Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga 1:
STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE VLAGE V ŽITU
1. Princip
Vzorec sušimo pri temperaturi 130 do 133 stopinj C pri normalnem
atmosferskem tlaku toliko časa kot je primerno glede na velikost
delcev.
2. Namen
Metodo sušenja, opisano v tej prilogi, uporabljamo za žita, ki
morajo biti zdrobljena tako, da najmanj 50% zdrobljenega vzorca
preide skozi sito z okroglimi odprtinami premera 0,5 mm in da na
situ z okroglimi odprtinami premera 1,0 mm ne ostane več kot 10%
ostanka.
Uporabljamo jo lahko tudi za moko.
3. Oprema
3.1. Analitska tehtnica
3.2. Drobilec
Drobilec mora biti izdelan iz materiala, ki ne vpija vlage. Biti
mora enostaven za čiščenje. Omogočati mora hitro in enakomerno
drobljenje brez pregrevanja, stik z zrakom od zunaj mora biti
omejen na minimum. Izpolnjevati mora tudi zahteve iz točke 2 te
priloge (na primer razstavljivi valjčni mlin).
3.3. Posoda iz nerjaveče kovine ali stekla, opremljena s
pokrovom, ki se ji tesno prilega; delovna površina naj omogoča,
da se vzorec po površini razprostre z 0,3 g na cm2.
3.4. Električno ogrevan izotermičen sušilnik, nastavljen na
temperaturo 130 do 133 stopinj C(1) s primerno ventilacijo(2).
3.5. Eksikator s kovinsko, če ni kovine, pa s porcelanasto ploščo
(debelo, perforirano), ki vsebuje kakršnokoli primerno sušilno
sredstvo.
4. Postopek
Sušenje
V posodo z znano maso natehtamo nekaj več kot 5 g zdrobljene
pšenice, rži ali ječmena oziroma nekaj več kot 8 g zdrobljene
koruze, s točnostjo 1 mg.
Posodo čimprej postavimo v sušilnik, segret na 130 do 133 stopinj
C, da preprečimo prevelik padec temperature v sušilniku.
Drobnozrnato žito sušimo dve uri, koruzo pa štiri ure od
trenutka, ko sušilnik ponovno doseže temperaturo 130 do 133
stopinj C. Posodo odstranimo iz grelne komore, hitro pokrijemo
ter pustimo, da se hladi v eksikatorju 30 do 45 minut. Nato
ponovno stehtamo (s točnostjo 1 mg).
5. Metoda za izračun ter formule
E = začetna masa vzorca, v gramih
m = masa posušenega vzorca, v gramih
Vsebnost vlage, izražena v odstotku pridelka, je enaka: (E - m) x
100/E
Vedno opravimo dve vzporedni analizi istega vzorca.
6. Ponovljivost
Razlika med vrednostma, dobljenima v vzporednih poskusih, ki ju
opravi isti analitik v kratkem časovnem obdobju, ne sme presegati
0,15 g vlage na 100 g vzorca. Če je ta vrednost presežena, je
potrebno postopek določanja vlage ponoviti.
------------
(1) Temperatura zraka znotraj sušilnika
(2) Sušilnik mora imeti takšno grelno sposobnost, da potem, ko
nastavimo temperaturo na 130 do 133 stopinj C, doseže to
temperaturo najkasneje v 45 minutah potem, ko smo vanjo postavili
največje možno število vzorcev, ki se lahko sušijo istočasno.
Ventilacija mora omogočati, da se drobnozrnata žita (pšenica,
ječmen in rž) sušijo dve uri, koruza pa štiri ure. Rezultati vseh
vzorcev zdroba oziroma koruze, ki so lahko sočasno v sušilniku,
se naj ne razlikujejo za več kot 0,15% od rezultatov, ki jih
dobimo po triurnem sušenju drobnozrnatih žit oziroma peturnem
sušenju koruze.
Priloga 3:
PRIMESI V ŽITIH
I. DEFINICIJE
1. Primesi
Primesi so snovi, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti.
Osnovno žito neoporečne kakovosti so zdrava, zrela, cela in
nepoškodovana zrna vrste, kateri žito pripada.
2. Lomljena zrna
Lomljena zrna so zrna osnovnega žita, pri katerih je deloma viden
endosperm. Sem spadajo tudi zrna, ki so bila poškodovana pri
mlatenju in zrna brez kalčka.
Pri koruzi so lomljena zrna vsa zrna, ki padejo skozi sito z
okroglimi odprtinami premera 4,5 mm.
3. Nečistoče, ki izvirajo iz žita (=bele primesi)
Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so snovi iz vzorca, navedene v
točkah 3.1. do 3.5. te priloge.
3.1 Zakrnela zrna so:
zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi, ki so opredeljene v tej
prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij:
pšenica 2,0 mm x 20,0 mm, rž 1,8 mm x 20,0 mm, ječmen 2,2 mm x
20,0 mm.
Pri ječmenu z vsebnostjo vlage 12,5% ali manj so zakrnela zrna
tista zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi padejo skozi sito z
odprtinami 2,0 mm x 20,0 mm.
Sem spadajo tudi nezrela (zelena) zrna in zrna, poškodovana
zaradi zmrzali.
3.2. Zrna drugih žit so:
vsa zrna, ki ne pripadajo isti vrsti kot osnovno žito.
3.3. Zrna, ki so jih napadli škodljivci, so:
zrna z vidnimi poškodbami zaradi napada glodalcev, insektov,
pršic ali drugih škodljivcev. Sem spadajo tudi zrna, na katerih
se nahajajo insekti.
3.4. Zrna s spremenjeno barvo kalčka
Sem spadajo zrna, pri katerih je spremenjena barva kalčka, in
tista, pri katerih je kalček normalen in ne kali, semenska
ovojnica pa je obarvana rjavo ali rjavočrno. Pri pšenici se do 8%
zrn s spremenjeno barvo kalčka ne šteje za primes.
3.5. Zrna, pregreta med sušenjem, so:
zrna osnovnega žita, katerih zunanji izgled je spremenjen zaradi
sušenja pri čezmerno visoki temperaturi, vendar niso poškodovana.
4. Nakaljena zrna
Nakaljena zrna so zrna osnovnega žita, ki kalijo, to pomeni, da
je kalček vidno spremenjen, na njem so s prostim očesom jasno
vidne primarne koreninice (radikula) oziroma klični list
(plumula). Na podlagi teh sprememb lahko nakaljena zrna nedvoumno
ločimo od normalnih zrn. Pri ocenjevanju deleža nakaljenih zrn
moramo upoštevati splošni izgled vzorca. Pri nekaterih žitih je
kalček štrleč, povrhnjica takega kalčka se pri pretresanju lahko
pretrga. Taka zrna so podobna nakaljenim zrnom, vendar niso
nakaljena zrna in se ne upoštevajo kot taka.
5. Druge nečistoče (=črne primesi)
Druge nečistoče so snovi iz vzorca, navedene v točkah 5.1. do
5.7. te priloge.
5.1. Tuja semena so:
semena rastlin, kultiviranih ali nekultiviranih, ki niso žita.
Vključujejo semena, ki nimajo posebnega pomena, semena, ki se
lahko uporabijo za krmo živine, in škodljiva semena.
Škodljiva semena so semena, ki so strupena za ljudi in živali,
semena, ki ovirajo ali otežujejo čiščenje in mletje žit, ter
semena, ki vplivajo na kakovost žitnih proizvodov.
5.2. Poškodovana zrna so:
zrna, ki zaradi napada gnilobe, trohnobe oziroma plesni ali
zaradi bakterijskih ali podobnih okužb niso primerna za človeško
prehrano ali za krmo goveda.
Poškodovana zrna so tudi zrna osnovnega žita, poškodovana zaradi
samodejnega gretja ali sušenja pri čezmerno visoki temperaturi.
Taka zrna so normalne velikosti, semenski ovoj pa je zaradi
pregretja sivorjave do črne barve, medtem ko je zrnje na prerezu
rumenorjavo do rjavočrno.
Zrna, ki jih je napadla pšenična hržica (Contarinia tritici),
spadajo med poškodovana zrna le, če je več kot polovica zrna
obarvana sivo do črno kot posledica sekundarnega napada
škodljivih organizmov. Če je poškodovana manj kot polovica zrna,
se taka zrna štejejo kot zrna, ki so jih napadli škodljivci.
5.3. Tuje snovi so:
vse snovi v vzorcu žita, ki ostanejo na situ z odprtinami
velikosti 3,5 mm x 20,0 mm (razen zrn drugih žit in posebno
velikih zrn osnovnega žita) in tista, ki padejo skozi sito z
odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm. Sem spadajo tudi kamni,
pesek, kepice zemlje, delci slame in druge nečistoče, ki padejo
skozi sito z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm ter ostanejo
na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm.
Pri koruzi so tuje snovi tudi vse snovi, ki padejo skozi sito z
odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm.
5.4. Pleve, luske (pri koruzi: delci koruznih storžev)
5.5. Rženi rožički
5.6. Gnila zrna
5.7. Mrtvi insekti in delci insektov
6. Živi škodljivci
II. SKUPINE NEČISTOČ, KI SE DOLOČAJO PRI POSAMEZNI VRSTI ŽITA
1. Pšenica
Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih
žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna s spremenjeno barvo
kalčka ter zrna, pregreta med sušenjem.
Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi,
pleve in luske, rženi rožički, gnila zrna ter mrtvi insekti in
delci insektov.
2. Rž
Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih
žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med
sušenjem.
Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi,
pleve in luske, rženi rožički ter mrtvi insekti in delci
insektov.
3. Ječmen
Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zakrnela zrna, zrna drugih
žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med
sušenjem.
Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi,
pleve in luske ter mrtvi insekti in delci insektov.
4. Koruza
Nečistoče, ki izvirajo iz žita, so zrna drugih žit, zrna, ki so
jih napadli škodljivci ter zrna, pregreta med sušenjem.
Druge nečistoče so tuja semena, poškodovana zrna, tuje snovi,
pleve in luske ter mrtvi insekti in delci insektov.
Pri koruzi so tuje snovi vse snovi iz vzorca, ki padejo skozi
sito z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20 mm.
Priloga 4
STANDARDNA METODA ZA DOLOČANJE PRIMESI V ŽITIH
1. Pri pšenici, rži in ječmenu presejemo povprečen vzorec z maso
250 g skozi dve siti, najprej skozi sito z odprtinami velikosti
3,5 mm x 20,0 mm, nato skozi sito z odprtinami 1,0 mm x 20,0 mm,
vsako sejanje traja pol minute.
Priporočljiva je uporaba mehanske sejalne naprave, opremljene s
predpisanimi siti.
Snovi, ki ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0
mm, in snovi, ki padejo skozi sito z odprtinami velikosti 1,0 mm
x 20,00 mm, združimo in stehtamo kot tuje snovi. Če snovi, ki
ostanejo na situ z odprtinami velikosti 3,5 mm x 20,0 mm,
vsebujejo zrna drugih žit ali posebej velika zrna osnovnega žita,
ta zrna vrnemo v presejani vzorec. Med sejanjem na situ z
odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm moramo vzorec podrobno
pregledati glede živih škodljivcev.
Iz presejanega vzorca pripravimo s pomočjo separatorja delni
vzorec z maso od 50 do 100 g in ga stehtamo.
Delni vzorec razgrnemo po mizi. S pomočjo pincete ali žličke
odstranimo lomljena zrna, zrna drugih žit, nakaljena zrna, zrna,
ki so jih napadli škodljivci, zrna, poškodovana zaradi zmrzali,
zrna s spremenjeno barvo kalčka, tuja semena, ržene rožičke,
poškodovana zrna, gnila zrna, pleve in luske, žive škodljivce in
mrtve insekte.
Če delni vzorec vsebuje zrna v plevah, jih moramo ročno
izluščiti, dobljene pleve pa štejemo kot delce plev.
Kamne, pesek, kepice zemlje in delce slame ločimo kot tuje snovi.
Preostali delni vzorec sejemo pol minute:
- pšenico na sitih 2,0 mm x 20,0 mm
- rž na sitih 1,8 mm x 20,0 mm in
- ječmen na sitih 2,2 mm x 20,0 mm.
Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Sem spadajo
tudi zrna, poškodovana zaradi zmrzali, ter nezrela zelena zrna.
2. Pri koruzi oblikujemo povprečni vzorec z maso 500 g. Povprečni
vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x
20,0 mm. Preverimo prisotnost živih škodljivcev in mrtvih
insektov.
S pomočjo pincete ali žličke odstranimo iz snovi, ki so ostale na
situ z odprtinami velikosti 1,0 mm x 20,0 mm kamne, pesek, kepice
zemlje, delce slame in podobne snovi. Tako dobljenim snovem
dodamo snovi, ki so padle skozi sito z odprtinami velikosti 1,0
mm x 20,0 mm in jih stehtamo skupaj kot tuje snovi.
Iz presejanega vzorca pripravimo s pomočjo separatorja delni
vzorec z maso 100 do 200 g. Delni vzorec stehtamo. Razgrnemo ga
po mizi v tankem sloju. S pomočjo pincete ali žličke odstranimo
zrna drugih žit, zrna, ki so jih napadli škodljivci, zrna,
poškodovana zaradi zmrzali, nakaljena zrna, tuja semena,
poškodovana zrna, pleve in luske, žive škodljivce in mrtve
insekte.
Preostali delni vzorec presejemo skozi mrežasto sito z okroglimi
odprtinami premera 4,5 mm. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so
lomljena zrna.
3. Vse skupine snovi, določene po metodah, opisanih v točkah 1 in
2 te priloge, ki niso osnovno žito neoporečne kakovosti, stehtamo
s točnostjo 0,01 g in izrazimo v odstotnem deležu glede na maso
povprečnega vzorca. V poročilu o analizi navedemo rezultate
posameznih določitev zaokrožene na 0,1%. Preverimo glede živih
škodljivcev.
Praviloma opravimo dve analizi vsakega vzorca. Rezultati
vzporednih določitev se ne smejo razlikovati za več kot 10% glede
na dobljene vrednosti.
4. Pri postopkih, opisanih v točkah 1, 2 in 3, uporabljamo
naslednjo opremo:
(a) separator (stožčast ali žlebičast);
(b) analitska tehtnica;
(c) sita s podolgovatimi zaokroženimi odprtinami velikosti 1,0 mm
x 20,0 mm, 1,8 mm x 20,0 mm, 2,0 mm x 20,0 mm, 2,2 mm x 20,0 mm
in 3,5 mm x 20,0 mm ter mrežasta sita z okroglimi odprtinami
premera 4,5 mm. Sita so lahko pritrjena na mehansko sejalno
napravo.