Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2000 z dne 30. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2000 z dne 30. 11. 2000

Kazalo

4557. Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, stran 11371.

Na podlagi prvega odstavka 18. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o pogojih za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek
1. člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati bolnišnice oziroma njeni oddelki za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, ter postopek za njegovo pridobitev.
2. člen
Klinika oziroma klinični inštitut je vrhunski strokovni zavod določene medicinske stroke, ki za stroko predstavlja nacionalno referenčno organizacijo.
Naziv klinika oziroma klinični inštitut lahko pridobi v državi za posamezno medicinsko stroko le ena bolnišnica oziroma njen oddelek.
Medicinske stroke, za katere se lahko pridobi naziv klinika oziroma klinični inštitut, so: interna medicina, kirurgija, pediatrija, ginekologija s porodništvom, nevrologija, psihiatrija, otorinolaringologija, okulistika, dermatovenerologija, ortopedija, onkologija, infekcijske bolezni in vročična stanja, radiologija, nuklearna medicina, medicinska rehabilitacija, stomatologija, klinična kemija in biokemija, mikrobiologija, patologija in sodna medicina.
3. člen
Oddelek klinike oziroma kliničnega inštituta, ki v okviru medicinske stroke iz prejšnjega člena opravlja ožji del stroke in izpolnjuje pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma klinični inštitut, pridobi naziv klinični oddelek.
Naziv klinični oddelek lahko pridobi tudi bolnišnica ali njen oddelek, ki ne opravlja celovite klinične dejavnosti ene od medicinskih strok iz prejšnjega člena, in izpolnjuje pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma klinični inštitut.
Klinični oddelek določene klinike oziroma kliničnega inštituta je pri izvajanju klinične dejavnosti zavezan delitvi dela, strokovnim navodilom in strokovnemu nadzoru klinike oziroma kliničnega inštituta.
4. člen
Naziv klinika lahko pridobi bolnišnica ali njen oddelek, ki ima posteljne zmogljivosti in izpolnjuje pogoje tega pravilnika.
5. člen
Naziv klinični inštitut lahko pridobi bolnišnica ali njen oddelek, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika in za svojo dejavnost praviloma nima posteljnih zmogljivosti. Naziv klinični inštitut pridobijo tudi nekatere organizacijske enote Medicinske fakultete, ki opravljajo zdravstveno dejavnost.
6. člen
Klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek opravlja izobraževalno, raziskovalno in drugo strokovno delo.
Klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek sodeluje pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov na dodiplomski in podiplomski ravni.
Klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek izvaja raziskovalno dejavnost. Osnovni cilji raziskovalnega dela klinike, kliničnega inštituta ali kliničnega oddelka so:
– izvajanje temeljnih, uporabnih in razvojnih raziskav;
– izvajanje raziskav za potrebe zdravstvenega varstva;
– skrb za obnovo vrhunskega izobraževalnega in raziskovalnega osebja.
Klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek opravlja strokovno delo posamezne ali več sorodnih medicinskih strok in oblikuje doktrino diagnostike in zdravljenja, ki jo potrdijo pristojni razširjeni strokovni kolegiji, usklajuje pa Zdravstveni svet.
7. člen
Pogoji za opravljanje dejavnosti klinike, kliničnega inštituta ali kliničnega oddelka so:
1. zadostno število ustrezno izobraženega in usposobljenega medicinskega in drugega osebja, in sicer:
– vsaj ena tretjina zaposlenih delavcev z visoko izobrazbo mora opravljati raziskovalno delo;
– izmed 10 zaposlenih delavcev z visoko izobrazbo mora imeti vsaj eden naziv visokošolskega učitelja;
– predstojnik mora imeti naziv visokošolskega učitelja.
2. Materialne zmogljivosti, ki so potrebne za opravljanje dela:
– prostorske zmogljivosti za izobraževalno, strokovno in raziskovalno delo;
– oprema za izobraževalno, strokovno in raziskovalno delo.
3. Odprtost v mednarodni prostor: sklenjene pogodbe ali dogovori z inštitucijami v drugih državah oziroma z mednarodnimi organizacijami na raziskovalnem, izobraževalnem in strokovnem področju.
4. Pogoji za opravljanje izobraževalnega dela.
5. Pogoji za opravljanje raziskovalnega dela.
6. Pogoji za opravljanje strokovnega dela.
Merila za izpolnjevanje pogojev iz 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka so določena v prilogi 1 tega pravilnika.
8. člen
Bolnišnica oziroma njen oddelek izpolnjuje pogoje za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, če izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena in če doseže po 4., 5. in 6. točki prvega odstavka prejšnjega člena določeno število točk.
Točkovanje po 4., 5. in 6. točki prvega odstavka prejšnjega člena se opravi na podlagi obrazca, ki je priloga 2 tega pravilnika.
Klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek mora na vsakem od treh delovnih področij iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena doseči vsaj 400 točk, skupno pa mora doseči vsaj 2400 točk v obdobju zadnjih petih let.
9. člen
Naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek podeli minister, pristojen za zdravstvo na predlog Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo ali Visoke šole za zdravstvo.
10. člen
Postopek za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek prične Ministrstvo za zdravstvo na podlagi vloge bolnišnice ali njenega oddelka in ob tem upošteva potrebe javne zdravstvene službe.
11. člen
Vloga za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek mora vsebovati podatke o izpolnjevanju pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega pravilnika ter podatke o vsebini izobraževalne, raziskovalne in strokovne dejavnosti bolnišnice ali njenega oddelka. Sestavni del vloge je izpolnjen obrazec iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika ter dokazila o vpisanih podatkih.
12. člen
Oceno o izpolnjevanju pogojev za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek izdela Komisija za strokovno napredovanje (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo na predlog Zdravstvenega sveta.
Komisija ima predsednika in štiri člane, ki imajo naziv višjega svetnika.
Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
13. člen
Komisija v 30 dneh od prejema vloge izdela oceno in jo skupaj z vlogo pošlje Medicinski fakulteti ali Fakulteti za farmacijo ali Visoki šoli za zdravstvo, glede na matičnost področja, ki v 15 dneh pripravi predlog za podelitev naziva.
14. člen
Naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek podeli minister, pristojen za zdravstvo bolnišnici ali njenemu oddelku za dobo 5 let. Pred potekom te dobe mora klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek predlagati podaljšanje veljavnosti naziva.
Predlog za podaljšanje veljavnosti naziva oziroma predlog za odvzem naziva pripravi glede na matičnost področja Medicinska fakulteta ali Fakulteta za farmacijo ali Visoka šola za zdravstvo po pogojih in postopku, ki so s tem pravilnikom določeni za pridobitev naziva.
15. člen
Klinika, klinični inštitut in klinični oddelek pošljejo vsako leto Ministrstvu za zdravstvo poročilo o delu in rezultatih izobraževalnega, raziskovalnega in strokovnega dela.
16. člen
Kliniki, kliničnemu inštitutu ali kliničnemu oddelku, ki ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, minister, pristojen za zdravstvo odvzame naziv.
17. člen
Pred odvzemom naziva pozove Ministrstvo za zdravstvo kliniko, klinični inštitut ali klinični oddelek, da v določenem roku odpravi razloge, zaradi katerih po tem pravilniku ne more več imeti tega naziva.
18. člen
Vloge za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut in klinični oddelek, ki so jih bolnišnice ali njihovi oddelki predložili pred uveljavitvijo tega pravilnika, se obravnavajo v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut (Uradni list RS, št. 7/95, 54/96 in 51/98).
19. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 169-3/00
Ljubljana, dne 15. novembra 2000.
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo

PRILOGA 1

 

MERILA ZA IZPOLNJEVANJE POGOJEV IZ 4,. 5. IN 6. TOČKE PRVEGA ODSTAVKA 7. ČLENA TEGA PRAVILNIKA

 

I.          Izobraževalno delo

 

1.1.       Poučevanje lastnih izvirnih metod preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije v drugih državah.

             Dokazilo temelji na predložitvi vabila, ki potrjujejo interes tujega gostitelja, da v svoje okolje prenese znanje o metodah, ki so jih razvili strokovnjaki iz Slovenije.

 

1.2.       Vabljena predavanja na mednarodnih strokovnih srečanjih in na tujih inštitucijah.

             Ustrezno dokazilo je uradni program srečanja, ki opredeljuje vrsto vabljenega predavanja (plenarno predavanje, predavanje v okviru simpozija itd.), iz njega pa so razvidni tudi raven, vsebina, kraj in čas strokovnega srečanja. Pri vabljenih predavanjih na tujih inštitucijah je potrebno predložiti vabilo te inštitucije. Ni pa mogoče upoštevati predavanj oziroma seminarjev, ki so jih posamezniki imeli med svojim daljšim izobraževanjem ali delom v tuji inštituciji.

 

1.3.       Predavanja in vodenje seminarjev pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem
pouku.

             Dokazilo za dodiplomski pouk je potrdilo ustrezne katedre o urah predavanj, ki jih letno opravlja bolnišnica ali njen oddelek (v nadaljnjem besedilu: bolnišnica). Pri podiplomskem pouku je dokazilo program oziroma urnik organizatorja. Ločiti je potrebno delež predavanj, ki so pripravljena na novo, in delež predavanj, ki se ponavljajo (pa čeprav vsebujejo dopolnitve).

 

1.4.       Vaje pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem pouku.

             Dokazilo za dodiplomski pouk je potrdilo ustrezne katedre o urah vaj, ki jih letno opravlja bolnišnica, pri čemer se ure iz urnika množijo s številom skupin. Pri podiplomskem pouku je dokazilo program oziroma urnik organizatorja.

 

1.5.       Mentorstvo pripravnikom, sekundarijem in specializantom.

             Bolnišnica navede osebne podatke mentorjev in oseb na podiplomskem izobraževanju ter trajanje izobraževanja v tej bolnišnici.

 

1.6.       Mentorstvo pri izdelavi študentskih raziskovalnih nalog, magisterijev in doktoratov.

             Bolnišnica navede osebne podatke mentorjev in oseb, ki so v bolnišnici izdelale študentsko raziskovalno nalogo, magisterij ali doktorat.

 

1.7.       Stalno izpopolnjevanje zdravnikov in drugih sodelavcev z visoko izobrazbo.

 

1.7.a.    Seminarji za lastne in gostujoče zdravnike in druge sodelavce.

             Mišljeni so občasni tematski seminarji, na katerih se obravnavajo problemi s področja dejavnosti bolnišnice. Bolnišnica predloži naslove seminarjev, njihovo trajanje, morebitne zunanje predavatelje in število udeležencev.

1.7.b.   Seminarji za sekundarije in specializante.

             Bolnišnica predloži podatke o številu in trajanju teh seminarjev, ki jih praviloma pripravljajo udeleženci pod vodstvom mentorja, ki usmerja razpravo.

 

1.8.       Tečaji za osvežitev ali dopolnitev znanja in tečaji za pridobitev licence za določeno subspecialistično dejavnost, preiskavno metodo ali terapevtsko metodo.

             Bolnišnica predloži podatke o številu, vsebini in trajanju teh seminarjev.

 

1.9.       Zdravstvena vzgoja prebivalstva.

             Bolnišnica predloži podatke o predavanjih in člankih s strokovno tematiko, namenjenih javnosti. Štejejo javna predavanja, nastopi na radiu in televiziji ter članki v časopisih in revijah. Potrebno je predložiti potencialno preverljiva dokazila v obliki vabila ali razglasa javnega nastopa z navedbo časa, naslova predavanja in kraja javnega nastopanja.

II.         Raziskovalno delo

 

2.1.       Znanstvene publikacije.

2.1.a.    Število člankov v tuji strokovni reviji s faktorjem vpliva nad 2.0.

2.1.b.   Število člankov v tuji strokovni reviji s faktorjem vpliva 1.0 do 2.0.

2.1.c.    Število člankov v tuji strokovni reviji s faktorjem vpliva do 1.0.

2.1.č.    Število člankov v domači strokovni reviji z recenzijo.

2.1.d.   Število člankov v domači strokovni reviji brez recenzije.

 

Kot dokazilo je potrebno predložiti naslovne strani člankov, ki vsebujejo tudi podatke o reviji. Za ocenjevanje publikacij se uporablja enako razmerja med merili, kot jih uporablja vsakokratna veljavna verzija »Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev« na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pri publikacijah, ki so delo več bolnišnic, se upošteva delež bolnišnice, ki kandidira za naziv.

 

2.2.       Odmevnost (citiranost) objavljenih del.

             Bolnišnica predloži podatke o celotni citiranosti svojih publikacij v zadnjih petih letih, kot jo zajema Science Citation Index. jih pri publikacijah, ki so delo več bolnišnic, se upošteva delež bolnišnice, ki kandidira za naziv.

 

2.3.       Nosilstvo in sodelovanje pri raziskovalnih projektih.

2.3.a.    Nosilstvo mednarodnih raziskovalnih projektov.

             Bolnišnica predloži podatke o dokončnih mednarodnih projektih v zadnjih petih letih (naslov, financer, obseg financiranja), pri katerih je bil nosilec eden od delavcev te bolnišnice. Testiranje zdravil, ki ga financira proizvajalec, ne sodi v ta okvir.

2.3.b.   Nosilstvo domačih raziskovalnih projektov.

             Bolnišnica predloži podatke o dokončanih projektih v zadnjih petih letih (naslov, financer, obseg financiranja), pri katerih je bil nosilec eden od delavcev te bolnišnice.

2.3.c.    Sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih.

             Bolnišnica predloži podatke o sodelovanju pri dokončnih mednarodnih projektih v zadnjih petih letih (naslov, financer, obseg financiranja, ocenjeni delež bolnišnice pri projektu). Testiranje zdravil, ki ga financira proizvajalec, ne sodi v ta okvir.

2.3.č.    Sodelovanje pri domačih raziskovalnih projektih.

             Bolnišnica predloži podatke o sodelovanju pri dokončnih projektih v zadnjih petih letih (naslov, financer, obseg financiranja, ocenjeni delež bolnišnice pri projektu). Testiranje zdravil, ki ga financira proizvajalec, ne sodi v ta okvir.

 

2.4.       Število magisterijev.

 

2.5.       Število doktoratov.

             Navesti je potrebno število magisterijev in doktoratov, ki so bili izdelani v bolnišnici v zadnjih petih letih ne glede na to, ali so bili nosilci zaposleni v bolnišnici ali pa so v bolnišnici samo gostovali. Pri delih, kjer je sodelovalo več bolnišnic, je potrebno oceniti delež bolnišnice, ki kandidira za naziv.

 

 

III.        Strokovno delo

 

Merila za opredelitev strokovnega dela bolnišnic temeljijo na podatkih o strokovnem delu, ki presega delo regijskih bolnišnic (npr. opravljanje subspecialistične dejavnosti in izvajanje specifičnih programov ali dela programov na terciarni ravni ipd.). Merila tudi spodbujajo bolnišnico k temu, da ni le izvajalec, temveč se aktivno vključuje in prispeva k razvoju stroke.

 

3.1.       Delež programa bolnišnice, ki se izvaja na terciarni (referenčni) ravni.

             Bolnišnica oceni delež bolnikov, ki so premeščeni iz regijskih bolnišnic ali iz drugih razlogov potrebujejo diagnostiko in zdravljenje na terciarni ravni. Pri tem je treba izključiti primere, ko bolnišnica zaradi monopolnega položaja kot edina izvaja tudi sekundarno ali celo primarno zdravstveno varstvo.

 

3.2.       Prenos lastnih izvirnih metod preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije v tujo državo.

 

3.3.       Uvedba izvirnih metod preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije v državi.

 

3.4.       Inovacije (koristne izboljšave znanih metod).

             Dokazila za merila 3.2., 3.3. in 3.4. so strokovne publikacije, ki prikazujejo stopnjo izvirnosti določene metode, soudeležbo bolnišnice in mednarodno odmevnost novega postopka. V poštev prihajajo tudi ekspertna mnenja neodvisnih strokovnjakov.

 

3.5.       Prenos novih metod preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije iz sveta v državo. Bolnišnica našteje in opiše metode, ki jih je v zadnjih petih letih prenesla iz sveta v domačo zdravstveno dejavnost.

 

3.6.       Strokovna odmevnost novih metod in inovacij v tujini.

             Ustrezno dokazilo sta ločeni mnenji dveh tujih strokovnjakov ali obiski tujih strokovnjakov, ki se učijo nove metode.

 

3.7.       Strokovna odmevnost novih metod in inovacij pri domači strokovni javnosti.

             Ustrezno dokazilo sta ločeni mnenji dveh domačih strokovnjakov.

 

3.8.       Aktivna udeležba na tujih strokovnih srečanjih.

             Dokazilo je program strokovnega srečanja, iz katerega je razvidna aktivna udeležba.

 

3.9.       Aktivna udeležba na domačih strokovnih srečanjih.

             Dokazilo je program strokovnega srečanja, iz katerega je razvidna aktivna udeležba.

 

3.10.     Članstvo v uredniških odborih tujih strokovnih revij.

 

3.11.     Članstvo v uredniških odborih domačih strokovnih revij.

 

             Pri merilih 3.10. in 3.11. je dokazilo fotokopija ustrezne strani revije. Priložiti je potrebno podatek o faktorju vpliva te revije in število let članstva v uredniškem odboru v zadnjih petih letih. Pri reviji brez faktorja vpliva je potrebno navesti, ali ima recenzentsko službo.

 

3.12.     Recenzentstvo pri tujih strokovnih revijah.

             Dokazilo je urednikovo povabilo k recenziji določenega članka.

 

3.13.     Recenzentstvo pri domačih strokovnih revijah.

             Dokazilo je urednikovo povabilo k recenziji določenega članka.

 

3.14.     Uvedba nove strokovne dejavnosti v državi.

             Pri tem kriteriju ne gre za prenos posameznih metod, temveč za integralni prenos določene dejavnosti, ki zajema delo več strokovnjakov ali različnih strokovnjakov in različne metode dela, (npr. uvedba dialize, organizacija oddelkov intenzivne medicine, uvedba dejavnosti nuklearne medicine, organizacija službe za transplantacijo itd.).

             Bolnišnica predloži poročilo, iz katerega je razviden obseg dela, ki je bilo potrebno za uresničitev zamisli.

 

3.15.     Uvedba nove strokovne dejavnosti v bolnišnici.

             Za razliko od prejšnjega merila gre za organizacijo dejavnosti, ki v drugih zavodih v državi že obstoja. Bolnišnica predloži poročilo, iz katerega je razviden obseg dela, ki je bilo potrebno za uresničitev zamisli.

 

3.16.     Organizacija mednarodnih kongresov, mednarodnih šol in mednarodnih podiplomskih tečajev.

             Bolnišnica predloži program tečaja in podatke o predavateljih in udeležencih.

 

3.17.     Organizacija domačih strokovnih srečanj, šol in podiplomskih tečajev.

             Bolnišnica predloži program tečaja in podatke o predavateljih in udeležencih.

 

3.18.     Uredništvo mednarodnih strokovnih zbornikov.

             Bolnišnica predloži ustrezne naslove strani zbornika, iz katerih so razvidne okoliščine, zaradi katerih je nastal zbornik, založnik in obseg zbornika.

 

3.19.     Uredništvo domačih strokovnih zbornikov ter uredništvo domačih revij.

             Bolnišnica predloži ustrezne naslovne strani zbornika, iz katerih so razvidne okoliščine, zaradi katerih je nastal zbornik, založnik in obseg zbornika. Pri uredništvu revij navede trajanje urednikovanja v zadnjih petih letih.

 

3.20.     Zadolžitve v mednarodnih strokovnih organizacijah.

             Bolnišnica predloži podatke, iz katerih je razviden aktiven prispevek posameznika v mednarodni strokovni organizaciji (strokovna združenja, Svetovna zdravstvena organizacija itd.). Zgolj članstvo se ne upošteva.

 

3.21.     Zadolžitve v domačih strokovnih organizacijah.

             Bolnišnica predloži podatke, iz katerih je razviden aktiven prispevek posameznika v domačih strokovnih združenjih in telesih odločanja v zdravstveni politiki (strokovna združenja, Slovensko zdravniško društvo in njegove sekcije, Zdravstveni svet, razširjeni strokovni kolegiji, Republiška etična komisija itd.). Zgolj članstvo v strokovnih združenjih brez aktivnega prispevka se ne upošteva.

 

3.22.     Uspešno izvedeni projekti.

             Bolnišnica predloži predloge strokovnih doktrin, smernic razvoja stroke ter drugih strokovnih elaboratov, poročila o opravljenih instruktažnih nadzorih in svetovanjih ipd. V poštev prihajajo vnaprej naročeni in sprejeti projekti ali pa projekti, ki jih je bolnišnica izdelala samoiniciativno in je zanje kasneje dosegla soglasje pri ustreznih telesih.

PRILOGA 2

MERILA ZA NAZIV KLINIKA, KLINIČNI INŠTITUT, KLINIČNI ODDELEK

(obrazec za sumerični prikaz)

 

                 Kriterij

Enota

Količina

 

I.               POGOJI ZA DELO

 

 

I.1.            VELIKOST BOLNIŠNICE ALI NJENEGA ODDELKA

 

I.1.1.         Število vseh zaposlenih

Število

 

I.1.2.         Število zaposlenih z visoko izobrazbo

Število

 

I.1.3.         Število zaposlenih zdravnikov

Število

 

I.1.4.         Število postelj

Število

 

I.1.5.         Število ambulantnih pregledov

Število

 

I.1.6.         Obseg dejavnosti

 

 

 

I.2.            ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST OSEBJA ZA PEDAGOŠKO DELO

 

1.2.1.        Število učiteljev na medicinskih šolah in ...

Število

 

 I.2.2.        Število visokošolskih sodelavcev na Medicinski fakulteti, Fakulteti za farmacijo ali Visoki šoli za zdravstvo in ...

Število

 

I.2.3.         Število zaposlenih z nazivom redni  profesor

Število

 

I.2.4.         Število zaposlenih z nazivom izredni profesor

Število

 

I.2.5.         Število zaposlenih z nazivom docent

Število

 

I.2.6.         Število zaposlenih z nazivom asistent

Število

 

I.2.7.         Število zaposlenih, ki imajo status mentorja

Število

 

 

I.3.            ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST OSEBJA ZA RAZISKOVALNO DELO

 

I.3.1.         Število doktorjev znanosti

Število

 

I.3.2.         Število magistrov znanosti in akademskih specialistov

Število

 

I.3.3.         Število registriranih raziskovalcev

Število

 

I..3.4.        Število raziskovalcev, ki sodelujejo v raziskovalnih
projektih na lastnih ali drugih raziskovalnih inštitucijah

Število

 

I.3.5.         Število raziskovalcev, ki sodelujejo pri mednarodnih raziskovalnih projektih

Število

 

 

I.4.            ŠTEVILO IN USPOSOBLJENOST OSEBJA ZA VRHUNSKO STROKOVNO DELO

 

I.4.1.         Število višjih strokovnih svetnikov

Število

 

I.4.2.         Število strokovnih svetnikov

Število

 

I.4.3.         Število primarijev

Število

 

I.4.4.         Število delavcev, ki opravljajo storitve na terciarni ravni ...

Število

 

 

I.5.            MATERIALNE ZMOGLJIVOSTI

 

 

 

              Kriterij

Enota

Dokazilo

Razpon točk

 

II.          VSEBINA DELA

 

 

II.1.        IZOBRAŽEVALNO DELO

 

 

 

 

II.1.1.     Poučevanje lastnih izvirnih metod v drugih državah

Število

DA - NE

20-100 točk za vsako metodo

II.1.2.     Vabljena predavanja (tuje inštitucije, mednarodna srečanja)

Število

DA - NE

5-20 točk za vsako predavanje

II.1.3.     Predavanja in vodenje seminarjev pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem pouku

Ure

DA - NE

2 točki/uro predavanja

II.1.4.     Vaje pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem pouku

Meseci

DA - NE

2 točki/mesec skupinskih vaj

1 točko/mesec individualnih vaj

II.1.5.     Mentorstvo pripravnikom sekundarijem in specializantom

Meseci

DA - NE

1 točko/mesec

strokovnega mentorstva

II.1.6.     Mentorstvo pri izdelavi  študentskih raziskovalnih nalog, magisterijev in doktoratov

Število

mentorstev

DA - NE

15 točk/študentska raziskovalna naloga

25 točk/magisterij

50 točk/doktorat

II.1.7.     Stalno izpopolnjevanje zdravnikov in drugih sodelavcev z visoko izobrazbo

 

DA - NE

 

II.1.7.a.  Seminarji za lastne in gostujoče zdravnike
in ...

Število

DA - NE

0,5 točk/seminar

II.1.7.b. Seminarji za sekundarije in  specializante

Število

DA - NE

0,5 točk/seminar

II.1.8.     Tečaji za osvežitev ali dopolnitev znanja
in ...

Število

DA - NE

1 točko/uro

predavanja

II.1.9.     Zdravstvena vzgoja prebivalstva

Število

DA - NE

2 točki/ nastop

              Kriterij

Enota

Dokazilo

Razpon točk

 

II.2.        RAZISKOVALNO DELO

 

II.2.1.     Znanstvene publikacije

 

DA - NE

 

II.2.1.a.  Število člankov v reviji s  faktorjem vpliva nad 2,0

Število

DA - NE

50 točk / članek

II.2.1.b. Število člankov v reviji s faktorjem vpliva 1,0-2,0

Število

DA - NE

35 točk / članek

II.2.1.c.  Število člankov v reviji s faktorjem vpliva do 1,0

Število

DA - NE

30 točk / članek

II.2.1.č. Število člankov v strokovni reviji z recenzijo

Število

DA - NE

10 točk / članek

II.2.1.d.   Število člankov v strokovni reviji brez recenzije

Število

DA - NE

5 točk / članek

II.2.2.     Odmevnost (citiranost) objavljenih del

Število

DA - NE

 

II.2.3.     Nosilstvo in sodelovanje pri  raziskovalnih projektih

Število

DA - NE

 

II.2.3.a.  Nosilstvo mednarodnih raziskovalnih projektov

Število

DA - NE

50 točk /leto trajanja projekta

II.2.3.b. Nosilstvo domačih raziskovalnih projektov

Število

DA - NE

25 točk/1000

financiranih ur


II.2.3.c.  Sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih

Število

DA - NE

10 točk / leto

II.2.3.č. Sodelovanje pri domačih raziskovalnih projektih

Število

DA - NE

1 točka /leto

II.2.4.     Število magisterijev

Število

DA - NE

25 točk /magisterij

II.2.5.     Število doktoratov

Število

DA - NE

50 točk / doktorat

 

II.3.        STROKOVNO DELO

 

II.3.1.     Delež programa bolnišnice ali njenega oddelka, ki se izvaja na terciarni ravni

Odstotek

DA - NE

 

II.3.2.     Prenos lastnih izvirnih metod v tujo državo

Število

DA - NE

40-200 točk za vsako metodo

II.3.3.     Uvedba izvirnih metod v državi

Število

DA - NE

10-50 točk za vsako metodo

II.3.4.     Prenos novih metod iz sveta v državo

Število

DA - NE

5-25 točk za vsako metodo

II.3.5.     Inovacije (koristne izboljšave znanih metod)

Število

DA - NE

10 - 50 točk za vsako inovacijo

              Kriterij

Enota

Dokazilo

Razpon točk

II.3.6.     Strokovna odmevnost  novih metod in inovacij v tujini

 

DA - NE

50 - 250 točk za mednarodno odmevnost
5 točk/mesec/gosta

II.3.7.     Strokovna odmevnost  novih metod in inovacij pri domači strokovni javnosti

 

DA - NE

10 - 50 točk za odmevnost v državi

II.3.8.     Aktivna udeležba na domačih strokovnih  srečanjih

Število

DA - NE

0,5 točk za prispevek

II.3.9.     Aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih

Število

DA - NE

2 točki za prispevek

II.3.10.   Članstvo v uredniških odborih domačih strokovnih revij

leta, kakovost

revije

DA - NE

50 točk/leto (IF> 2,0)

40 točk/1 (1,0<IF<2,0)

30 točk/leto (IF< 1,0)

2 točki /leto brez IF (z recenzentsko službo)

1 točko /leto brez IF (brez recenzentske službe)

II.3.11.   Članstvo v uredniških odborih tujih strokovnih revij

leta, kakovost revije

 

DA - NE

enako kot pri prejšnji alinei

II.3.12.   Recenzentstvo pri domačih strokovnih  revijah

Število

DA - NE

3 točke /recenzijo

II.3.13.   Recenzentstvo pri tujih strokovnih revijah

Število

DA - NE

1/3 vrednosti točk članka v tuji reviji

 

II.4.        STROKOVNO ORGANIZACIJSKO DELO

 

II.4.1.     Uvedba nove strokovne dejavnosti v državi

Število

DA - NE

50 -250 točk

II.4.2.     Uvedba nove strokovne dejavnosti v bolnišnici ali njenem oddelku

Število

DA - NE

10 - 50 točk

II.4.3.     Organizacija domačih strokovnih srečanj, šol in podiplomskih tečajev

Število, vrsta organiziranih srečanj

DA - NE

10 - 50 točk,

5-10 točk/mesec usposabljanja

20 točk za prvo organizacijo šole, ponovitve do 30 % vrednosti

II.4.4.     Organizacija mednarodnih kongresov, mednarodnih šol in mednarodnih  podiplomskih tečajev

Število, vrsta organiziranih srečanj

DA - NE

10 - 50 točk

II.4.5.     Uredništvo mednarodnih strokovnih zbornikov

Število

DA-NE

20 točk

II.4.6.     Uredništvo domačih strokovnih zbornikov ter uredništvo domačih revij

Število

DA - NE

2 - 10 točk / zbornik

II.4.7.     Zadolžitve v mednarodnih strokovnih organizacijah

Število

DA - NE

največ 10 točk/leto, skupno največ 100 točk

II.4.8.     Zadolžitve v domačih strokovnih organizacijah

Število

DA - NE

 

II.4.9.     Uspešno izvedeni projekti

Število

DA - NE

 

 


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti