, stanovanjske preskrbe in socialnega varstva in v določenem delu tudi povezala s sprejemom programa boja proti revščini in socialni izključenosti.(44) Sprejela je tudi reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in opredelila novo strategijo zaposlovanja in reševanja problemov brezposelnosti.(45)
Akcijski program zaposlovanja v Sloveniji, 2000–2001 sledi usmeritvam politike zaposlovanja v Evropski uniji, katere osnovni stebri so: povečevanje zaposljivosti prebivalstva (prvi steber), pospeševanje podjetništva (drugi steber), pospeševanje in spodbujanje prilagodljivosti posameznikov in podjetij (tretji steber) in zagotavljanje enakih možnosti za zaposlovanje (četrti steber). Nacionalna strategija “Predlog strateških ciljev razvoja trga dela do leta 2006, politika zaposlovanja in programov za njeno uresničevanje” (predlog za 3. branje) je kot osnovne cilje postavila dvig izobrazbene ravni prebivalstva, zmanjševanje neskladij na trgu dela, rast zaposlenosti ob zmanjšanju brezposelnosti ter hitro ponovno vključevanje brezposelnih v programe ali ponovno zaposlitev.
Pomembna značilnost politike zaposlovanja postaja tudi njena regionalizacija. Oblikovanje razvojnih partnerstev na ravni regij, ki bi se ukvarjale tudi z vprašanji zaposlovanja, je ena izmed pomembnih nalog v prihodnjih letih. Kljub težnji po skladnem regionalnem razvoju in vključevanju lokalnih potencialov, se bo sedanja regionalna selitvena mobilnost delovne sile v prihodnjih letih morala povečati za zagotavljanje večje izkoriščenosti razpoložljivih človeških virov in drugih razvojnih dejavnikov.
Sedanja skromna selitvena mobilnost v Sloveniji ni povezana le s tradicijo in kulturo, temveč tudi z obsegom, strukturo, izkoriščenostjo in dostopnostjo stanovanjskega sklada. Več kot 90% gospodinjstev živi v stanovanjih, ki so v njihovi lasti oziroma v lasti staršev ali sorodnikov (v letu 1995 v Evropski uniji 56%). Tako velik delež lastniško zasedenih stanovanj in skromna ponudba tako zasebnih najemnih kot tudi socialnih in neprofitnih stanovanj zavirajo mobilnost delovne sile.(46)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(47):
– pogajalsko izhodišče št. 13 Socialna politika in zaposlovanje.
Statistična podpora politiki
Področje socialne politike pokriva državna statistika med drugim:
– s podatki, dobljenimi na podlagi ankete o porabi v gospodinjstvih, ki med drugim omogočajo določitev strukture izdatkov in dohodkov gospodinjstev, prikazovanje stanovanjskih pogojev in drugih kazalnikov življenjske ravni. Anketa se uporablja tudi kot vir za izračun praga revščine in deleža gospodinjstev, ki živijo pod tako izračunanim pragom ter ugotavljanje, katere kategorije gospodinjstev so v relativno slabšem položaju glede na vsa gospodinjstva in tako tudi bolj ranljiva glede revščine;
– s povezovanjem administrativnih in statističnih virov podatkov gospodinjstev s podatki o dohodkih, kar omogoča ugotavljanje porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, določitev praga revščine na osnovi izključno denarnih dohodkovnih virov in druge socialnoekonomske analize;
– s povezovanjem administrativnih in statističnih virov podatkov delovno aktivnih oseb s podatki o plačah, kar omogoča ugotavljanje strukture plač glede na različne zaposlitvene karakteristike;
– s spremljanjem prihodkov in dohodkov programov socialne varnosti v skladu z metodologijo EU ESSPROS (European System of Integrated Social Protection Statistics). Namen te raziskave je na mednarodno primerljiv način pridobiti finančne podatke o virih sredstev in vrstah pomoči po vseh področjih in znotraj njih še po posameznih programih socialne varnosti, ki se izvajajo v Sloveniji in ki izvirajo bodisi iz obveznih ali prostovoljnih zavarovanj ali iz proračunskih sredstev;
– z anketo o porabi časa bodo zagotovljeni podatki o strukturi porabe časa oseb (po spolu in starosti) in družin oziroma gospodinjstev, ki so osnova za ocenjevanje netržnega in neplačanega dela, za razvoj socialnih računov, za določanje družinske politike, politike do starejših ljudi itd.;
– z merjenjem socialne izključenosti, kjer ne gre samo za “vsestransko pomanjkanje”, ampak tudi za največje možno pomanjkanje. To pomeni, da so ljudje izključeni iz družbenih procesov na sploh. Najbolj ekstremni primeri so brezdomci, ljudje, ki si ne morejo sami pomagati ali poiskati pomoči zaradi težav z mamili, alkoholom, ljudje, ki živijo odrezani od okolice. Merjenje izključenosti v teh ekstremnih primerih je zelo težko ter predstavlja za statistiko velik izziv, saj posamezniki, ki so izključeni do te mere, po pravilu tudi niso zajeti v anketah ter administrativnih evidencah. Eurostatov pristop do statistike socialne izključenosti izhaja iz definicije revščine, ki jo je sprejela Evropska komisija, in sicer: “Revne so osebe, družine in skupine oseb, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo.”
Statistična podpora boju proti revščini ni le v zbiranju podatkov o denarnem dohodku, ampak tudi o socialnem in ekonomskem ozadju, v katerem živijo revni.
Področje zaposlovanja pokriva državna statistika med drugim:
– z anketo o delovni sili, ki je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji in jo državni statistični urad izvaja četrtletno in skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) ter zahtevami Statističnega urada Evropske unije (Eurostata). Namen ankete je zbrati podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela. Daje nam podatke o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije;
– s povezovanjem podatkov, dobljenih s pomočjo anket, registrov in drugih administrativnih virov.
Preglednica 10: Povezava politike »Socialna politika in zaposlovanje« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
X. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
Glavna področja statistik            24 Registri
                                     31 Prebivalstvo
                                     32 Trg dela
                                     33 Izobraževanje in usposabljanje
                                     35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov
                                     36 Življenjska raven
                                     37 Socialna varnost
                                     38 Druge socialne statistike
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– izvedba ad hoc modela o dolžini in obliki delovnega časa v letu 2001,
– priprava in izvedba ad hoc modela o zaposlitvah invalidnih oseb v letu 2002,
– razvoj aktivnosti na področju socialne izključenosti (poleg anket tudi drugi viri podatkov, zagotavljanje regionalnih podatkov),
– izvedba ankete o stroških dela za leto 2000 (direktni in indirektni stroški dela – vključeni tudi stroški v naravi – v podjetjih, družbah in organizacijah in med samostojnimi podjetniki posamezniki),
– priprava metodologije in izračun četrtletnih indeksov stroškov dela,
– izgradnja statističnega registra stanovanj,
– izboljšanje kakovosti podatkov statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva,
– priprava metodologije in implementacija statističnega registra registrirano brezposelnih oseb,
– priprava metodologije in izvajanje statističnega registra aktivnega prebivalstva,
– priprava metodoloških osnov za merjenje novih kategorij aktivnega prebivalstva (podzaposlene osebe, teledelavci itd.),
– metodološke priprave na izvedbo ankete o strukturi plač,
– spremljanje razvoja metodologij za posamezne module v okviru statistike prihodkov in odhodkov programov socialne varnosti,
– usklajevanje evidenc o socialno-varstvenih zavodih med SURS in Skupnostjo socialno-varstvenih zavodov,
– pridobivanje podatkov o delovanju centrov za socialno delo neposredno iz baze socialnega varstva pri Inštitutu za socialno varstvo.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Vlada Republike Slovenije – strokovne službe, Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu, Center za poklicno izobraževanje, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
XI. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADINA
Vsebina politike
Znanje postaja vse bolj pomemben proizvodni tvorec in dejavnik nacionalne konkurenčnosti, povečanje vlaganj v znanje in človeka pa je nujno za prehod v družbo, temelječo na znanju. Zadostna vlaganja v človeški dejavnik so predpogoj za povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva (tehnološkega razvoja, razvoja informacijske in storitvene družbe, reforme javne uprave), hkrati pa so pomembna za zmanjševanje sedanjih in bodočih problemov na trgu dela, zmanjševanje socialne izključenosti ranljivih skupin prebivalstva, zagotavljanje pogojev za večjo kakovost bivanja in ustvarjanja socialne povezanosti.
Evropska unija prepušča članicam popolno suverenost pri urejanju nacionalnih izobraževalnih sistemov, vendar pa vstop v Evropsko unijo, zagotavljanje večje konkurenčnosti in nezadovoljivo stanje, ki se je pokazalo pri ocenjevanju funkcionalne pismenosti slovenskega prebivalstva, kažejo potrebo po zagotavljanju kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh.
Hitrega tehnološkega razvoja in zaostanka v ravni izobraženosti slovenskega prebivalstva ne moremo zmanjševati zgolj s podaljševanjem začetnega izobraževanja in povečevanjem vključenosti mlade generacije v srednje, dodiplomsko in postdiplomsko izobraževanje, temveč ga lahko obvladamo z istočasno večjo vključenostjo odraslih v izobraževanje in uveljavitvijo koncepta vseživljenjskega učenja.(48)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(49):
– pogajalsko izhodišče št. 18 Izobraževanje, usposabljanje in mladina.
Statistična podpora politiki
Vlada Republike Slovenije je že sprejela standardno klasifikacijo poklicev, urad pa si že nekaj časa prizadeva pripraviti tudi nov nacionalni sistem klasifikacije izobraževanja. Velike spremembe na področju izobraževanja ter nekateri drugi dejavniki terjajo in hkrati omogočajo nove pristope in rešitve izgradnje klasifikacijskega sistema. Kot edina dolgoročna smiselna rešitev je priprava standardne klasifikacije izobraževanja, organizirana kot statistična podatkovna baza, ki bi se “avtomatično” polnila iz obstoječih uradnih oziroma administrativnih zbirk podatkov.(50) Klasifikacija bo zagotavljala ustrezno primerljivost z Mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja ISCED-1997, ki je standard za zbiranje in posredovanje mednarodno primerljivih statističnih podatkov o izobraževanju.
Na področju izobraževanja in usposabljanja prinaša v slovensko nacionalno okolje precej novosti že omenjeni zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (III. Prost pretok oseb). Te novosti bo treba ustrezno umestiti in povezati z obstoječimi in novo nastajajočimi sistemi. To velja tudi za odnos do nove standardne klasifikacije izobraževanja oziroma do priprave enotnega novega statistično analitičnega orodja, ki bo na ustrezen, mednarodno primerljiv način zajemal ožje pojmovano “šolsko izobrazbo” ter širše pojmovano kvalifikacijsko usposobljenost slovenskega prebivalstva.
Za oblikovanje tekoče in razvojne politike na področju izobraževanja ter za upravljanje, delovanje in financiranje izobraževalnega sistema nasploh so pomembni ustrezni podatki. Ti so pomembni tudi za ugotavljanje njegove učinkovitosti, kakovosti in primerjavo z drugimi državami. Z novimi tehnologijami se predvideva občutno zmanjšanje klasičnega papirnatega zbiranja in objavljanja podatkov.
Preglednica 11: Povezava politike »Izobraževanje, usposabljanje in mladina« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
XI. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADINA
Glavna področja statistik            11 Klasifikacije
                                     31 Prebivalstvo
                                     32 Trg dela
                                     33 Izobraževanje in usposabljanje
                                     35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov
                                     36 Življenjska raven
                                     37 Socialna varnost
                                     38 Druge socialne statistike
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– nadaljnje prilagajanje vsebine raziskovanj s področja izobraževanja in usposabljanja zahtevam in metodološkim spremembam oziroma novostim Eurostata, OECD in UNESCA,
– predstavitev rezultatov raziskave o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, usklajene z drugo mednarodno raziskavo o nadaljnjem poklicnem usposabljanju zaposlenih – CVTSII (Phare projekt),
– proučitev možnosti zajema podatkov o začetnem in nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju po metodologiji Evropske unije (VET) iz obstoječih virov ob sodelovanju zunanjih institucij,
– izdelava nacionalnega sistema klasifikacij s področja izobraževanja, usklajenega (primerljivega) z ISCED 97,
– spremljanje prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v zaposlitev prek vključitve dodatnega modula vprašanj v Anketo o delovni sili,
– priprava za sodelovanje pri ad hoc modelu leta 2003 o vseživljenjskem izobraževanju,
– sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport pri izgradnji nacionalnega izobraževalnega informacijskega sistema ter prilagajanje raziskav oziroma metodologije zajema podatkov razvoju informacijskega sistema,
– razvoj kazalnikov s področja izobraževanja in usposabljanja za prijaznejši prikaz podatkov s tega področja za uporabnike, za spremljanje politik in mednarodne primerjave,
– izgradnja statističnega registra kvalifikacij.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
XII. PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Vsebina politike
Enakost pri obravnavanju se na širokem območju, ki ga je ustvaril enotni trg, ne nanaša samo na vse državljane držav članic, ampak tudi na državljane tretjih držav. Tako se svoboda gibanja nanaša na vse tiste, ki se nahajajo na ozemlju skupnosti. Zato morajo imeti države članice skupna pravila za tujce, ki prestopijo njihove meje, in za njihovo obravnavanje na ozemljih držav članic.
Člen K v Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije opredeljuje vrsto področij skupnega interesa na področju pravosodja in notranjih zadev. Ta so: prehod zunanjih meja; pogoji za vstop in gibanje državljanov tretjih držav; pogoji bivanja za te osebe na ozemlju držav članic; azilska politika; politika priseljevanja; boj proti nedovoljenemu priseljevanju; bivanje in delo; boj proti odvisnosti od nedovoljenih drog; sodno sodelovanje v civilnih zadevah; sodno sodelovanje v kazenskih zadevah; policijsko sodelovanje.
Policijsko sodelovanje je osredotočeno predvsem na preprečevanje terorizma in boj proti njemu, na boj proti nezakonitemu prometu z nedovoljenimi drogami (Enota Europola za nedovoljene droge – Europol Drugs Unit – EDU) in drugim resnim oblikam mednarodnega kriminala.(51)
Pravni red Republike Slovenije je na področju pravosodja in notranjih zadev že v veliki meri usklajen s pravnim redom Evropske unije. Določeni ukrepi so še potrebni na področju (i) migracij in azila (za izmenjavo podatkov in informacij o migracijskih gibanjih bo vzpostavljen Informacijsko-dokumentacijski center), (ii) za izvajanje Schengenskega sporazuma, (iii) za boj proti organiziranemu kriminalu in (iv) za mednarodno sodelovanje – pravno sodelovanje v kazenskih zadevah, pravno sodelovanje v civilnih zadevah, mednarodno policijsko sodelovanje in carinsko sodelovanje.(52)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(53):
– pogajalsko izhodišče št. 24 Pravosodje in notranje zadeve.
Statistična podpora politiki
Temeljni pogoj za mednarodno primerljive podatke o statistiki kriminalitete so urejeni sistemi uradnih statistik kriminalitete znotraj države (državnega urada za statistiko, policije, tožilstev, sodišč, zaporov), dopolnjeni z viktimološkimi anketami in povezani z družbenopolitičnimi, ekonomskimi in socialnimi podatki.
Z Anketo o viktimizaciji (metodologija UNICRI), katere namen je spremljanje temnega polja kriminalitete, bo urad zbiral podatke o posameznih deliktih (tatvine, ropi, vlomi ipd.), mnenja ter stališča o prijavljanju le-teh policiji, zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu žrtve z delom policije po prijavi, o splošni oceni dela policije, kaznovalni in obrambni naravnanosti prebivalstva in odgovornosti žrtve za kaznivo dejanje.
Z namenom statističnega spremljanja odgovornosti pravnih oseb (v skladu z novo kazensko zakonodajo) je urad uvedel dve novi raziskovanji, za kateri bodo posredovali podatke okrožna državna tožilstva ter okrožna in okrajna sodišča za postopke, ki so zaključeni.
Za popolno in enotno spremljanje organiziranega kriminala in korupcije na nacionalni ravni je poleg težavnosti pri odkrivanju tovrstne kriminalitete problem tudi v neenotnosti definicij, predvsem organiziranega kriminala (tudi v mednarodnem merilu ni enotne definicije).
Za poenoteno spremljanje kriminalitete v Sloveniji je treba vzpostaviti (informacijski) enoten sistem informatiziranih dogodkov med policijo, tožilstvi, sodišči in zapori.
Preglednica 12: Povezava politike »Pravosodje in notranje zadeve« s področji statistik
---------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
---------------------------------------------------------------------------------
XII. PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Glavna področja statistik            31 Prebivalstvo
                                     32 Trg dela
                                     33 Izobraževanje in usposabljanje
                                     35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov
                                     36 Življenjska raven
                                     37 Socialna varnost
                                     38 Druge socialne statistike
---------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– pridobitev vseh definicij organiziranega kriminala, ki se pojavljajo v Sloveniji; v sodelovanju s strokovnjaki določenih področij se izdela predlog enotne definicije organiziranega kriminala na nacionalni ravni,
– uvedba dveh novih raziskovanj (v skladu z novo kazensko zakonodajo) o pravni osebi, zoper katero je postopek po kazenski ovadbi in predhodni postopek za kaznivo dejanje končan (SK-5), in o
– pravni osebi, zoper katero je postopek za kaznivo dejanje pravnomočno končan (SK-6),
– izvedba in predstavitev rezultatov mednarodne ankete o viktimizaciji 2001 (v nacionalnem vprašalniku so bila mednarodnemu sklopu vprašanj dodana še vprašanja o odgovornosti žrtve za kaznivo dejanje in razširjen sklop vprašanj o korupciji),
– priprava metodoloških izhodišč za zasnovo informacijskega sistema, katerega cilj je vzpostavitev informatiziranih dogodkov med policijo, tožilstvi, sodišči in zapori, če bo predhodno uresničena ustrezna zakonska podlaga,
– prevzemanje podatkov za vprašalnike SK-2 in SK-4 od sodišč v elektronski obliki.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za pravosodje, sodišča, tožilstva, zapori, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
XIII. KULTURA
Vsebina politike
128. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti opredeljuje, da mora Skupnost prispevati k razcvetu kultur držav članic s spoštovanjem njihove nacionalne in regionalne raznolikosti ter sočasno postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino. Delovanje je usmerjeno k spodbujanju sodelovanja med državami članicami.
Za izvoz kulturnih dobrin zunaj Skupnosti, ki so umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, je potrebna izdaja izvozne licence, ki jo izda država članica, na ozemlju katere se pravno nahaja kulturna dobrina. V istem smislu je zagotovljeno vračilo kulturnih dobrin, ki so bile protipravno odstranjene z ozemlja države članice.
Zaščitene so tudi avtorske pravice (Zelena knjiga o avtorskih in povezanih pravicah v informacijski družbi).
Avdiovizualni sektor, ki zajema programsko proizvodnjo in distribucijo (programska oprema) ter izdelavo opreme (strojna oprema), je komisija v svoji Beli knjigi o rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju opredelila kot velik potencial za povečanje in ustvarjanje novih delovnih mest.
Pri spodbujanju pospešenega razvoja visokih televizijskih storitev direktiva Evropske unije opredeljuje tehnične zahteve, ki jim morajo ustrezati vse televizijske storitve, in niz pravil, ki urejajo dostop do pravil digitalne plačljive televizije. Določena je tudi minimalna usklajenost o oglaševanju (premori, trajanje, oglaševanje za določene izdelke, etična pravila), sponzorstvo, zaščita mladoletnih oseb, pravica do odgovora. Država članica mora zagotoviti, da si zavodi za radiodifuzijo rezervirajo večinski del časa oddajanja za evropska dela, razen določenih vrst programa.(54)
Ena izmed ključnih opredelitev Republike Slovenije na področju kulture je, da postane z dnem pridružitve slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije v skladu z načeli ohranjanja kulturne identitete, enakopravnosti evropskih kultur, kulturne avtonomije narodov ter načela enakopravnosti držav članic.(55)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(56):
– pogajalsko izhodišče št. 20 Kultura in avdiovizualna politika.
Statistična podpora politiki
Državna statistika uresničuje raziskovanja o delovanju kulturnih institucij in drugih organizatorjev kulturne dejavnosti v skladu z nacionalnimi potrebami in mednarodnimi priporočili.
Predvidene so posodobitve pri spremljanju avdiovizualne dejavnosti, pripravi primerljivih statističnih kazalnikov, ugotavljanju vpliva tehničnega razvoja in gospodarske rasti na kulturo ter spremljanju pomena prodiranja kulture tudi na druga področja, npr. v izobraževanje, zaposlovanje (ustvarjanje novih delovnih mest), infrastrukturo, promet, turizem itd.
Preglednica 13: Povezava politike »Kultura« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                 Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XIII. KULTURA
Glavna področja statistik       34 Kultura
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– spremljanje razvoja mednarodno poenotenih metodologij, ki jih za to področje pripravlja Eurostat,
– uskladitev spremljanja dejavnosti muzejev po (novem) zakonu o kulturni dediščini.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za kulturo – Uprava Republike Slovenje za kulturno dediščino, Arhiv Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve.
XIV. JAVNO ZDRAVSTVO
Vsebina politike
Med javnim zdravjem ter socialnimi in okoljskimi politikami obstajajo pomembne povezave. Te zadevajo predvsem negativne učinke revščine, brezposelnosti in socialne izključenosti na zdravje, vse večje pritiske na sisteme zdravstva in socialne zaščite, ki jih povzročajo demografske spremembe, še posebno staranje prebivalstva, vlogo preventivnih in rehabilitacijskih zdravstvenih programov ter boljšega vključevanja v družbo ter učinek okolja na javno zdravje.
Prednostna področja za ukrepe na področju javnega zdravja v Evropski uniji so: rakava obolenja, zasvojenost z mamili, AIDS in druge prenosljive bolezni, spodbujanje zdravega življenja, izobraževanje in usposabljanje, nadzor nad boleznimi in zbiranje zanesljivih zdravstvenih podatkov.(57)
V Republiki Sloveniji je bil maja 2000 sprejet nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004, katerega temeljni cilj je ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalcev. Država mora ustvariti take pogoje življenja družin in posameznikov, da bodo za zdravje lahko skrbeli. Ti pogoji so predvsem kreativno in dostojno plačano delo, ki bo posameznika zadovoljevalo ter mu omogočalo kakovostno življenje nad ravnijo revščine, da bo imel dovolj časa in sredstev za telesno in duševno rekreacijo ter za počitek in da bo živel v prijaznem okolju za ljudi, tolerantnem do vseh različnosti v družbi.
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(58):
– pogajalsko izhodišče št. 23 Varstvo potrošnikov in zdravja.
Statistična podpora politiki
Spremljanje zdravstvenega varstva je povezano z njegovim nadzorom. Kakovostna povezava med obema je, ko zdravstvena statistika pokaže na probleme v zdravstvenem varstvu, na podlagi analize pa se raziščejo vzroki zanje in najdejo rešitve.(59)
Načrtovane so dejavnosti za uresničitev serije primerljivih podatkov o zdravstvu in zdravstvenih determinantah, ki pokrivajo področja, kot so zdravstveni status (vključno z invalidnostjo, smrtnostjo, nesrečami in vzroki smrti), življenjski slog in zdravstvene navade, zdravstveno varstvo in ukrepi za varovanje zdravja. Načrtovano delo poteka v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje javnega zdravstva, predvsem Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Preglednica 14: Povezava politike »Javno zdravstvo« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                 Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XIV. JAVNO ZDRAVSTVO
Glavna področja statistik       35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov
                                37 Socialna varnost
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– razvoj metod in orodij, potrebnih za analizo in poročanje o zdravstvenem statusu, trendih in determinantah ter učinkih zdravstvenih politik.
Izvajalec državne statistike: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za zdravje, Statistični urad Republike Slovenije.
XV. ZAŠČITA POTROŠNIKOV
Vsebina politike
Prizadevanja za vzpostavitev notranjega trga Skupnosti so se pokazala kot učinkovita orientacijska točka prave politike za zaščito zdravja in fizične varnosti potrošnikov – nujen je bil sprejem splošne zakonodaje za zagotavljanje varnosti posameznikov kot uporabnikov izdelkov ne glede na izvor le-teh (splošna varnost proizvoda). Vsebine v zvezi s splošno varnostjo izdelkov in zdravjem potrošnikov so vključene tudi v drugih politikah, predvsem v kmetijski politiki (definiranje mlečnih in nadomestnih mlečnih izdelkov, ureditev organskih izdelkov, veterinarske težave, spodbujanje izdelkov visoke kakovosti in na splošno prehranska politika. Ob “bolezni norih krav” je Skupnost sprejela odločitev, da zakonski okvir zajame celotno prehransko verigo “od kmetije do krožnika”), procesu vzpostavitve notranjega trga (strojna oprema, prehrambeni izdelki, gradbeni materiali) ter zdravstveni politiki (ukrepi za boj proti kajenju). Prizadevanja so usmerjena v boljšo zaščito fizične varnosti potrošnika in boljšo zagotovitev obveščanja.(60)
Zakon o varstvu potrošnikov je bil v Republiki Sloveniji sprejet marca 1998 in s pravno ureditvijo Evropske unije ni v celoti usklajen.
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(61):
– pogajalsko izhodišče št. 23 Varstvo potrošnikov in zdravja.
Statistična podpora politiki
Politika zaščite potrošnikov prvič nastopa kot samostojna politika v predlogu petletnega statističnega programa Evropske komisije 2003-2007. Statističnim usmeritvam komisije, ki so še v razvoju, bo izvajalec državne statistike sledil z letnimi programi statističnih raziskovanj.
Preglednica 15: Povezava politike »Zaščita potrošnikov« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                 Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XV. ZAŠČITA POTROŠNIKOV
Glavna področja statistik       35 Zdravstvo, varnost in varstvo potrošnikov
                                36 Razdelitev prihodkov in življenjski pogoji
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– Izdelava metodoloških osnov za spremljanje varstva potrošnikov.
Izvajalec državne statistike: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo – Urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
XVI. ENERGETIKA
Vsebina politike
Energetska politika Skupnosti se je začela oblikovati leta 1974, saj se je komisija šele po izbruhu naftne krize (1973) zavedla nevarnosti svoje odvisnosti od uvožene nafte.
Energetska politika je pomembna, ker pomeni osnovo za gospodarske in družbene dejavnosti v industrializiranih državah. Cena energije ne vpliva le na industrijske panoge, ki so njene velike porabnice, temveč na industrijo kot celoto in celo na življenjske stroške državljanov, predvsem zaradi učinka cen energije na cene prevoza in ogrevanja. Evropska energetska politika spoštuje načelo subsidiarnosti in okoljske zahteve, hkrati pa želi vplivati na proizvodnjo in porabo energije, da bi zagotovila gospodarsko rast in zaščitila blaginjo državljanov unije. Zato mora po eni strani zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga na področju energentov in storitev, po drugi strani pa mora državam članicam unije zagotavljati dobavo sorazmerno poceni in zanesljivih (s strateškega in okoljskega vidika) virov energije. Evropska energetska politika se tako vrti okoli dveh osi: delovanja notranjega energetskega trga in zagotavljanja oskrbe z energijo.(62)
V Sloveniji je elektrogospodarstvo še vedno skoraj popolnoma v državni lasti, v sektorju nafte in plina je lastništvo porazdeljeno med državo, sklade in zaposlene, v primeru distribucije plina pa tudi med zasebne delničarje. Problem ni le lastništvo, temveč vsaj toliko tudi tržna struktura. Energetski zakon, sprejet v letu 1999, in pripadajoči podzakonski akti omejujejo gospodarske javne službe samo na področja prenosa električne energije in plina ter na področje distribucije električne energije. Proizvodnja električne energije se bo izvajala kot tržna dejavnost.
Energetska intenzivnost v Sloveniji je dvakrat nižja od povprečne v Evropski uniji, delež izvoza, ki temelji na naravnih virih, je večji od tistega, ki bi si ga Slovenija lahko privoščila brez pomembnejših zalog že doslej ekonomsko zanimivih mineralnih in energetskih surovin.
Varstvo okolja je ključna dejavnost za izboljšanje obnove okoljskega kapitala, ki bo podprt v prepletu inštrumentov javnofinančne, industrijske, cenovne, zunanjetrgovinske in drugih politik.(63)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(64):
– pogajalsko izhodišče št. 14 Energija.
Statistična podpora politiki
S spremembami, ki jih v statistični sistem prinaša liberalizacija energetskega sektorja, se pojavljajo nove spremenljivke, ki jih je treba spremljati, npr. cene na ravni proizvodnje, prenosa in distribucije, ekonomski in finančni podatki, konkurenca, zadovoljstvo porabnikov ipd. Povečalo se bo tudi število dejavnosti na tem področju npr. trgovanje, prodaja na debelo, prodaja na drobno ipd. Z novimi aktivnostmi bodo nastopili tudi novi udeleženci, npr. upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij, trgovci, regulatorji. Posledica tega bodo novi ekonomski in socialni cilji, kot so enotni trg, trajnostni razvoj, energetska učinkovitost, zaščita porabnikov. Vzdrževati bo treba sedanji statistični sistem, zadovoljiti pa bo treba tudi zahteve, ki jih prinašajo spremembe v zvezi z liberalizacijo.
V okviru evropskega programa Phare je potekal od leta 1995 projekt “Harmonizacija statistike energetike v državah v tranziciji”. Prva faza je bila namenjena pregledu zbiranja podatkov s področja energetike v državah v tranziciji. V drugi fazi je bila v letu 1997 uresničena Anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih. Tretja faza je bila zaključena leta 1999, njen cilj pa je bil vzpostavitev harmoniziranega sistema zbiranja podatkov o porabi in stroških za energijo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, proizvodnji energije in o cenah energentov podjetij za oskrbo in distribucijo energentov. Po končani tretji fazi harmonizacije je statistika energetike že v precejšnji meri usklajena z evropskim statističnim sistemom, treba pa bo uskladiti še področje porabe energentov v prometu, kmetijstvu in na področju storitev. Prav ta področja pa so v državah članicah Evropske unije najšibkejši člen energetske statistike. Na teh področjih potekajo posamezni pilotni projekti. Zato bodo področja porabe energentov v prometu, kmetijstvu in storitvah v Sloveniji harmonizirana z evropskim statističnim sistemom, ko bodo znani rezultati pilotnih projektov in podana priporočila za nadaljnje delo.
Preglednica 16: Povezava politike »Energetika« s področji statistik
--------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                    Področja statistik
--------------------------------------------------------------------------------
XVI. ENERGETIKA
Glavna področja statistik          45 Energetika in surovine
Druga pomembna področja statistik  44 Statistika poslovanja podjetij
                                   48 Transport
                                   64 Rastlinska pridelava
                                   65 Živinoreja
                                   66 Statistika živilskopredelovalne industrije
                                   71 Statistike okolja in kazalniki
--------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– spremljanje sprememb zakonodaje na področju statistike cen plina in električne energije,
– spremljanje razvoja liberalizacije trga energentov in ko bo obseg trgovanja to dopuščal, razširitev z listo kazalnikov liberalizacije, verjetno po letu 2002, prek sosveta za statistiko energetike še naprej slediti potrebam različnih skupin uporabnikov in po potrebi prilagoditi vsebino vprašalnikov.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za energijo, EGS-RI, ELES, Geoplin.
XVII. TELEMATIČNA OMREŽJA
Vsebina politike
Pojav informacijske družbe temelji na dinamičnem in kontinuiranem napredku informacijsko-komunikacijskih tehnologij (ITkT)(65) ter na ključni vlogi znanja in visoko zmogljivem telekomunikacijskem omrežju. Prehod v informacijsko družbo pa v osnovi ni tehnološki, ampak izrazito razvojni problem z globokimi ekonomskimi, kulturnimi in socialnimi razsežnostmi, ki bo odprl mnoge dileme glede načina dela, načina komuniciranja v zasebnem in družbenem življenju, načina zadovoljevanja potreb, procesov odločanja, večje decentralizacije upravljanja in vodenja, vključenosti/izključenosti v informacijsko družbo.(66)
Evropski sporazum o pridruženem članstvu med evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na eni strani in Republike Slovenije na drugi strani, opredeljuje v 84. členu področje pošte in telekomunikacij na načelni ravni in ne podaja specifičnih zahtev. 67. člen zgoraj navedenega sporazuma se nanaša tudi na javno podjetje Telekom Slovenije, d. d., ki ima pravico izključnega opravljanja določenih telekomunikacijskih storitev in je obvezen. V skladu z določbami veljavnega zakona o telekomunikacijah je javnemu podjetju izključna pravica opravljanja storitev prenehala s 1. 1. 2001.(67)
Za informacijsko družbo je značilen dinamičen razvoj industrije informacijsko-komunikacijske opreme ter visok in naraščajoč delež storitev v BDP, ki tudi v Sloveniji že dosega okoli 60 odstotkov BDP. Že danes mnoga podjetja v Sloveniji intenzivno uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo za povečanje konkurenčnosti. Vse širša uporaba novih storitev, povezanih z elektronskim poslovanjem, ki jih uporabljajo tako gospodarstvo, javni sektor, državna uprava kot državljani, bo samo še povečala količino podatkov, ki se prenašajo z obstoječo informacijsko-telekomunikacijsko infrastrukturo.
Poleg informacijsko-komunikacijskih storitev se v razvitih državah krepi tudi pomen poslovnih in finančnih storitev, ki imajo skupaj visoko dodano vrednost ter povečujejo učinkovitost celotnega gospodarstva in družbe.(68)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(69):
– pogajalsko izhodišče št. 19 Telekomunikacije in informacijske tehnologije.
Statistična podpora politiki
– Prva naloga je razumeti eksploziven razvoj elektronskega poslovanja in uporabiti elektronske komunikacije, elektronska sporočila, formatiranje in druge oblike zbiranja in izmenjave ustrezno klasificiranih evidenc med poslovnimi subjekti in sektorji v državi in mednarodno za ustrezne kratkoročne pa tudi strukturne statistične raziskave. To pomeni kontroliran vstop uradne statistike v omrežje, ustrezne pravice za varovanje in izmenjavo podatkov na osnovi zakona.
– Drugi ali mogoče nekoliko bolj odmaknjeni problem pa bo statistično meriti novo ekonomijo ali ekonomijo informacijske družbe. Brez metodoloških sodelovanj z velikim svetom to ne bo možno, zato bodo akcije v prihodnjih dveh letih, ki bodo statistično zajele ta problem, izredno pomembne in pričakujemo, da se bodo tudi poslovni subjekti, ki so neposredni nosilci telekomunikacij transporta in takih storitev, in nekateri bolj pomembni nosilci za informacijsko družbo, vključili v tako delo.(70)
Ustanovitev sistema primerljivih podatkov o avdiovizualni industriji in trgu kot tudi komunikacijski infrastrukturi in storitvah je potrebna za oceno novih politik, izvajanje in spremljanje notranjega trga in konkurenčnosti na teh področjih.
Na področju statistike zvez spremlja urad le področje poštnih in telekomunikacijskih storitev – pri zadnjih storitve fiksnega telefonskega omrežja in mobilno telefonijo, ki se bodo odprle trgu s privatizacijo Telekoma Slovenije (predvidoma v letu 2001).
Preglednica 17: Povezava politike »Telematična omrežja« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                     Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XVII. TELEMATIČNA
OMREŽJA
Glavna področja statistik           48 Transport
                                    49 Komunikacije
Druga pomembna področja statistik   73 Znanost in tehnologija
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– razvoj modela elektronskega povezovanja javnopravnih podatkov (skupno jedro povezanih identifikatorjev),
– izpolnjevanje obveznosti v okviru Evropske pobude za povezovanje evropskih evidenc v okviru projekta IDA (Interchange of Data between Administrations – IDA je tudi ideja, ki naj povezuje poslovanje množice javnopravnih organizacij v uniji in med članicami. Del tega zadeva izmenjavo podatkov med statističnimi uradi),
– proučitev metodoloških osnov za spremljanje informacijske družbe in avdiovizualnih storitev,
– prilagoditev statistike telekomunikacijskih storitev glede na prihodnje spremenjene razmere (privatizacija Telekoma Slovenije); vključitev novih ponudnikov telekomunikacijskih storitev, nova omrežja in storitve (mobilna omrežja, storitve na temelju internetovega protokola, omrežja CaTV) v ustrezna raziskovanja.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za informacijsko družbo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, Center Vlade Republike Slovenije za informatiko, Direkcija za poslovno informacijsko središče, Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije.
XVIII. INDUSTRIJA(71)
Vsebina politike
Globalizacija gospodarstev in trgov, ki zajema krepitev mednarodne konkurence, ne omogoča le doseganja večjih ekonomij obsega, temveč tudi specializacijo za določene tržne dele. V kontekstu te globalizacije morajo biti evropska podjetja pripravljena na nastop v mednarodni konkurenci. Delovna storilnost v Skupnosti zaostaja za industrijo v ZDA in na Japonskem. Gospodarski subjekti in organi oblasti v Evropi morajo biti zato bolj pozorni na dejavnike, ki vplivajo na storilnost: tehnološki razvoj, investicije v raziskovanje in razvoj, stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, ceno in usposobljenost delovne sile, vodstvene sposobnosti in organizacijo proizvodnje.
Ob globalizaciji trgov in konkurenci se mora evropska industrija pripraviti tudi na izzive nove industrijske revolucije, ki je posledica razvoja informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Zaradi njiju postaja tradicionalno ločevanje med elektroniko, informacijsko tehnologijo, telekomunikacijami in avdiovizualnimi sektorji vse bolj zastarelo. Te tehnologije odpravljajo meje med sekundarnim in terciarnim sektorjem, tj. med industrijo in storitvenimi dejavnostmi, kar bo povzročilo daljnosežne spremembe.
Učinkovito tržno gospodarstvo zahteva, da morajo glavno pobudo in odgovornost za strukturno prilagajanje nositi gospodarski subjekti. Državni organi naj bi nastopali predvsem kot katalizator za inovacije. Industrijska podjetja morajo od državnih organov pričakovati jasne in predvidljive razmere za svoje dejavnosti. To pomeni, da državni organi lahko sprejmejo spremljajoče ukrepe, ki bodo olajšali in pospešili proces prilagajanja, zlasti na področju zagotavljanja infrastrukture (izobraževanja, energetike, telekomunikacij, raziskovanja), vendar nikoli ne morejo sprejemati odločitev namesto poslovnega sektorja.(72)
Republika Slovenija je po osamosvojitvi takoj začela s procesom prestrukturiranja in privatizacije industrije, preoblikovanjem v moderno, na tržnih zakonitostih temelječo in tehnološko sodobno dejavnost.(73)
Mala in srednje velika podjetja tvorijo skoraj 99% industrijske strukture Skupnosti ter 70% skupne zaposlenosti v zasebnem sektorju držav članic.(74) Industrija ima v Republiki Sloveniji v svoji sestavi 6283 gospodarskih družb, od tega 392 velikih, 640 srednjih in 5251 majhnih.
V zadnjih štirih letih je potekal proces intenzivnega prestrukturiranja, v katerem se je v obdobju od 1996 do 1999 zmanjšalo število zaposlenih za 5,3%, hkrati pa so se povečali produktivnost, tehnična opremljenost in bruto dodana vrednost.(75)
Cilji ekonomske politike v Sloveniji na področju podjetniškega sektorja so: (i) pospešiti nove domače in tuje vstope podjetij ter oblikovati pogoje za hitrejši razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, (ii) dokončati tranzicijsko prestrukturiranje podjetniškega sektorja s konsolidacijo lastništva, z vzpostavitvijo učinkovite lastniške strukture in vladanja podjetij, oziroma z uveljavitvijo pravih dolgoročnih lastnikov v podjetjih in (iii) dokončno rešiti problem izgubarskih podjetij brez perspektive.(76)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(77):
– pogajalsko izhodišče št. 15 Industrijska politika,
– pogajalsko izhodišče št. 16 Mala in srednja podjetja.
Statistična podpora politiki
Z raziskovanji s področja statistike predelovalne dejavnosti, ki upošteva nacionalne in mednarodne potrebe, se zajemajo podatki konjukturnega in strukturnega značaja. Podatki se zagotavljajo z mesečno in letno raziskavo s področja industrijske proizvodnje ter z mesečno anketo o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih kot tudi z dvakrat letno anketo o investicijah v industriji.
V okviru projekta revizije statistike industrije je izpeljan prehod statističnih raziskovanj na osnovi standardne klasifikacije dejavnosti, ki zagotavlja usklajenost z evropsko klasifikacijo dejavnosti NACE Rev.1. Hkrati s klasifikacijo dejavnosti je bila prevzeta nova nomenklatura industrijskih proizvodov, ki zagotavlja usklajenost tudi z evropsko listo industrijskih proizvodov (PRODCOM List).
Za potrebe oblikovanja finančno-monetarne politike, za podporo pri usmerjanju poslovne politike podjetij ter za analize kratkoročnih ciklov v gospodarstvu bomo v skladu s programom Evropske unije razvijali kratkoročne statistike s področja industrije, gradbeništva, trgovine na drobno in ostalih storitev.
Nadaljnji razvoj kratkoročnih statistik, tako v smislu njihovega celovitega spremljanja kot harmonizacije s pravnim redom Evropske unije bo zagotovil boljšo, celovitejšo in hitrejšo razpoložljivost podatkov, ki so nujno potrebni pri oblikovanju in spremljanju finančno-monetarnih ter gospodarskih odločitev.
V skladu s programom Evropske unije, ki obsega skupni dogovor o zagotavljanju razmer za zagotavljanje konkurenčnosti industrije, kar terja vzpostavitev niza harmoniziranih industrijskih statistik za oceno ravni in trendov konkurenčnosti, bo urad nadaljeval s procesom usklajevanja in sledil nadaljnjim dopolnitvam zahtev in programov, ki se bodo odvijali v uniji. Za celovitejše spremljanje strukturnih sprememb slovenskega gospodarstva in kot podpora sprejemanju odločitev razvojne politike se bo, ob upoštevanju zakonodaje Evropske unije in njihovih načrtov razvoja strukturne statistike podjetij, v okviru razvoja strukturne statistike podjetij oblikoval proces spremljanja poslovnih rezultatov in sprememb poslovne populacije. Celostno spremljanje slovenskega gospodarstva bo omogočalo celovit pregled ter enostavnejši in hitrejši dostop do podatkov, ki so potrebni za sprejemanje odločitev tekoče in razvojne ekonomske in regionalne politike tako na področju industrije kot tudi storitev.
Preglednica 18: Povezava politike »Industrija« s področji statistik
-------------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                    Področja statistik
-------------------------------------------------------------------------------
XVIII. INDUSTRIJA
Glavna področja statistik          44 Statistika poslovanja podjetij
                                   66 Statistika živilskopredelovalne industrije
Druga pomembna področja statistik  40 Letni gospodarski računi
                                   41 Četrtletni in okoljski računi
                                   45 Energetika in surovine
                                   53 Menjava blaga
-------------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– nadaljnji razvoj statistik, ki zagotavljajo podatke o rezultatih poslovanja in za merjenje konkurenčnosti,
– nadaljnji razvoj statistik, ki zagotavljajo spremljanje kratkoročnih gospodarskih gibanj in strukturnih sprememb,
– uskladitev nomenklature industrijskih proizvodov v skladu z EU PRODCOM – listo, dopolnitev nomenklature za nacionalne potrebe in revizija statistike po proizvodih,
– nadaljnje sodelovanje v Eurostatovem Pharovem pilotnem projektu Strukturna statistika podjetij v državah kandidatkah,
– izpopolnitev metodologije, definicij, načina spremljanja gradbenih stroškov na področju statistike gradbeništva,
– sprejem uredbe o uvedbi standardne klasifikacije gradbenih objektov po vrstah,
– uvedba Ankete o poslovnih tendencah v gradbeništvu.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Davčna uprava Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, Obrtna zbornica Slovenije.
XIX. GOSPODARSKA IN SOCIALNA USKLAJENOST
Vsebina politike
Cilj strukturne in kohezijske politike Evropske unije je ekonomska in socialna kohezija držav članic in njihovih regij. Dosegajo jo s finančno pomočjo manj razvitim regijam, instrumenti politike državnih pomoči, politike razvoja podeželja, politike zaposlovanja ipd. Sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada obsegajo kar tretjino vseh sredstev proračuna Evropske unije.
Strukturna in kohezijska politika se povezuje z ostalimi politikami Evropske unije. Predvsem obstaja tesna povezava s kmetijsko politiko oziroma politiko razvoja podeželja, dopolnjuje in nadgrajuje pa jo prostorskorazvojna politika. Pojem regionalni razvoj, ki ima za cilj vzpostaviti, ohraniti in upravljati lokacijske pogoje za gospodarske dejavnosti, se je pojavil v povojnem obdobju. Izhaja iz ugotovitve, da je v nasprotju z danimi naravnimi dejavniki, kot so podnebje, geografske značilnosti in naravna bogastva, na gospodarske pogoje lokacije mogoče vplivati s premišljeno uradno politiko. Vzporedno z Evropsko unijo ima tudi vsaka država članica v tem trenutku oblikovano regionalno politiko, katere cilj je spodbujati razvoj nerazvitih regij s prenosom sredstev iz bogatejših regij.(78)
Cilj regionalne strukturne politike v Sloveniji je razvoj celotne države, ki vsebinsko ustrezno odraža potrebo po prepletanju regionalne in strukturne (sektorske oziroma področne) dimenzije ukrepanja države. Slovenska regionalna strukturna politika zdaj (ker še niso oblikovane pokrajine) temelji na sektorskih politikah, ki pa so zavezane pri svojem delovanju upoštevati regionalne učinke. Uveljavljena so načela koncentracije, programiranja, partnerstva in dopolnjevanja.
V Sloveniji trenutno ni pokrajin kot upravno-političnih enot, ki bi bile lahko nosilci regionalnega razvoja in bi to omogočilo ureditev slovenske regionalne strukturne politike po zgledu strukturne politike Evropske unije. Državna uprava je organizirana po načelu močnih ministrstev oziroma precejšnjega pomena sektorskih in področnih razvojnih politik. To dejstvo sicer otežuje izvedbo prenove, vendar pa je ne onemogoča, saj zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predpisuje uporabo statističnih regij kot funkcionalnih enot za izvajanje regionalne strukturne politike v Sloveniji.(79)
Na ravni Standardne klasifikacije teritorialnih enot(80) – SKTE 2 statistične klasifikacije ima Republika Slovenija dve enoti: Ljubljansko urbano regijo in Preostalo Slovenijo. Členitev ozemlja na tej ravni je pomembna za pripravo državnega razvojnega programa in njegovo sofinanciranje s strani strukturnih skladov Evropske unije. Med obema enotama obstajajo pomembne razlike v socioekonomskih kazalcih. Tako je razlika v BDP na prebivalca 1,5: 1, razlika v stopnji brezposelnosti 1: 1,5, razlika v bruto osnovi za dohodnino na prebivalca več kot 1,3: 1 in razlika v zaposlenih v RR organizacijah ter izdatkih v RR na 1000 celo 5: 1.(81)
Na ravni statističnih regij SKTE 3 obstajajo še večje razlike, še posebej v demografskih razmerah, človeškem kapitalu, gospodarski strukturi in uspešnosti gospodarjenja, opremljenosti s trdo in mehko infrastrukturo, obsegu okoljskih problemov in notranji homogenosti regij (delež občin v regiji s statusom območja s posebnimi razvojnimi problemi).(82)
Slovenija že v predpristopnem obdobju prejema finančno pomoč iz skladov Evropske unije: SAPARD (programi prestrukturiranja kmetijstva in razvoja podeželja), ISPA (programi transporta in varstva okolja) in PHARE (programi zaposlovanja in regionalnega razvoja).(83)
Politika državnih pomoči se postopoma prilagaja ureditvi v Evropski uniji. Regionalne državne pomoči bodo tudi v Sloveniji pridobile pomen in postale pomemben instrument spodbujanja uravnoteženega regionalnega prostorskega razvoja.(84)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(85):
– pogajalsko izhodišče št. 21 Regionalna politika in koordinacija strukturnih skladov.
Statistična podpora politiki
Evropska komisija je pripravila enotno politiko za socialno in ekonomsko usklajenost, v kateri imajo regionalne statistike in podatki iz regionalnih računov pomembno vlogo pri odločanju: na podlagi socioekonomskih meril – in ob spoštovanju pragov – so določene cone, ki so upravičene do pomoči; razporeditev finančne pomoči državam članicam (in državam kandidatkam v predpristopnem obdobju) je določena objektivno na podlagi statističnih kazalnikov. Poleg tega ocena vpliva politik Skupnosti na regionalni ravni in merljivost regionalnih neenakosti zahtevata dostopnost do številnih regionalnih statistik.
Redne ocene (“Občasna poročila” in “Poročilo o socialni in ekonomski usklajenosti”), ki jih daje komisija o družbenoekonomskem razvoju v regijah, zahtevajo veliko statističnih informacij. Ker obsega številna področja, kot so zaposlovanje in brezposelnost, zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, splošni življenjski standard, kmetijska pridelava, industrijski razvoj, promet, okoljski pogoji, energetski viri in številna druga pomembna politična področja, je treba oceniti razvoj v vseh področjih na regionalni ravni. Statistični podatki so potrebni za spremljanje trenutnega položaja na vseh omenjenih področjih kot tudi trendov v času.
Glede na vse večjo pomembnost okoljskih politik in vpliva številnih politik na okolje je za zagotovitev podatkov za spremljanje in politično odločanje potreben razvoj geografsko indeksiranih podatkovnih baz (GIS – geografski informacijski sistem).(86)
Urad od leta 1998 izkazuje statistične podatke po regijah, ki ustrezajo kriterijem SKTE 3 – statistične regije, in sicer:
– podatke za BDP za leti 1996 in 1997 (za leti 1998 in 1999 tudi članice Evropske unije še nimajo izračunov na regionalni ravni),
– demografske podatke,
– podatke o zaposlenih, brezposelnih in aktivnem prebivalstvu,
– podatke o raziskovanju in razvoju,
– podatke o izobraževanju in kulturi,
– podatke o transportu, turizmu, energetiki, stanovanjih in stanovanjski gradnji,
(Vsi navedeni podatki so že vključeni tudi za v podatkovno zbirko EU REGIO-CEC za obdobje 1995-1999.)
– podatke strukturne statistike podjetij,
– GIS pokrovnosti in rabe tal.
Preglednica 19: Povezava politike »Gospodarska in socialna usklajenost« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XIX. GOSPODARSKA
IN SOCIALNA USKLAJENOST
Glavna področja statistik            23 Načrti za reorganizacijo
                                     72 Regionalne in geografske informacije
Druga pomembna področja statistik    31 Prebivalstvo
                                     32 Trg dela
                                     33 Izobraževanje in usposabljanje
                                     40 Letni gospodarski računi
                                     44 Statistika poslovanja podjetij
                                     45 Energetika in surovine
                                     47 Notranja trgovina
                                     48 Transport
                                     49 Komunikacije
                                     50 Turizem
                                     63 Kmetijski prihodki in cene
                                     73 Znanost in tehnologija
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– nadaljnja integracija evropskega sistema regionalnih statistik,
– uskladitev z evropsko regionalno klasifikacijo NUTS, ko bo le-ta sprejeta,
– uvajanje nove arhitekture GIS,
– če bo možno, glede na odločitev Eurostata o vključitvi držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji, sodelovanje v projektu LUCAS (Land use/cover area frame statistical survey). Podatki, ki se bodo zbirali, bodo podatki o pokrovnosti in rabi tal, podatki o gostoti pojavljanja linijskih elementov – ceste, poti – ki vplivajo na fragmentacijo pokrajine, podatki o eroziji,
– strokovno sodelovanje pri možnosti uvrstitve urbanih statistik v seznam kriterijev, ki bi jih Komisija Evropske unije uporabila v okviru razvojnih politik v programskem obdobju 2006-2013. Končni cilj je izdelava seznama mest (in delov mest) v Evropski uniji, ki bi bila upravičena do razvojnih pomoči v okviru strukturnih skladov,
– priprava regionalnih računov gospodinjstev za leto 1999 in nato tekoče naprej,
– priprava poročila za investicije (gross fixed capital formation) po regijah in panogah za leto 1998 in nato tekoče naprej,
– izgradnja Regionalne baze statističnih podatkov do konca leta 2001.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za plačilni promet.
Sodelujoče institucije: Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
XX. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ
Vsebina politike
Gospodarski in socialni napredek in konkurenčnost evropskih držav na svetovni ravni sta omogočena z učinkovitim znanstvenim raziskovanjem in tehnološkim razvojem. Evropska raziskovalna dejavnost je dosegla izjemen napredek na petih poglavitnih področjih – v energetiki, zlasti na področju termonuklearne fuzije, v informacijski in telekomunikacijski tehnologiji, tehnologijah in materialih, ki jih je mogoče uporabiti v proizvodnji, biotehnologiji in varstvu okolja. Evropska unija si prizadeva zaustaviti razdrobljenost raziskovanja in podpira sodelovanje z okrepljenim dogovarjanjem in razširjanjem znanstvenega in tehnološkega znanja v vseh državah članicah.(87)
Slovenska politika na področju tehnološkega razvoja se odraža v predlogu programa vlade za spodbujanje tehnološkega razvoja do 2003. Program izhaja iz stališča, da je tehnološki razvoj neposredno ali posredno sestavni del vseh področnih strategij, zato je potrebno medministrsko sodelovanje. Med ekonomskimi cilji programa izstopajo: (i) aktivno vključevanje slovenskih podjetij v procese globalizacije in izvoz na nove, tehnološko zahtevnejše ter finančno donosnejše trge; (ii) dvig bruto dodane vrednosti s povečanjem deleža proizvodnje izdelkov visoke tehnologije – na osnovi novih oziroma inovativnih tehnoloških postopkov in (iii) povečanje podjetniških vlaganj v razvoj zahtevnejših tehnologij in s tem zagotavljanje njihove dolgoročne ekonomske uspešnosti. Med ostalimi nalogami je treba izpostaviti še: (i) spodbujanje sodelovanja raziskovalnih inštitutov ter univerz s podjetji pri skupnih razvojnih projektih; (ii) spodbujanje hitrejšega prenosa znanja iz raziskovalnega področja v podjetja; (iii) spodbujanje strateškega povezovanja slovenskih podjetij (med seboj in s tujimi) na področju razvoja in trženja: (iv) povezovanje spodbujanja tehnološkega razvoja z naložbami v varstvo okolja.(88)
Instrumenti politike spodbujanja tehnološkega razvoja se bodo kontinuirano usklajevali in dopolnjevali z instrumenti na drugih področjih spodbujanja konkurenčnosti kot tudi s pravili Evropske unije o državnih pomočeh. Slovenija je vključena v Peti okvirni program raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti Evropske unije (program načrtuje vpeljavo postopkov in sistemov, ki slonijo na informacijskih tehnologijah, in bi omogočali gibanje blaga, kapitala in oseb z minimalnimi administrativnimi ovirami).
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(89):
– pogajalsko izhodišče št. 17 Znanost in raziskave.
Statistična podpora politiki
Na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja zagotavlja državna statistika podatke o financiranju, izdatkih in zaposlenih v razvojno-raziskovalni dejavnosti, državnih proračunskih sredstvih za raziskovanje in razvoj po družbenoekonomskih ciljih in tehnoloških inovacijah. Pomembni so tudi podatki za oceno sposobnosti regij glede raziskav in razvoja, in sicer za upravljanje strukturnih skladov.
OECD mednarodno metodologijo Frascati, ki opredeljuje finančna in kadrovska vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, je začel urad uvajati leta 1993.
Raziskovalno-razvojna dejavnost je v preteklosti veljala za ključni dejavnik tehnološkega razvoja, zato se je statistika raziskovalno-razvojne dejavnosti pogosto uporabljala kot kazalnik tehnološke ravni industrije ali države. Vendar pa se je razumevanje tehnološke inovacije spremenilo in tako je v zadnjem desetletju vse bolj pomembno boljše razumevanje inovacijskega postopka in večji zajem informacij, ki ga opredeljuje. Raziskovanje in razvoj so eden pomembnejših delov inovacijskega procesa, ki pa vključuje tudi dejavnosti, ki niso raziskovalno-razvojna dejavnost. Za merjenje inovacijske dejavnosti je bila na OECD pripravljena metodologija Oslo, ki opredeljuje procese in metodologijo inovacij.
Preglednica 20: Povezava politike »Raziskovanje in razvoj« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XX. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ
Glavna področja statistik      22 Statistično raziskovanje
                               32 Trg dela
                               33 Izobraževanje in usposabljanje
                               44 Statistika poslovanja podjetij
                               73 Znanost in tehnologija
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– proučitev mednarodne OECD metodologije Camberra o človeškem potencialu na področju znanosti in tehnologije (Human Resources in Science and Technology – HRST). Metodologija določa način zajemanja podatkov o številu zaposlenih na področju znanosti in tehnologije. Glavni vir podatkov so sekundarni viri, npr. Anketa o delovni sili in statistika izobraževanja,
– sodelovanje pri projektu Evropske komisije “Ženske v znanosti”. Za to nalogo je bila pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ustanovljena posebna medinstitucionalna komisija,
– statistika patentov,
– priprava ločenih vprašalnikov o raziskovalno-razvojni dejavnosti po institucionalnih sektorjih: poslovni, vladni, visokošolski ter zasebni nepridobitni,
– zaradi izboljšanja kakovosti podatkov.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za informacijsko družbo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za pravosodje, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, Center Vlade Republike Slovenije za informatiko.
XXI. OKOLJE
Vsebina politike
Okoljski program Evropske unije je usmerjen v trajnostni razvoj, ki upošteva trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal možnosti razvoja za prihodnje generacije. To pomeni, da je treba kratkoročne gospodarske koristi na račun okolja nadomestiti z bolj trajnostnim modelom gospodarskega in socialnega razvoja, ki je lahko osnova za večjo učinkovitost in konkurenčnost, tako na ravni unije kot na mednarodni ravni.
Velika večina številnih skupnostnih predpisov o okolju je usmerjena v preprečevanje onesnaževanja sladke in morske vode, zraka, onesnaževanja z nevarnimi kemičnimi snovmi in obremenjevanja s hrupom.(90)
Republika Slovenija na področju okolja aktivno usklajuje svojo zakonodajo s pravnim redom Evropske unije in je spomladi leta 2001 v pogajanjih z Evropsko unijo uspela zapreti poglavje okolja. Nacionalni program varstva okolja, ki ga je Republika Slovenija sprejela septembra 1999, je osnovni programski dokument varstva okolja v Republiki Sloveniji, ki je usmerjen v zagotavljanje naslednjih ciljev:
– obvladovanje problemov okolja v državi in v celotnem kompleksu okoljske problematike, zagotavljanje prednostnega reševanja najpomembnejših problemov. Posebna skrb je namenjena podpori vključevanja v Evropsko unijo ter deloma tudi v tem kontekstu varstvu specifičnih potez in problemov države (kras, krajinska in biotska raznovrstnost, pričakovano povečanje prometa čez državo, demografsko praznjenje obsežnih območij idr.),
– institucionalna krepitev uprave in lokalne samouprave kot temeljnega pogoja učinkovitega varstva okolja v državi in s tem zagotovitev organizacijske in ekonomske predpostavke kot podlage za postopno uveljavljanje trajnostnega razvoja,
– uveljavljanje vseh v zakonu o varstvu okolja opredeljenih načel varstva okolja,
– uveljavljanje ekonomskih instrumentov in zagotavljanje virov sredstev za financiranje programov varstva okolja,
– vključitev okoljske vsebine in načel trajnostnega razvoja v programe posameznih sektorjev,
– usmeritev domačih in tujih finančnih virov na območja prednostnega interesa za zagotovitev čim boljših učinkov glede na vložena sredstva.(91)
Varstvo okolja je tudi varovanje zdravja. Ukrepi, s katerimi se sledi priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, zajeti v Evropski listini o življenjskem okolju in zdravju ter Helsinški in Londonski deklaraciji o okolju in zdravju, so opredeljeni v nacionalnem programu zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004.(92)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(93):
– pogajalsko izhodišče št. 22 Okolje.
Statistična podpora politiki
Glavni cilj statistike okolja je služiti kot učinkovito orodje za izvajanje in ocenjevanje okoljske politike. Politična področja, kot so socialni in regionalni razvoj, kmetijstvo, promet, energetika in predelovalne dejavnosti, imajo pomembne okoljske cilje in okoljski elementi morajo biti vključeni v statistiko, ki podpira te politike. Pomemben je razvoj in utrditev povezanega sistema satelitskih računov, ki spremljajo vzajemno delovanje med gospodarstvom in okoljem. Socialnim statistikam je treba dodati okoljski element, ker odraža spremembe v življenjskem slogu in vzorcih potrošnje, hkrati pa osvetliti povezave med okoljem in zaposlovanjem.
Na področju okolja potekajo raziskovanja v zvezi z vodami, odpadki, zrakom, hrupom, varstvom narave, elementarnimi nesrečami, nadzorom nad industrijskim onesnaževanjem in tveganji, gensko spremenjenimi organizmi, kemikalijami, jedrsko varnostjo in varstvom pred sevanji. Podatki se primerjajo z ostalimi statističnimi podatki o predelovalnih dejavnostih, kmetijstvu, prometu, prebivalstvu itd. in se prikazujejo tudi v geoinformacijskem sistemu.
Obveznost poročanja mednarodnim institucijam imata Agencija Republike Slovenije za okolje in Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. V poročanje so vključeni tudi Statistični urad Republike Slovenije, druga ministrstva, nevladne organizacije, nekatere znanstvene ustanove in druge organizacije, ki zagotavljajo in posredujejo podatke o okolju.(94) Pri tem prihaja do razlik v sporočenih podatkih tako na ravni države Slovenije kot na ravni komisije in Eurostata. Pri pridobivanju in pri izkazovanju (diseminaciji) podatkov bo potrebno usklajevanje.
Preglednica 21: Povezava politike »Okolje« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                      Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XXI. OKOLJE
Glavna področja statistik            41 Četrtletni in okoljski računi
                                     71 Statistike okolja in kazalniki
Druga pomembna področja statistik    44 Statistika poslovanja podjetij
                                     45 Energetika in surovine
                                     48 Transport
                                     50 Turizem
                                     61 Raba tal in podeželje
                                     62 Kmetijske strukture
                                     64 Rastlinska pridelava
                                     65 Živinoreja
                                     68 Statistika gozdarstva
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– sodelovanje pri projektih o okoljskih stroških v poslovnem sektorju in komunalnih odpadkih (v letu 2001),
– priprava na sodelovanje pri projektih o nenevarnih industrijskih odpadkih, nevarnih odpadkih in čistilnih napravah,
– dejavnosti za nadaljevanje proizvodnje indeksov pritiska,
– razvoj metodoloških osnov satelitskih računov za okolje,
– izboljšanje podatkov oziroma metodologij, ki se nanašajo na statistiko uporabe vode, odpadkov in recikliranja, uporabo nevarnih in redkih snovi ter izdatkov za okolje,
– dopolnitev raziskave o oceni evidentirane škode zaradi elementarnih nesreč po sprejetju ustrezne zakonodaje,
– sodelovanje pri projektu (Ministrstvo za okolje in prostor) vzpostavitve kataloga podatkovnih virov okolja,
– vzpostavitev rednih emisijskih in energetskih računov, vezanih na nacionalne račune (National Accounting Matrices with Environmental Accounts – NAMEA),
– vzpostavitev, zbiranje in publiciranje indikatorjev (sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor): (i) trajnostnega razvoja – UN in lasten razvoj, (ii) indikatorji gonilnih sil, pritiskov, stanja, vplivov in dogovorov za poročanje na Evropsko okoljsko agencijo in izdelavo nacionalnega poročila/publikacije, (iii) transporta, kmetijstva, energetike – po metodologiji Evropske okoljske agencije, v podporo poročanja.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije.
Sodelujoče institucije: Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje – Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za obrambo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.
XXII. SODELOVANJE Z MEDNARODNIM STATISTIČNIM OKOLJEM
Vsebina politike
Statistični urad je (še kot zavod) začel priprave na evropeizacijo statistik(95) v letu 1988, kar je vključevalo še določene težave v okviru tedanje skupne zvezne države. Razvijal je registre, statistične klasifikacije ter krepil svojo tehnično in kadrovsko osnovo. Za obračunavanje narodnogospodarskih agregatov je urad predlagal madžarski model – obračunavanje po dveh metodah MPS (Material Product System), ki je bil značilen za države centralnih planskih gospodarstev(96) in SNA (System of National Accounts), priporočen s strani OZN in ESA (European System of Accounts), ki je različica SNA, vendar pri tem ni uspel.
Po osamosvojitvi se je urad vključil v svetovno (OZN) statistično ureditev ter kmalu nato še v evropsko, ki je danes cilj in vzgled ter seveda velika obveznost. V pogajalskih izhodiščih za skupino 12 – državna statistika je urad zagotovil, vlada pa je potrdila, da bo slovenska državna statistika konec leta 2002 popolnoma pripravljena na izpolnjevanje vseh zahtev iz NPAA (National Programme for the Adoption of the Acquis). Urad in pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj pravočasno izpolnjujejo vse naloge iz pogajalskih izhodišč.
Statistične vsebine se pojavljajo tudi pri drugih delovnih skupinah. Pomembna področja so področje regionalnega približevanja, socialne kohezije, celega kmetijstva in druga, kjer se državne ali uradne statistike oziroma rezultati merjenj uporabljajo kot argument, čeprav niso vedno neposredno predmet pogajanj. Tako urad sodeluje pri več delovnih skupinah in pododborih. V ta namen je izredno pomembno, da je vlada na predlog urada sprejela večnamensko klasifikacijo statističnih teritorialnih enot, ki so primerljive z NUTS (Nomenclature des unites territorielle pour statuistique) in ena od osnov za analitične in praktične naloge v zvezi s strukturnimi pomočmi.
Državni zbor Republike Slovenije se o delu in pomenu uradne statistike tekoče seznanja prek svojega dela. Urad tekoče s Statističnimi sporočili (revija), na novinarskih konferencah, prek Statističnega sveta Republike Slovenije in statističnih sosvetov ter na druge načine obvešča domačo javnost o nalogah in napredku na področju statistike. Slovenska državna statistika (urad in pooblaščeni izvajalci statističnih raziskovanj):
– v redu in tekoče izvajajo vsebinske in druge metodološke naloge, določene v okviru evropske (Eurostat), svetovne (OZN in agencije) in finančnih statistik (IMF)(97);
– uvajajo in predlagajo Vladi Republike Slovenije v sprejem tekoče potrebne statistične klasifikacije kot nacionalni standard;
– izvršujejo druge obveznosti v zvezi s statističnim merjenjem pojavov, pomembnih doma in v mednarodni skupnosti (posebnost je CEFTA in CESTAT, ki je organizacija statistik iz področja CEFTE);
– se aktivno udeležujejo in prevzemajo obveznosti na mednarodnih in zlasti evropskih strokovnih sestankih ter posvetovanjih in skrbijo za prenos potrebnega statističnega znanja tudi doma;
– aktivno pripravljajo zakonske projekte za sprejem v Vladi Republike Slovenije in v Državnem zboru Republike Slovenije,
– aktivno sodelujejo pri omrežnih tehnoloških rešitvah pri nadaljevanju statistične registrske usmeritve v državi in povezovanju javnopravnih evidenc.
Banka Slovenije ima najpomembnejše mednarodne statistične stike na področju:
– neposrednega poročanja in metodološkega sodelovanja z IMF, Eurostatom in Evropsko centralno banko,
– koordiniranja standarda diseminacije statističnih podatkov SDDS IMF,
– udeležbe plenarnih zasedanj CMFB in sodelovanja na dosedanjih sestankih predstavnikov statistike pridruženih članic EU z izvršnim odborom CMFB in
– tehnične pomoči in izmenjave predvsem s statistiki centralnih bank: EU (Španija, Finska, Švedska), tranzicijskih držav (Makedonija, ZRJ – Črna gora, Albanija) in pridruženih članic Evropske unije (Malta).
V prvi polovici leta 2000 in obravnavanju problematike državne statistike je treba poleg storjenega in vsebin, poudarjenih v poročilu urada o delu in uresničevanju NPSR v letu 1999, omeniti še posebej:
1. izredno dobro oceno slovenske uradne statistike, ki so jo izrekli naši študentski strokovni ekskurziji v Eurostatu in ki je bila objavljena tudi v Delu (Poročilo s strokovne ekskurzije družboslovnih informatikov(98));
2. čestitko iz statističnega oddelka IMF Banki Slovenije, Statističnemu uradu in Ministrstvu za finance, ob izpolnjevanju IMF diseminacijskih standardov (7. julij 1999; 28. mesto na svetu).
Urad se redno pripravi na jesensko poročilo o napredku Slovenije za pristop k Evropski uniji, vključil se je v popolnoma nove naloge na področju statistike informacijsko-telekomunikacijske tehnologije in merjenja informacijske družbe. Poleg tega poroča rednim misijam IMF in OECD ter sodeluje s strokovnjaki v okviru projekta STATCOP (98) - Statistični državni operativni program - (Banka Slovenije v okviru tega programa delno sofinancira prenovo poročanja Statistike gospodarskih odnosov s tujino) in STATCOP 2000. Vsi ti eksperti pišejo ocene o storjenem in priporočila za delo vnaprej, kar izvajalci programa statističnih raziskovanj ustrezno upoštevajo.
Sodelovanje urada, zlasti z OECD, je programsko usklajeno z agencijami Združenih narodov (FAO/UN-ECE itd.) in Eurostatom zaradi medsebojne koordinacije aktivnosti programov dela in programov pomoči oziroma delitve dela. EFTA sodeluje v skupnem (multi-country) programu v obliki sofinanciranja tehnične pomoči, z uradom pa tudi še dodatno, in sicer tako, da je financirala obiske nekaterih izvedencev v uradu.
Statistični uradi držav oziroma njihovi predstavniki so člani različnih odborov, ki v Evropski uniji delujejo na področju statistike. Članstvo v odborih omogoča sodelovanje pri pripravi in sprejemanju sekundarne statistične zakonodaje.
Urad že sodeluje v nekaterih odborih (npr. Skupni pridružitveni odbor – joint committee, Usmerjevalni odbor – steering committee, Odbor za denarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko, znan tudi kot CMFB itd.), v drugih pa si pridobiva status opazovalca, vendar bo lahko sodeloval v procedurah odločanja (glasovanja) pri pripravi in sprejemanju sekundarne zakonodaje šele s članstvom v Evropski uniji (npr. SPC – statistični programski odbor, GNP – odbor za bruto nacionalni proizvod).
Na statističnem področju sodeluje urad tudi z državami, nastalimi na območju nekdanje SFR Jugoslavije, in sicer ne kot prejemnik, temveč kot dajalec tehnične pomoči. S Hrvaško ima sklenjen dogovor o sodelovanju. Urad je izvedel ekspertno oceno potrebne ekspertne pomoči na področju statistike v BiH po naročilu Eurostata; po vključitvi BiH v program CARDS bodo eksperti urada tudi izvajalci tega programa pomoči, odvisno od finančnih sredstev, namenjenih temu delu. Sodelovanje z Makedonijo in ZR Jugoslavijo je trenutno omejeno na izmenjavo gradiv. Urad je za Črno goro izdelal – v koordinaciji s takratnim Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj(99) – poseben program sodelovanja ter poslal številna gradiva, za kar je prejel posebno zahvalo.
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(100):
– pogajalsko izhodišče št. 27 Skupna zunanja in varnostna politika.
Preglednica 22: Povezava politike »Sodelovanje z mednarodnim statističnim okoljem« s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                   Področja statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XXII. SODELOVANJE
Z MEDNARODNIM
STATISTIČNIM OKOLJEM
-----------------------------------------------------------------------------
Glavna področja statistik         19 Mednarodno sodelovanje
                                  20 Priprave na pristop k EU
                                  21 Tehnično sodelovanje s tretjimi državami
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– sodelovanje z Evropsko unijo in Organizacijo združenih narodov,
– sodelovanje z državami kandidatkami,
– sodelovanje z državami bivše Jugoslavije.
Izvajalec državne statistike: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Organizacije za izvajanje: Ministrstvo za zunanje zadeve.
XXIII. DRUGE POTREBE POLITIK
Vsebina politike
Konvencionalne mednarodne organizacije, kot sta na primer Združeni narodi ali OECD, se financirajo s pomočjo prispevkov držav članic. V večini primerov finančne zahteve zadevajo kadre in izdatke za tekoče poslovanje. Če jim zaupajo operativne naloge, financiranje po sistemu “a’ la carte” v glavnem zagotovijo tiste države članice, ki so se odločile za te naloge. V takih organizacijah praktično nikoli ne gre za vprašanje prenosa ali celo nadomestila sredstev. Po drugi strani pa Evropska skupnost, četudi ni federacija, izvaja nekatere federalne cilje, in njeni izdatki v splošnem ustrezajo prenosu sredstev z državne na naddržavno raven. Od leta 1970 Skupnost tako sama nadzoruje svoja sredstva.
Pogodba o EGS-u vsebuje določbo (201. člen) o nadomestilu prispevkov držav članic (določenih po lestvici glede na delež BNP ali druga merila) z lastnimi sredstvi po uvedbi Skupne carinske tarife. Prenos carinskih prihodkov na proračun Skupnosti z odločbo z dne 21. aprila 1970 je bila logična posledica oblikovanja dejanske carinske unije, predvidene v pogodbi. V taki uniji država uvoznica blaga iz države nečlanice ni nujno namembna država tega blaga. Tako se prihodek od carine pogosto pobira v državi, ki ni namembna država ali država potrošnica. Le plačilo tega prihodka carinski uniji, v tem primeru Skupnosti, lahko nevtralizira ta učinek.
Vendar pa se pomembnost carinskih dajatev zmanjšuje, saj jih v okviru splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) postopoma ukinjajo ali zmanjšujejo in dajejo različne tarifne olajšave za najmanj razvite države. Zato so se leta 1970 odločili, da uporabijo del davka na dodano vrednost (DDV) kot dodatni vir financiranja Skupnosti. Ta davek, ki ima enotno osnovo za določanje višine, vpliva na vse državljane Evropske unije in dokaj pošteno upošteva gospodarske zmožnosti držav članic, saj se pobira na ravni porabe. Enotno osnovo, ki je bila sprejeta za izračunavanje deležev prihodka od DDV, ki ga morajo posamezne države plačati Evropski uniji, predstavljajo vsi obdavčljivi izdelki in storitve v uniji. Zato ni odvisna od same višine DDV, katerega stopnje se spreminjajo od ene države članice do druge.(101)
Več kot 90% prejemkov Evropske unije se ponovno razdeli državam članicam in uporabi za financiranje ciljev različnih skupnih politik Skupnosti.(102)
Poleg Kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je osrednji instrument regionalne politike Skupnosti, ima Skupnost še celo vrsto finančnih instrumentov, s katerimi lahko podpira operacije v regionalnih gospodarstvih; to so Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski sklad (EKUJS) – Oddelek za usmerjanje, finančni instrument za usmerjanje ribištva, posojila ESPJ in Euratoma (Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo ESJE, imenovana tudi Euratom) in Evropska investicijska banka (EIB).(103)
Republika Slovenija zahteva prehodno obdobje za izpolnjevanje polne plačniške obveznosti do proračuna Evropske unije (manjši obseg plačil) od dne dejanskega pristopa k Evropski uniji (odločba Sveta 94/782/EEC, Euratom, 88/376/EEC, Euratom, uredbi sveta 1552/89/EEC, Euratom in 1553/89/EEC, Euratom). Republika Slovenija še preučuje vsa dejstva, ki vplivajo na njeno izpolnjevanje plačniške obveznosti do proračuna Evropske unije in pripravlja potrebne analize. Predvsem gre za analizo obsega prispevkov Republike Slovenije in vpliva faznega zamika črpanj sredstev iz proračuna Evropske unije. Republika Slovenija pričakuje, da bodo njeni prihodki iz proračuna Evropske unije presegali vplačila v proračun Evropske unije. Slovenija pričakuje, da bo v nadaljevanju procesa pogajanj s tehničnimi postopki črpanja sredstev podrobneje seznanjena.(104)
Politika se povezuje z vsebino naslednjih pogajalskih izhodišč(105):
– pogajalsko izhodišče št. 29 Financiranje in proračun.
Statistična podpora politiki
Pravni red Evropske unije natančno določa vire proračuna Evropske unije, njihov izračun, upravljanje in zagotavljanje ter črpanje sredstev. Prav tako pravni red Evropske unije določa, da se sredstva iz proračuna Evropske unije v državah članicah dodeljujejo in uporabljajo učinkovito, kar posledično od držav članic zahteva upravljanje javnih financ na podlagi mednarodno priznanih proračunskih načel. Proračun za leto 1999 je bil pripravljen na podlagi uporabe nove ekonomske klasifikacije, ki je usklajena z metodologijo Mednarodnega denarnega sklada, kar omogoča večjo preglednost namenov porabe proračunskih sredstev in njihovo mednarodno primerljivost.
Zakon o javnih financah določa pripravo, sprejem in izvrševanje proračunov države in občin ter predpisuje enotne postopke in standarde za evidentiranje, spremljanje in poročanje o javnih sredstvih.
Zakon o računovodstvu vzpostavlja sistem postopkov in evidentiranja poslovnih dogodkov na mednarodno primerljiv način. To bo omogočeno z uveljavitvijo enotnega računovodskega sistema za celotni javni sektor, kar pomeni enotno vodenje poslovnih knjig, enotni kontni načrt ter računovodske izkaze. Za bolj transparento upravljanje proračunskih sredstev bo uveljavljen enotni zakladniški račun ter oblikovana glavna knjiga zakladnice, ki bo pristojna za vodenje evidenc in poročanje o vseh javnofinančnih tokovih.
Institucije, ki so potrebne za uresničevanje pravnega reda Evropske unije za področje 29 – Financiranje in proračun na strani odhodkov v proračun Evropske unije Republika Slovenija že ima: Ministrstvo za finance – Davčna uprava Republike Slovenije, Carinska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj ter Statistični urad Republike Slovenije.
Za evidentiranje obveznosti do proračuna Evropske unije iz naslova DDV sta pristojna Davčna uprava Republike Slovenije in Statistični urad Republike Slovenije; iz naslova BNP Statistični urad Republike Slovenije ter Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj; iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev pa Carinska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za uvajanje Uredbe 1552/89/EEC, Euratom in uredbe 1553/89/EEC, Euratom, za področje izpolnjevanja zahtev rednega poročanja o lastnih sredstvih bo najkasneje do 31. 12. 2002 Ministrstvo za finance ustanovilo koordinacijsko službo, ki bo usklajevala in zagotavljala poročila za pristojne organe Evropske unije ter odgovarjala za pravilnost podatkov.
Vse statistične podatke za potrebe izračuna obveznosti, ki izhajajo iz naslova DDV (uredba sveta 1553/89/EEC, Euratom), bo najkasneje do 31. 12. 2002 sposobna zagotoviti Davčna uprava Republike Slovenije.
Statistični urad Republike Slovenije bo najkasneje do 31. 12. 2002 sposoben zagotoviti podatke, ki izhajajo iz nacionalnih računov ter razdelitev porabe po kategorijah in proizvodih, ki jih zahteva uredba sveta 1553/89/EEC, Euratom. Statistični urad Republike Slovenije je pripravil postopke, ki so omogočili vključitev bruto DDV prihodkov v letno oceno BDP.
Na Statističnem uradu Republike Slovenije je že zaključena transformacija prikazovanja ekonomske aktivnosti iz BDP-ja v BNP (usklajenost z ESA 95 in z direktivo 98/130/EC, Euratom) glede na zajetnost, verodostojnost in skladnost ocene BNP v tržnih cenah.(106)
Preglednica 23: Povezava politike “Druge potrebe politik” s področji statistik
-----------------------------------------------------------------------------
Potrebe politik                       Področje statistik
-----------------------------------------------------------------------------
XIII. DRUGE POTREBE POLITIK
Glavna področja statistik             43 Spremljanje lastnih virov
                                      20 Priprave na pristop k Evropski uniji
-----------------------------------------------------------------------------
Glavne usmeritve za obdobje 2001-2002
– izboljšati zajetost, verodostojnost in skladnost ocene BDP,
– pripraviti oceno BNP v skladu z ESA 95 in z direktivo 98/130/EC, Euratom.
Organizacije za izvajanje: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za finance.
Zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje te politike: Za kakovostno opravljanje nalog, za katere je odgovorno Ministrstvo za finance, je treba na tem ministrstvu kadrovsko okrepiti statistični oddelek.
3. RAZLOGI ZA SPREMEMBO NAČINA SPREJEMANJA, SPREMEMBO METODOLOŠKEGA PRISTOPA IN SPREMEMB VSEBINE PROGRAMA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
Nacionalni program statističnih raziskovanj (v nadaljevanju: NPSR) je sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta 1997 za petletno obdobje. Razlogi za spremembo načina sprejemanja programa, metodološkega pristopa in vsebine programa, ki so bili pomemben razlog za sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki, so bili v togosti sprejemanja programa. NPSR je Državni zbor Republike Slovenije sprejemal po enakem postopku kot zakon. Zaradi izredne dinamičnosti področja statističnih raziskovanj, ki jih ureja NPSR, se je v praksi pokazalo, da zamudna zakonodajna procedura ovira možnosti hitrega prilagajanja spremembam v družbenem in naravnem okolju ter povzroča nepotrebne zamude pri izpolnjevanju obveznosti do domačih in tujih uporabnikov statističnih podatkov.
S spremembami in dopolnitvami zakona o državni statistiki je določeno, da SPSR sprejme vlada za petletno obdobje, LPSR pa določi predstojnik urada v soglasju s pooblaščenimi izvajalci. Na ta način je omogočeno relativno hitro prilagajanje spremenjenim pričakovanjem domačih uporabnikov podatkov in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države pri izkazovanju in posredovanju podatkov.
Pomembna sprememba je tudi v metodološkem pristopu. NPSR je pripravljen v obliki natančnega kataloga statističnih raziskovanj in vseh bistvenih podatkov. Osnova za pripravo SPSR pa je zaradi mednarodne primerljivosti povzeta po statističnem programu European Communities 1998-2002 ob upoštevanju potreb države in uporabnikov statističnih podatkov.
Osnovni cilj SPSR je predvideti statistična pokrivanja potreb po podatkih za uresničevanje politik v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Glede na to, da je prednostna usmeritev Slovenije vključitev v Evropsko unijo in v Evropsko denarno unijo, so področja politik povzeta po srednjeročnem statističnem programu Evropske komisije, po področjih pogajalskih izhodišč Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji in po drugih potrebah države in ostalih uporabnikov.
Za vsako politiko je zapisana vsebina politike v Evropski uniji(107), vsebina politike v Republiki Sloveniji(108), povezava politike s pogajalskimi izhodišči Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji, statistična podpora politiki, preglednica: povezava politike s področji statistik, glavne usmeritve izvajalcev statistike za obdobje 2001-2002, izvajalec državne statistike, sodelujoče institucije in morebitne zamude pri delu v zvezi s pokrivanjem statističnih potreb za uresničevanje politike.
Iz vsebine politike v Evropski uniji in Republiki Sloveniji je razvidno, katera področja človekovega življenja in dela zajema. Za prikaz vsebine politike v Republiki Sloveniji je največkrat uporabljeno besedilo iz strategije gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS), ki je v obdobjih nastajanja izhajal iz različnih konceptualnih izhodišč. Cilj zadnjega, sinteznega dokumenta je povečanje blaginje oziroma izboljševanje kakovosti življenja vseh posameznikov in posameznic, ki so državljani ali prebivalci Republike Slovenije. Gre za dolgoročni razvoj, za trajnostni razvoj in vzdržni razvoj, kjer so ekonomski, socialni in okoljski del vrednoteni enakomerno (torej se ekonomije razvijajo v mejah obstoječega črpanja virov, ne gredo prek njih in se ne zadolžujejo na račun prihodnjih generacij). Ob tem povezava politike s pogajalskimi izhodišči Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji poda izhodišče Republike Slovenije za prevzemanje pravnega reda Evropskih skupnosti (acquis communautaire) in način, kako bo Slovenija uskladila svoje predpise s tistim delom pravnega reda Evropskih skupnosti, ki ga prevzema. Urad je v teh pripravah odgovoren za področje 12 – Statistika, v statistični podpori politiki pa je razvidno pokrivanje potreb politik po statističnih podatkih, ki so nepogrešljivi pri procesu odločanja.
Preglednica: povezava politike s področji statistik nam da odgovor (v povezavi z LPSR), s katerimi raziskovanji (pod določenim statističnim področjem) dobimo iskane statistične rezultate.
Glavne usmeritve izvajalcev statistike za obdobje 2001-2002 so pod posamezno politiko zapisane kot strateški povzetek glavnih metodoloških osnov, podrobneje pa so zapisane v LPSR pod razvojnimi nalogami.
Pri vsaki politiki so zapisani izvajalci državne statistike. Posamezna statistična raziskovanja, za katera so odgovorni, so natančno opredeljena v LPSR.
Sodelujoče institucije so pri posamezni politiki povzete po Državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 in po pogajalskih izhodiščih.
Na koncu politike je pod politiko, kjer je to potrebno, zapisano pomembno sporočilo, ki bo pridobilo še večjo sporočilno vrednost, ko bo državni proračun sprejet za daljše časovno obdobje. V glavnih usmeritvah za obdobje trajanja programa bodo navedene naloge, ki jih je treba na podlagi mednarodnih in nacionalnih potreb uresničiti v tem obdobju, v morebitnih zamudah pa bodo v skladu s potrebnimi viri za obvladovanje vseh nalog zapisane prednosti in navedene naloge, ki jih ne bo mogoče uresničiti, ter razlogi za tako odločitev.
Povezava med SPSR in LPSR poteka prek politik, poglavij, področij, modulov, statističnih raziskovanj in razvojnih nalog.
LPSR je sestavljen iz rednih in razvojnih nalog, ki so razporejene v poglavje, področje in modul. Vsaka naloga ima pooblaščenega izvajalca, zaporedno številko, ime, vsebino, namen, periodiko izvajanja, obdobje ali kritični datum, navedbo, kdo je dolžan dati podatke in kdaj, datum rezultatov in podatek o usklajenosti s predpisi Evropske unije; razvojne naloge imajo tudi podatek o sodelujočih pri njihovi uresničitvi.
Pri uradu so oblikovani statistični sosveti za posamezna področja državne statistike, v katera predstojniki institucij, ki se vsebinsko navezujejo na določen sosvet, imenujejo člane sosveta. Po poslovniku o delovanju Statističnega sveta Republike Slovenije statistični sosveti uskladijo svoje delo s programom dela sveta, se medsebojno obveščajo, usklajujejo naloge, poročajo o uresničevanju svojih nalog in o nastali problematiki. Statistični svet Republike Slovenije tako obravnava pomembne vsebine statističnih sosvetov in sprejeta stališča upošteva pri razpravljanju o izhodiščih, usmeritvah in vsebini programa statističnih raziskovanj. Tudi na ta način je zagotovljeno relativno hitro prilagajanje spremembam v okolju.
Razlogi za sprejeto konceptualno ureditev programa statističnih raziskovanj
(a) Izpolnjevanje nacionalnih in mednarodnih potreb po podatkih
Uradne statistične podatke objavlja zakonsko pooblaščena javna institucija. Procesa odločanja si danes brez statistike ni mogoče več predstavljati, statistika je pravzaprav osnova.
Države kandidatke za članstvo v Evropski uniji so junija 1993 v Kopenhagnu sklenile pogodbeni odnos z Evropsko unijo v obliki asociacijskega sporazuma. Vključevanje pridružene članice Evropske unije pa je odvisno tudi od izpolnjevanja potrebnih pogojev, med katerimi so bistveni tisti, ki zagotavljajo demokracijo, torej mora država zagotavljati točne, zanesljive, strokovno in politično neodvisne ter transparentne statistične podatke, ki morajo biti zaščiteni pred nestatistično uporabo oziroma nepooblaščenim razkritjem. Če statistika obenem beleži tudi gospodarsko napredovanje, tj. konjukturna gibanja v trgovini, na področju zdravstva in socialne blaginje, potem je statistika eden izmed stebrov demokratične družbe.
Nov 213.a člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, dodan v Amsterdamu, določa, da mora biti izdelava statistike Skupnosti v skladu z načeli nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, nizkih stroškov in statistične zaupnosti. Uredba določa zakonodajni okvir za sistematično in programirano izdelavo statistike Skupnosti s stališča formulacije, uporabe, nadzora in ocene politik Skupnosti. Urad za statistiko Evropskih skupnosti (Eurostat), ki dela skupaj s statističnimi uradi držav članic, je usmerjen k oblikovanju “statističnega prostora Skupnosti”, zasnovanem na nizu standardov, metod in organizacijske strukture, ki bodo omogočili izdelavo primerljivih, zanesljivih in ustreznih statistik v vsej Skupnosti.
Za pogajanja o pridruženem članstvu so statistični podatki nujni in so pogoj za pogajanja. Obliko sodelovanja med Eurostatom in statističnimi uradi bodočih članic Evropske unije predstavlja skupna deklaracija o statističnem sodelovanju med nacionalnimi statističnimi uradi Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške ter Slovenije in Eurostatom, podpisana 17. januarja 1994 v Bruslju. Eurostat se je s sporazumom zavezal, da bo državam podpisnicam pomagal pri uvajanju statističnih standardov, klasifikacij in metodologij, ki so v uporabi v Evropski uniji in mednarodno, tako da bodo te države najpozneje ob polnopravnem članstvu Evropski komisiji zagotavljale statistične podatke na enak način kot članice.
Eurostat predstavlja evropski statistični sistem in odgovornost za vse statistike. Del statistik, in sicer monetarne statistike, pa je že določen Evropski centralni banki.
Prilagajanje slovenske zakonodaje (in s tem seveda tudi statistične zakonodaje) ter izpolnjevanje pogojev za vstop v Evropsko unijo je predvsem notranja zgodba o reformah (z notranjimi reformami moramo prilagoditi svojo zakonodajo skupnim pravilom), ki bodo pripomogle k članstvu Slovenije v klubu modernih evropskih držav.(109)
Pravni red evropskih skupnosti (acquis) je razdeljen na enaintrideset področij. Po teh skupinah potekajo tudi pogajanja za članstvo Republike Slovenije v Evropsko unijo. Statistični urad Republike Slovenije je odgovorni nosilec delovne skupine 12 – Statistika.
Prvi bilateralni analitični pregled statistične zakonodaje (screening) je potekal v Bruslju 24. 7. 1998, naslednji trije pa so bili opravljeni pisno. Ob obveznostih, ki jih nalaga pogajalski proces (Pogajalska izhodišča za področje 12 – Statistika in Državni program Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do leta 2002), mora statistika uresničiti še dodatne obveznosti, ki jih zahteva Eurostat (medsebojni dolgoročni dogovori med statističnimi uradi članic in Eurostatom, ki bodo morda v prihodnje potrjeni tudi s pravnim predpisom). Vse naloge bo državna statistika uresničila z ustreznimi zakonskimi in podzakonskimi pravnimi predpisi in programom statističnih raziskovanj.
(b) Zakon o državni statistiki in programi statističnih raziskovanj
V postopku pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je bilo ob prvem pregledu slovenske statistične zakonodaje z zakonodajo Evropske unije ugotovljeno, da je zakon o državni statistiki dobra pravna osnova za nadaljnji razvoj državne statistike, vendar so spremembe in dopolnitve nujne iz naslednjih razlogov:
– Dolgotrajni postopek sprejemanja Nacionalnega programa statističnih raziskovanj ne omogoča potrebne fleksibilnosti, vključevanja novih zahtev.
– Evropska komisija je posebej opozorila na pomen strokovne neodvisnosti urada kot izvajalca državne statistike, in sicer predvsem pri imenovanju in trajanju mandata predstojnika in zagotavljanju finančnih in kadrovskih virov.
Omejili se bomo na spremembe v zvezi z NPSR, kateremu smo z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki spremenili vsebino in način sprejemanja (s čimer je dosežena večja fleksibilnost določanja programov), na poudarjeno uporabo že obstoječih administrativnih virov za statistične namene in na strokovno neodvisnost urada (zagotavljanje finančnih in kadrovskih virov).
Programi statističnih raziskovanj
Kot smo že zapisali, uskladitev državne statistike z zahtevami Evropske unije le v določenem delu izhaja iz neposrednih obveznosti, določenih v uredbah in direktivah, večino vsebinskih nalog določajo medsebojni dolgoročni dogovori med statističnimi uradi članic in Eurostatom. Pravila delovanja opredeljuje statistični zakon Evropske unije (Community statistical Law, 1997). Eurostat je v juliju 1998 izdal celovit seznam vseh statističnih zahtev (Statistical Requirements Compendium), ki predstavljajo celoto obveznosti držav članic. Le-te se dodatno dopolnjujejo z novo sprejeto statistično zakonodajo (poročila o njenem uresničevanju so predmet vsakokratnega screeninga). Popolna usklajenost ob vstopu v Evropsko unijo je zahtevala spremembo vsebine zakona o državni statistiki in s tem spremembo vsebine in načina sprejemanja programa statističnih raziskovanj, ki predstavlja eno od podpornih orodij za planiranje dela državne statistike.
S spremembami in dopolnitvami zakona o državni statistiki je določeno, da so programi statističnih raziskovanj srednjeročni in letni. SPSR, ki ga sprejme vlada, bo z LPSR, ki ga določi predstojnik urada v soglasju s pooblaščenimi izvajalci, omogočal relativno hitro prilagajanje spremenjenim pričakovanjem domačih uporabnikov podatkov in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države pri izkazovanju in posredovanju podatkov.
SPSR, ki je po sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki pripravljen prvič, bo izjemoma veljal za obdobje 2001-2002 zaradi uskladitve z državnim programom Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002, srednjeročnim statističnim programom Komisije Evropske unije (Community Statistical Programme 1998-2002, proposal for Council decision, COM (97) 735 final, 1998) in Statistical Requirements Compendium, Eurostat, July 1998.
SPSR je temelj za pripravo LPSR. Za kakovost statističnih programov bo poleg strokovnih odločitev delavcev urada in pooblaščenih izvajalcev skrbel tudi Statistični svet Republike Slovenije, ki mu po veljavnih spremembah zakona o državni statistiki ne predseduje več predstojnik urada, število njegovih članov pa se poveča za dva predstavnika urada. Pristojnosti sveta so razpravljanje o izhodiščih in usmeritvah programov statističnih raziskovanj ter razpravljanje o poročilu o izvršitvi tega programa do 30. aprila v tekočem letu za preteklo leto za letni program, v tretjem letu izvajanja vmesno poročilo za srednjeročni program ter razpravljanje o vsebini programov statističnih raziskovanj, pri čemer bo Svet skrbel za skladnost rešitev v LPSR glede usmeritev, podanih v SPSR.
Struktura LPSR zaradi lažje primerljivosti sledi strukturi srednjeročnega statističnega programa Komisije Evropske unije in Compendiuma. Za kritje nacionalnih potreb in drugih potreb, ki jih ni možno vključiti v obstoječo strukturo, se doda nova vsebina, vključena v ustrezno poglavje in področje.
Maksimalna uporaba že obstoječih administrativnih virov za statistične namene
Bolj ustrezno finančno in v vseh pogledih učinkovito organizacijo dela (poseben poudarek je na razbremenjevanju poročevalskih enot) omogoča uporaba sodobne informacijske tehnologije. Pomembno je povezovanje (harmonizacija) pri vprašalnikih in ustrezna organizacija povezave različnih virov, pripravljenost na različnost sprejemanja podatkov od različnih virov, pestrost diseminacijskih oblik in vsebin.
Podatki, pridobljeni s pomočjo vprašalnikov, obrazcev, anketnih listov ipd. se uporabijo takrat, ko ni na voljo ustreznih podatkov, ki bi jih urad in pooblaščeni izvajalci pridobili iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Urad in pooblaščeni izvajalci imajo pravico brezplačno pridobiti individualne podatke z identifikacijo, treba pa je zagotoviti varstvo podatkov in uporabo podatkov le za statistični namen, kar pomeni, da se podatki lahko izkazujejo le v agregirani obliki oziroma kot deindividualizirani mikropodatki za znanstvenoraziskovalne namene.
Strokovna neodvisnost urada, zagotavljanje finančnih in kadrovskih virov
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki je poglobljena strokovna neodvisnost urada. Mandat predstojnika je s štirih podaljšan na pet let, funkcija pa mu preneha z odstopom ali razrešitvijo. Predstojnik urada je lahko predčasno razrešen, če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu urada.
Že v osnovnem zakonu je določeno, da predstojniku urada ne more nihče dajati obvezujočih napotkov, ki bi se nanašali na strokovno-metodološka vprašanja dela državne statistike, zlasti na:
– vsebino metodoloških osnov in metodologij statističnih raziskovanj,
– obseg in vrsto podatkov, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo na podlagi programa statističnih raziskovanj,
– prednostno izkazovanje rezultatov opravljenih statističnih raziskovanj.
Finančna neodvisnost Urada je poglobljena na podlagi 18. člena zakona o državni statistiki, ki določa, da je urad kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna. To določilo je za državno statistiko izredno pomembno iz naslednjih razlogov:
– pokrivanje nacionalnih in mednarodnih potreb po podatkih,
– periodičnost in neponovljivost pojavov,
– varovanje in zaščita podatkov.
Obveznost pokrivanja nacionalnih in mednarodnih potreb po podatkih smo že obširno razložili. Problem financiranja predstavljajo statistična raziskovanja, ki potekajo npr. na 2, 3, 5, 10 let – popisi kmetijskih gospodarstev, popisi prebivalstva ipd. in so za njihovo izvedbo potrebna precejšnja finančna sredstva. Varovanje in zaščita podatkov pa je naloga, do katere so se posebej opredelili tudi predstavniki komisije in izrazili zahtevo po doslednem zagotavljanju tehničnega in fizičnega zavarovanja podatkov.
Na podlagi te zahteve je zapisana posebna ugotovitev v Državnem programu Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002(110), iz katere sledi, da državni statistični urad zdaj posluje na dveh precej oddaljenih in nefunkcionalnih lokacijah in je treba skupno lokacijo zagotoviti iz naslednjih razlogov:
– varovanje in zaščita podatkov,
– odločbe Ministrstva za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 3562-0317/98-ZM z dne 16. 7. 1998 z ugotovitvijo, da objekt na naslovu Parmova 33 v Ljubljani (poslovni prostori Statističnega urada Republike Slovenije), ki stoji na zemljišču s parcelno št. 2187 k. o. Bežigrad, ogroža varnost ljudi in okolice,
– racionalnosti dela na eni lokaciji,
– predvidenega povečanja števila zaposlenih,
– prevzema delavcev iz Agencije Republike Slovenije za plačilni promet.
Načrt prehoda v novo tehnično in tehnološko okolje (PC tehnologija) s sodobnimi sistemskimi programskimi orodji (ORACLE, SAS itd.) zahteva tudi dodatna vlaganja v znanje, kadre, opremo in licenčnine za programsko opremo. Gre za pridobivanje sistemskih znanj, za preprogramiranje in predelavo delujočih metodologij v novo okolje na novih orodjih in v nadaljevanju tudi po povezovanju in avtomatizaciji procesov.
Uspešen prehod se odraža v zanesljivejšem, bolj sledljivem in hitrejšem proizvodnem procesu kot celoti.
Obstoječi način financiranja ne podpira sistematičnega pridobivanja sredstev za razvojne in podporne funkcije.
Ustrezni kadrovski viri, s katerimi bo možno uresničiti naloge, predstavljene v statističnem programu, so povezani z zagotovitvijo ustreznih finančnih sredstev. Za naloge, povezane s priključevanjem Slovenije k Evropski uniji državni statistični urad že ves čas zaradi odločitve Vlade Republike Slovenije o omejitvi zaposlovanja v državni upravi zaposluje manjše število delavcev, kot pa jih nujno potrebuje. Odločitev Vlade Republike Slovenije je, da se sme v državni upravi do konca leta 2002 zaposliti 500 novih delavcev. Urad predvideva zaposlitev 8 novih delavcev, koliko pa jih bo dejansko lahko zaposlil, je še neznano.
Druga težava je v tem, da urad za opravljanje nalog, ki zahtevajo specifična (specialna) znanja, na trgu delovne sile ne dobi ustreznih strokovnjakov. To pomeni, da se mora novo zaposleni za opravljanje dela najprej usposobiti (v tujini), kar zahteva čas in precejšnja materialna sredstva.
Finančne posledice
Finančne posledice sprejema srednjeročnega programa statističnih raziskovanj predstavljajo celoten že sprejet proračun za Statistični urad Republike Slovenije za leto 2001 v znesku 2.811,917.000 SIT in predviden znesek proračuna za leto 2002 v znesku 5.031,729.000 SIT(111).
Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 050-00/2001-2
Ljubljana, dne 6. septembra 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
1 Pogajalska izhodišča Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji
2 Community Statistical Programme 1998–2002, Commission of the European Communities, Brussels, 14. 1. 1998
3 Poglavje Statistična infrastruktura v Statističnem programu CEC sestavlja več področij kot v SRC
4 Posledica tega je, da posamezno raziskovanje nastopi praviloma pri več modulih. Zapisano je pri modulu, h kateremu sodi pretežni del vsebine
5 Poročevalec DZ, Ljubljana, 26. februar 2001, Letnik XXVII, št. 13, stran 5
6 Standardna klasifikacija poklicev je usklajena z mednarodnim svetovnim standardom International Standard Classification of Occupations (ISCO-88) oziroma njegovo evropsko različico (ISCO-88(COM))
7 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 87
8 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 13
9 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 279
10 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 287
11 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
12 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 421
13 Strategija RS za vključitev v EU, UMAR 1998, stran 161
14 Dispozicija strategije gospodarskega razvoja Slovenije, dopolnjeno delovno gradivo za razpravo; 26. 3. 1999, Internet, stran 18
15 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
16 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani od 102 do 116
17 Miroljub Ignjatović, Anton Kramberger, Fleksibilizacija slovenskega trga dela, Statistični dnevi 2000, zbornik Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje, stran 446
18 Danilo Dolenc, Delovne migracije v Sloveniji, Statistični dnevi 2000, zbornik Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje, stran 438
19 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
20 Standardna klasifikacija poklicev je usklajena z mednarodnim svetovnim standardom International Standard Classification of Occupations (ISCO-88) oziroma njegovo evropsko različico (ISCO-88(COM))
21 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 110, 111
22 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 73
23 Strategija RS za vključitev v EU, UMAR 1998, stran 78
24 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
25 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 117
26 Vlada RS, 16. marec 2001, gradivo za 3. zasedanje Pridružitvenega odbora med RS in EU, ki bo potekalo 3. aprila 2001 v Ljubljani, točka 4. Predpristopna strategija, 4.1.3 Notranji trg, stran 14
27 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 70
28 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
29 Strategija RS za vključitev v EU, UMAR 1998, strani 104, 107
30 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
31 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 239, 240
32 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 96, 99, 100
33 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
34 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran127
35 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani od 32 do 36
36 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 185
37 Ana Murn, Načrtovanje državnih pomoči v okviru industrijske in javnofinančne politike, zbornik Statistični dnevi 2000, Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje, stran 248
38 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
39 Alenka Jerkič, Barbara Knapič, Statistika javnih financ v Sloveniji, zbornik Statistični dnevi 2000, Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje, stran 549
40 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani od 505 do 508
41 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 101, 102, 70, 71
42 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
43 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran183
44 Konec leta 1997 je britanska vlada ustanovila Oddelek za socialno izključenost, ki poroča neposredno ministrskemu predsedniku. Definicija socialne izključenosti, ki jo uporablja je oznaka za to, kaj se zgodi, ko posamezniki ali območja trpijo zaradi velike koncentracije problemov kot je brezposelnost, pomanjkanje izobrazbe, nizek dohodek, neprimerno stanovanje, visoka stopnja kriminala, slabo zdravstveno stanje ali razpad družine. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v svoji publikaciji, izdani leta 2000, “Porgram boja proti revščini in socialni izključenosti” stran 16, zapisalo, da socialna izključenost predstavlja enega novejših konceptov, ki so se porodili v okviru analiziranja socialne politike in njenih učinkov v družbi ter se primarno veže na koncept državljanstva in socialnih pravic posameznika. Socialna izključenost se razume kot institucionalen problem oziroma problem pomanjkljive ali neustrezne socialno-politične regulacije. Ali drugače – socialna izključenost je znak nepopolnega zagotavljanja oziroma neuresničevanja socialnih pravic državljank in državljanov
45 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 44
46 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 55, 56
47 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
48 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani od 50 do 52
49 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
50 Tanja Domijan, Nov pristop k pripravi nacionalne standardne klasifikacije izobraževanja, Statistični dnevi, zbornik Statistična omrežna sodelovanja za večjo evropsko usklajenost in kakovostno sodelovanje, stran 78
51 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 484, 485
52 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, strani 265, 273
53 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
54 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 468 do 472
55 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 222
56 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
57 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 217, 218
58 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
59 Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004, maj 2000, Internet, Zbirke Državnega zbora RS – sprejeti akti, strani 1, 2, 70
60 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 475, 476
61 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
62 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 367
63 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 20, 42, 81
64 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
65 Strategija e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, CVI, verzija 0,92, december 2000
66 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 11, 58, 59, 60
67 Vlada RS, 16. marec 2001, gradivo za 3. zasedanje Pridružitvenega odbora med RS in EU, ki bo potekalo 3. aprila 2001 v Ljubljani, točka 4. Predpristopna strategija, 4.1.8 Telekomunikacije, stran 1
68 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 11, 58, 59, 60
69 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
70 Ocena stanja na področju evropeizacije državne statistike in državna statistika pri spremljanju razvoja nove (omrežne) ekonomije – sklep Vlade RS ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki, Poročevalec, št. 55, 27. julij 2000, strani 25, 26
71 Dejavnosti, ki smo jih poznali pod skupnim nazivom Industrija in rudarstvo, so v Standardni klasifikaciji dejavnosti 1999 razdeljene na tri ločena področja: C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti in E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, Statistični urad RS, Klasifikacije, št. 4, Ljubljana 1999, stran 14
72 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 313, 314
73 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 211
74 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 311
75 Vlada RS, 16. marec 2001, gradivo za 3. zasedanje Pridružitvenega odbora med RS in EU, ki bo potekalo 3. aprila 2001 v Ljubljani, točka 4. Predpristopna strategija, stran 17
76 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 65
77 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
78 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 155
79 Agencija RS za regionalni razvoj, Strategija regionalnega razvoja Slovenije, Internet – www.gov.si/arr/2regije/1r-3.html – izpis 3. 4. 2001
80 Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 28/00, objava 30. 3. 2000
81 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 103
82 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 103
83 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran 105
84 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, stran106
85 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
86 Uporabnost le-teh v Sloveniji narašča. Skupini znanstveno-raziskovalnih, izobraževalnih in državnih institucij, ki že dlje časa delajo z GIS, se v vedno večjem številu pridružujejo tudi predstavniki gospodarskih dejavnosti. Ne gre le za podjetja, ki na trgu ponujajo usluge in storitve informacijske tehnike in tehnologije, temveč za podjetja, ki posodabljajo lastne sisteme gospodarjenja, kot so Mobitel, javni podjetji Energetika in Vodovod in Kanalizacija in podobna
87 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 351, 366
88 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, december 2000, Internet, strani 61, 62
89 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
90 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 281, 282, 306
91 Nacionalni program varstva okolja, september 1999, Internet, stran 3
92 Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004, maj 2000, Internet, Zbirke Državnega zbora RS – sprejeti akti, strani 48, 49
93 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
94 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, strani 231, 232
95 Poleg splošnih zahtev po modernizaciji statistike so na to vplivale domače potrebe takratne republike, ki je bila izrazito usmerjena v menjavo s konvertibilno menjavo s tujino, kooperacijski sporazum z Evropsko skupnostjo, ponujen tedanji SFRJ, in dogovarjanja z Efto ter tudi dogovori v Sloveniji v zvezi s politično akcijo Evropa zdaj
96 MPA je bil sicer mednarodno veljaven, a slabo uporaben. Izključeval je veliko storitev, vendar tudi zelo različno. Jugoslavija je vključevala turizem in podobne zadeve, Sovjeti pa ne. Danes skoraj ni države, ki ne bi zamenjala MPS za SNA ali ESA. Seveda je bilo potrebno spremeniti še vse definicije in klasifikacije in druge metode
97 Zadnja uradna ocena je bila dana v Poročilu za Pododbor za ekonomske in monetarne zadeve
98 Dr. Anuška Ferligoj med drugim piše: “Še posebej nas je veselilo, ker so vsi nastopajoči (predavatelji v Eurostatu) poudarjali, da je sodelovanje Statističnega urada RS z Eurostatom izjemno kvalitetno, in da je Slovenija v statističnem smislu najbolj pripravljena kandidatka za vstop v Evropsko zvezo”
99 Za delo, za katero je bilo odgovorno to ministrstvo je sedaj odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo
100 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
101 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, strani 48, 49
102 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 50
103 Nicolas Moussis, Evropska unija, zbirka Evropa 1999, stran 170
104 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 325 in dopolnitve 9. 6. 2000
105 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000
106 Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, povzetek strani 325, 326, 327
107 Po knjigi “Evropska unija”, Nicolas Moussis (pravnik in ekonomist, doktor znanosti iz mednarodnih ekonomskih odnosov, svetovalec v Evropski komisiji), osma izdaja, Littera picta 1999, spremno besedo je prispeval gospod Igor Bavčar, minister za evropske zadeve
108 Iz javno objavljenih dokumentov, ki so natančno navedeni
109 Povzeto po Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, Pogajalska izhodišča RS za pogajanja o pristopu k EU, januar 2000, stran 4
110 Državni program RS za prevzem pravnega reda EU do konca leta 2002, strani 117 in 118
111 V letu 2002 so glede na sprejet zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS v letu 2001 (Uradni list RS, št. 66/00 in 26/01) predvideni stroški za uresničitev popisa v znesku 2.606,218.000 SIT

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti