Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2001 z dne 31. 8. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2001 z dne 31. 8. 2001

Kazalo

3782. Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, stran 7303.

Na podlagi 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 9/99, 56/99, 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: taksa) ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja takse.
Obremenjevanje okolja iz prejšnjega odstavka je obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Odpadki so odpadki iz predpisa o ravnanju z odpadki.
2. Inertni odpadki so inertni odpadki iz predpisa o odlaganju odpadkov.
3. Biorazgradljivi odpadki so biorazgradljivi odpadki iz predpisa o odlaganju odpadkov.
4. Komunalni odpadki so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov, ki so navedeni v skupini s klasifikacijsko oznako 15 in 20.
5. Odlagališče je odlagališče odpadkov iz predpisa o odlaganju odpadkov.
6. Obstoječe odlagališče je obstoječe odlagališče iz predpisa o odlaganju odpadkov.
7. Obdelava odpadkov je vsak fizikalen, termičen, kemičen ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, ali z namenom zmanjšanja biorazgradljivih snovi v odpadkih, ali z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi, ali povečanja možnosti za njihovo predelavo. Izločevanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov in sežiganje ali sosežiganje odpadkov ni obdelava odpadkov.
8. Enota obremenitve tal z odlaganjem odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero takse (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve tal).
9. Enota obremenitve zraka z emisijo metana iz odlagališč odpadkov je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero takse (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve zraka).
10. Upravičeni stroški so stroški za izvedbo del izgradnje novega odlagališča, rekonstrukcije ali razširitve obstoječega odlagališča in stroški nabave naprav ter izgradnje objektov za obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Upravičeni stroški so tudi stroški za izvedbo del izgradnje objektov ali za nakup opreme zbirnih centrov, kot so določeni v predpisu o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ter stroški izgradnje in nabave opreme sortirnic odpadkov in objektov ali naprav za biološko, mehansko ali mehansko-biološko obdelavo ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Za upravičene stroške se ne šteje izgradnja ali opremljanje zbiralnic ločenih frakcij.
3. člen
Taksa se plačuje za obremenjevanje okolja od odpadkov, odloženih na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke.
Osnova za takso se določi na podlagi enot obremenitve tal in enot obremenitve zraka v koledarskem letu na naslednji način:
osnova za takso = Ctal x EOtal + Czrak x EOzrak
kjer je:
– Ctal     cena za enoto obremenitve tal,
– EOtal    število enot obremenitve tal,
– Czrak    cena za enoto obremenitve zraka in
– EOzrak   število enot obremenitve zraka.
4. člen
Zavezanec za plačilo takse je upravljavec odlagališča (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
II. VIŠINA TAKSE
5. člen
Ceno za enoto obremenitve tal določi Vlada Republike Slovenije s sklepom do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
Cena za enoto obremenitve zraka je enaka ceni za enoto obremenitve zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki jo določi Vlada Republike Slovenije skladno s predpisom, ki ureja takso za obremenjevanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida.
III. OBRAČUNAVANJE TAKSE
6. člen
Zavezanec plačuje takso v znesku, ki je enak osnovi za takso za odpadke, ki jih je odložil na odlagališče v koledarskem letu.
Osnova za takso se lahko zniža za znesek, ki se ga določi na podlagi količin v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki zgori ali se ga zajame v koledarskem letu, za katerega velja osnova za takso, na naslednji način:
znižanje osnove za takso = Czrak x G x R + 0,44 x E
kjer je:
– G      globalni grelni potencial metana,
         ki je enak 21,
– Czrak  cena za enoto obremenitve zraka,
– R      količina metana, izražena v kg, ki zgori ali se
         ga zajame in
– E      električna energija, proizvedena iz zajetega
         odlagališčnega plina, izražena v kWh.
Zavezanec količino v odlagališčnem plinu zajetega metana, ki v koledarskem letu, za katerega uveljavlja znižanje osnove za takso, zgori ali kako drugače oksidira (R), ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom za odlagališča, in podatkov iz meritev količin zajetega plina, ali samo iz podatkov o proizvedeni električni energiji in izkoristku pretvorbe goriva v elektriko, če se plin v celoti uporablja za proizvodnjo električne energije.
Zavezanec lahko uveljavlja znižanje osnove za takso iz drugega odstavka tega člena samo za odlagališče, na katerem se odpadki odlagajo, in največ do višine, ki ne presega višine takse za odpadke, ki so bili odloženi v istem obdobju na odlagališču.
7. člen
Število enot obremenitve tal EOtal iz 3. člena se v odvisnosti od vrste odlagališča izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in števila enot obremenitve tal za en kg odloženih odpadkov iz tabele 1.
Tabela 1: Število enot obremenitve tal za en kg odloženih odpadkov glede na vrsto odlagališča
----------------------------------------------------------------
Vrsta odlagališča                   Število enot obremenitve tal
----------------------------------------------------------------
Odlagališče za inertne odpadke                                 1
Odlagališče za nenevarne odpadke                               2
Odlagališče za nevarne odpadke                                10
----------------------------------------------------------------
8. člen
Število enot obremenitve zraka EOzrak iz 3. člena te uredbe se v odvisnosti od stopnje razgradljivosti odpadkov izračuna na podlagi mase odloženih odpadkov v koledarskem letu, izražene v kg, in števila enot obremenitve zraka za en kg odloženih odpadkov.
Število enot obremenitve zraka za en kilogram odloženih odpadkov iz prejšnjega odstavka se za posamezno vrsto biorazgradljivega odpadka izračuna na naslednji način:
število enot obremenitve zraka = G x DOC x DOCF x F  x (MCH4/MC)
kjer je:
– G       globalni grelni potencial metana, ki je enak 21,
DOC       delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih,
– DOCF    delež organskega ogljika v odpadkih,
          ki se pretvori v toplogredne pline,
F         delež metana v odlagališčnem plinu in
MCH4/MC   razmerje molske mase metana in ogljika,
          ki je enako 16/12.
Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih in celotno maso odloženih odpadkov.
Delež metana v odlagališčnem plinu (F) se izraža kot količnik med prostornino metana v odlagališčnem plinu in prostornino vseh drugih plinov, ki nastanejo pri biorazgradnji odloženih odpadkov.
Delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF), se izraža kot količnik med maso razgradljivega organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline, in maso vsega razgradljivega organskega ogljika v odloženih odpadkih.
9. člen
Delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) iz prejšnjega člena se izračuna na naslednji način:
DOC = 0,4 (A) + 0,17 (B) + 0,15 (C) + 0,30 (D)
kjer je:
A – delež papirja, lepenke in tekstila v odpadkih,
B – delež odpadkov iz zelene biomase in naravnega lesa, ki nastanejo kot odpadki iz vrtov in parkov in kot odpadki pri predelavi rastlin, ki ni namenjena prehrani,
C – delež odpadne hrane in organskih odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji ali pripravi hrane. To so predvsem kompostirni odpadki iz gospodinjstev, menz in restavracij, kompostirni odpadki iz primarne proizvodnje hrane v kmetijstvu, lovu, ribištvu in ribogojstvu ter kompostirni odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji hrane rastlinskega izvora in kompostirni odpadki, ki nastanejo pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih živil živalskega izvora, in
D – delež odpadkov iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje plošč ter pohištva in drugih odpadkov iz lesa, lubja, plute in slame.
Deleži biorazgradljivih odpadkov A, B, C in D iz prejšnjega odstavka se izražajo kot količniki med maso posamezne biorazgradljive sestavine odpadkov v celotni količini odpadkov in maso vseh odloženih odpadkov.
10. člen
Če z obdelavo komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem ni zmanjšana količina posamezne vrste biorazgradljivih odpadkov, se za deleže biorazgradljivih odpadkov A, B, C in D za izračun deleža razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) iz prejšnjega člena upoštevajo naslednje vrednosti:
A = 0,12
B = 0,05
C = 0,25
D = 0,05
Zavezanec lahko za izračun deleža razgradljivega organskega ogljika v odpadkih (DOC) pri obračunavanju takse za odložene ostanke komunalnih odpadkov upošteva druge vrednosti deležev biorazgradljivih odpadkov, če ima v predpisani evidenci o odlaganju odpadkov podatke o:
– vsebnosti biorazgradljivih sestavin A, B, C ali D v odloženih ostankih komunalnih odpadkov, ali
– količini in vrstah biorazgradljivih sestavin, ki so bile s predhodno obdelavo iz komunalnih odpadkov izločene.
11. člen
Če se delež organskega ogljika, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF) in delež metana v odlagališčnem plinu (F) ne ugotavljata na način iz drugega odstavka 12. člena te uredbe, se za izračun števila enot obremenitve zraka iz 8. člena te uredbe upoštevajo naslednje vrednosti: DOCF = 0,77 in F = 0,5.
12. člen
Zavezanec maso odloženih odpadkov, maso odloženih biorazgradljivih odpadkov in delež razgradljivega organskega ogljika v odpadkih za potrebe obračunavanja takse ugotavlja na podlagi podatkov o količini in vrsti ter stopnji obdelave prevzetih in odloženih odpadkov iz predpisane evidence, ki jo vodi o odpadkih, do 31. decembra v letu, za katerega se plačuje taksa.
Zavezanec delež organskega ogljika v odpadkih, ki se pretvori v toplogredne pline (DOCF) in delež metana v odlagališčnem plinu (F) za potrebe obračunavanja takse ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih s kemično analizo odpadkov ali drugimi preiskusi o biorazgradnji odpadkov, delež metana v odlagališčnem plinu (F) pa tudi s kemično analizo odlagališčnega plina.
13. člen
Zavezanec, ki je začel odlagati odpadke, za določitev osnove za prvo odmero takse navede podatke o sestavi in predvideni letni masi odloženih odpadkov in deležu biorazgradljivih odpadkov na podlagi pridobljenega dovoljenja za odlaganje odpadkov.
IV. ODMERA TAKSE
14. člen
Zavezanec mora pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero takse. Obliko in vsebino napovedi predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Zavezanec, ki med koledarskim letom preneha odlagati odpadke, mora vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju odlaganja odpadkov.
Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse na podlagi zakona o varstvu okolja in določb te uredbe.
15. člen
Agencija odmeri takso z odločbo. Izrek odločbe vsebuje znesek odmerjene takse, znesek določene in vplačane akontacije in znesek doplačila ali vračila takse ter rok plačila.
Taksa mora biti odmerjena do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto, če je bila napoved vložena pravočasno in osnova za plačilo takse pravilno prikazana.
16. člen
Če zavezanec v napovedi ne posreduje količine na odlagališču odloženih odpadkov, ali če količine odloženih odpadkov ne more posredovati, ker ni izvajal tehtanja pred odlaganjem odpadkov, se zavezancu za izračun osnove za takso določi maso odloženih odpadkov, tako da se:
– za komunalne odpadke upošteva število prebivalcev na območju izvajanja javne službe ravnanja komunalnih odpadkov, katerih odpadke se odlaga na odlagališču, in da vsak od njih povzroči letno 400 kg komunalnih odpadkov, in
– za komunalne in druge z njimi pomešane odpadke upošteva število prebivalcev na območju izvajanja javne službe ravnanja komunalnih odpadkov, katerih odpadke se odlaga na odlagališču, in da vsak od njih povzroči letno 600 kg komunalnih odpadkov.
17. člen
Zavezanec mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov v vloženi napovedi in pravilnost obračuna osnove za odmero takse ali upravičenost do oprostitve ali zmanjšanja plačila takse, hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri takse.
V. NAČIN PLAČEVANJA TAKSE
18. člen
Zavezanec plačuje takso med letom v obliki mesečnih akontacij na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
Morebitna razlika med zneskom takse, določenim z akontacijo, in zneskom takse, odmerjene z odločbo iz 15. člena te uredbe, se mora plačati ali vrniti zavezancu v roku 30 dni po dokončnosti odločbe.
19. člen
Znesek mesečne akontacije iz prvega odstavka prejšnjega člena znaša dvanajstino zadnje odmerjene takse, povečano ali zmanjšano sorazmerno odstotku spremembe cene za enoto obremenitve tal ali cene za enoto obremenitve zraka iz 5. člena te uredbe.
Znesek mesečne akontacije zavezanca iz 13. člena te uredbe znaša dvanajstino predvidenega zneska takse za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o sestavi in predvideni letni masi odloženih odpadkov in deležu biorazgradljivih odpadkov na podlagi pridobljenega dovoljenja za odlaganje odpadkov.
Znesek mesečne akontacije iz prvega odstavka tega člena zapade v plačilo zadnji delovni dan v mesecu za tekoči mesec, znesek mesečne akontacije iz drugega odstavka tega člena pa zadnji delovni dan v mesecu za obveznost, ki je nastala pred tremi meseci.
20. člen
Če zavezanec v napovedi ni pravilno prikazal osnove za plačilo takse ali napovedi ni vložil, se mu taksa odmeri na podlagi podatkov o odlaganju odpadkov na odlagališču iz njegovega poročila o odlaganju odpadkov za leto, za katero se taksa odmerja.
Če zavezanec poročila o odlaganju odpadkov iz prejšnjega odstavka ni oddal, se mu taksa odmeri na podlagi podatkov o letnih količinah odloženih odpadkov iz njegovega dovoljenja za odlaganje odpadkov, za obstoječa odlagališča pa na podlagi izračuna za maso odloženih odpadkov iz 16. člena te uredbe.
Zavezanec mora odmerjeno takso iz prejšnjega odstavka skupaj z zamudnimi obrestmi plačati v tridesetih dneh po prejemu odločbe.
VI. MERILA ZA OPROSTITEV ALI ZNIŽANJE PLAČILA TAKSE
21. člen
Zavezanec lahko z vložitvijo vloge na agencijo uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse najkasneje do 31. marca tekočega leta zaradi izvajanja sanacijskih ali drugih del v istem letu za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. O uveljavitvi oprostitve ali zmanjšanja plačila takse odloča agencija s posebno odločbo.
Zavezanec uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse posebej za odlaganje komunalnih odpadkov in posebej za odlaganje odpadkov, ki se jih ne razvršča kot komunalne odpadke v skupini 20 00 in 15 00 po klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisov na področju ravnanja z odpadki.
22. člen
Zavezancu za plačilo takse za odlaganje odpadkov, ki niso komunalni odpadki, se na podlagi ugotovitve o dejanskih upravičenih stroških za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v odločbi o odmeri takse plačilo takse zmanjša do zneska sredstev, ki jih vloži v to izvedbo, vendar tako, da skupna višina državne pomoči, odobrena v celotnem obdobju izvajanja posameznih sanacijskih ali drugih del ne presega:
– 30% upravičenih investicijskih stroškov za izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča predpisanim zahtevam,
– 30% upravičenih investicijskih stroškov za gradnjo objektov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču,
– 30% upravičenih investicijskih stroškov za širitev obstoječega odlagališča za odlaganje odpadkov in
– 15% upravičenih investicijskih stroškov za gradnjo novega odlagališča za odlaganje odpadkov, če je povzročitelj odpadkov majhno ali srednje veliko podjetje.
Oprostitev ali zmanjšanje plačila takse se uveljavlja za upravičene investicijske stroške:
– iz prve alinee prejšnjega odstavka do roka, ki je za posamezno prilagoditev obstoječega odlagališča določen s predpisom o odlaganju odpadkov, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov,
– iz druge alinee prejšnjega odstavka do roka, ki je za obdelavo odpadkov določen s predpisi o ravnanju z odpadki, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov,
– iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka največ tri leta po 26. aprilu 2001.
Oprostitev ali zmanjšanje plačila takse zavezancu za plačilo takse za odlaganje odpadkov iz prve, druge, tretje alinee prvega odstavka tega člena lahko doseže 40 odstotkov upravičenih stroškov investicije, če zavezanec izvaja svojo dejavnost na območju, ki je upravičeno do dodeljevanja regionalne državne pomoči.
Zavezanec iz prvega odstavka tega člena mora v vlogi za uveljavitev oprostitve ali zmanjšanja plačila takse navesti podatke o vseh prejetih zneskih oprostitev ali zmanjšanj plačila takse in drugih oblik pomoči iz občinskega ali državnega proračuna, ki jih je prejel za izvedbo posameznih sanacijskih del ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov.
23. člen
Zavezancu se plačilo takse za odlaganje komunalnih odpadkov zniža ali oprosti:
– za izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov predpisanim zahtevam,
– za gradnjo obratov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču nenevarnih odpadkov v obdobju, ki je za obdelavo odpadkov določen v predpisih na področju ravnanja z odpadki,
– za gradnjo novega odlagališča nenevarnih odpadkov s celotno kapaciteto odlaganja za najmanj 500.000 ton komunalnih odpadkov in
– za širitev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpadkov, če je več kot 70% širitve odlagališča namenjena odlaganju komunalnih odpadkov.
Oprostitev ali zmanjšanje plačila takse se uveljavlja za upravičene investicijske stroške:
– iz prve alinee prejšnjega odstavka do roka, ki je za posamezno prilagoditev določen v predpisu o odlaganju odpadkov, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov,
– iz druge alinee prejšnjega odstavka do roka, ki je za obdelavo odpadkov določen s predpisi na področju ravnanja z odpadki, vendar najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov,
– iz tretje alinee prejšnjega odstavka najdlje tri leta po 31. decembru 2003, ko se morajo obstoječa odlagališča, ki se ne bodo prilagodila določbam predpisa o odlaganju odpadkov, zapreti, in
– iz četrte alinee prejšnjega odstavka najdlje do 31. decembra 2008, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi vsem zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov.
24. člen
Zavezancu, ki upravlja odlagališče nenevarnih odpadkov kot infrastrukturo lokalne javne službe odlaganja komunalnih odpadkov in ki je pridobil odločbo iz prvega odstavka 21. člena te uredbe, agencija v odločbi o odmeri takse oprosti ali zmanjša plačilo takse do zneska sredstev, ki jih vložil v izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja okolja.
Zavezancu iz prejšnjega odstavka se z odločbo o odmeri takse oprosti ali zmanjša plačilo takse, če so bila sredstva za plačilo takse nakazana v proračune lokalnih skupnosti, na območju katerih se izvaja javna služba odlaganja komunalnih odpadkov, in so bile lokalne skupnosti investitorji ali pa so za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja okolja zavezanca pooblastile.
25. člen
Zavezanec lahko v rokih iz 22. in 23. člena te uredbe uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse tudi za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja tal oziroma zraka zaradi odlaganja odpadkov, če sta mu bila za izvedbo teh sanacijskih ali drugih del odobrena oprostitev takse ali zmanjšanje plačila takse in je bila izvedba zaključena pred roki iz 22. in 23. člena te uredbe. Če gre za odlaganje odpadkov, ki niso komunalni odpadki, se mora pri uveljavljanju oprostitev ali zmanjšanja plačila takse iz prejšnjega stavka upoštevati tudi pogoj o skupni višini državne pomoči iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
VII. NADZOR
26. člen
Izvajanje te uredbe nadzirajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje zavezanec, ki stori prekršek:
– če ne vloži napovedi v predpisanem roku ali če v napovedi in njenih prilogah ne prikaže pravilno podatkov za odmero takse (14. člen te uredbe),
– če predpisani čas ne hrani dokumentacije, s katero dokazuje resničnost podatkov iz napovedi (17. člen te uredbe).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zavezanca, ki je pravna oseba in stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Za novo odlagališče odpadkov ali za širitev obstoječega odlagališča, ki bo pridobilo dovoljenje za odlaganje odpadkov za nova odlagališča odpadkov skladno z določbami predpisa za odlaganje odpadkov 24 mesecev po uveljavitvi te uredbe, se lahko uveljavlja oprostitev ali zmanjšanje plačila takse tudi za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izgradnjo novega odlagališča.
29. člen
Cena za eno enoto obremenitve tal za leto 2001 je 0,5 tolarja.
30. člen
Zavezanci plačujejo takso od 1. januarja 2002.
Znesek mesečne akontacije, ki ga plačujejo obstoječi zavezanci v letu 2002, se določi na podlagi:
– podatkov o količini in vrstah odloženih odpadkov iz zavezančeve evidence o odlaganju odpadkov za obdobje leta 2000 skladno s predpisom o ravnanju z odpadki in
– podatkov o količini zajetega metana v letu 2000.
Zavezanec mora posredovati upravi podatke za določitev zneska mesečne akontacije iz prejšnjega odstavka najkasneje do 31. oktobra 2001.
31. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 423-15/2001-1
Ljubljana, dne 23. avgusta 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti