Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije Izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (spremenjene) (MEKVAD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. marca 1999.

Ratificira se Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (spremenjena), sklenjena v La Valletti 16. januarja 1992.

Konvencija se v angleškem izvirniku in v slovenskem prevodu glasi:

The member States of the Council of Europe and the other States party to the European Cultural Convention signatory hereto,
Considering that the aim of the Council of Europe is to achieve a greater unity between its members for the purpose, in particular, of safeguarding and realising the ideals and principles which are their common heritage;
Having regard to the European Cultural Convention signed in Paris on 19 December 1954, in particular Articles 1 and 5 thereof;
Having regard to the Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe signed in Granada on 3 October 1985;
Having regard to the European Convention on Offences relating to Cultural Property signed in Delphi on 23 June 1985;
Having regard to the recommendations of the Parliamentary Assembly relating to archaeology and in particular Recommendations 848 (1978), 921 (1981) and 1072 (1988);
Having regard to Recommendation No. R (89) 5 concerning the protection and enhancement of the archaeological heritage in the context of town and country planning operations;
Recalling that the archaeological heritage is essential to a knowledge of the history of mankind;
Acknowledging that the European archaeological heritage, which provides evidence of ancient history, is seriously threatened with deterioration because of the increasing number of major planning schemes, natural risks, clandestine or unscientific excavations and insufficient public awareness;
Affirming that it is important to institute, where they do not yet exist, appropriate administrative and scientific supervision procedures, and that the need to protect the archaeological heritage should be reflected in town and country planning and cultural development policies;
Stressing that responsibility for the protection of the archaeological heritage should rest not only with the State directly concerned but with all European countries, the aim being to reduce the risk of deterioration and promote conservation by encouraging exchanges of experts and the comparison of experiences;
Noting the necessity to complete the principles set forth in the European Convention for the Protection of the Archaeological Heritage signed in London on 6 May 1969, as a result of evolution of planning policies in European countries,
Have agreed as follows:

1.The aim of this (revised) Convention is to protect the archaeological heritage as a source of the European collective memory and as an instrument for historical and scientific study.
2. To this end shall be considered to be elements of the archaeological heritage all remains and objects and any other traces of mankind from past epochs:
i) the preservation and study of which help to retrace the history of mankind and its relation with the natural environment;
ii) for which excavations or discoveries and other methods of research into mankind and the related environment are the main sources of information; and
iii) which are located in any area within the jurisdiction of the Parties.
3.The archaeological heritage shall include structures, constructions, groups of buildings, developed sites, moveable objects, monuments of other kinds as well as their context, whether situated on land or under water.

Each Party undertakes to institute, by means appropriate to the State in question, a legal system for the protection of the archaeological heritage, making provision for:
i) the maintenance of an inventory of its archaeological heritage and the designation of protected monuments and areas;
ii) the creation of archaeological reserves, even where there are no visible remains on the ground or under water, for the preservation of material evidence to be studied by later generations;
iii) the mandatory reporting to the competent authorities by a finder of the chance discovery of elements of the archaeological heritage and making them available for examination.

To preserve the archaeological heritage and guarantee the scientific significance of archaeological research work, each Party undertakes:
i) to apply procedures for the authorisation and supervision of excavation and other archaeological activities in such a way as:
a) to prevent any illicit excavation or removal of elements of the archaeological heritage;
b) to ensure that archaeological excavations and prospecting are undertaken in a scientific manner and provided that:
· non-destructive methods of investigation are applied wherever possible;
· the elements of the archaeological heritage are not uncovered or left exposed during or after excavation without provision being made for their proper preservation, conservation and management;
ii) to ensure that excavations and other potentially destructive techniques are carried out only by qualified, specially authorised persons;
iii) to subject to specific prior authorisation, whenever foreseen by the domestic law of the State, the use of metal detectors and any other detection equipment or process for archaeological investigation.

Each Party undertakes to implement measures for the physical protection of the archaeological heritage, making provision, as circumstances demand:
i) for the acquisition or protection by other appropriate means by the authorities of areas intended to constitute archaeological reserves;
ii) for the conservation and maintenance of the archaeological heritage, preferably in situ;
iii) for appropriate storage places for archaeological remains which have been removed from their original location.

Each Party undertakes:
i) to seek to reconcile and combine the respective requirements of archaeology and development plans by ensuring that archaeologists participate:
a) in planning policies designed to ensure well-balanced strategies for the protection, conservation and enhancement of sites of archaeological interest;
b) in the various stages of development schemes;
ii) to ensure that archaeologists, town and regional planners systematically consult one another in order to permit:
a) the modification of development plans likely to have adverse effects on the archaeological heritage;
b) the allocation of sufficient time and resources for an appropriate scientific study to be made of the site and for its findings to be published;
iii) to ensure that environmental impact assessments and the resulting decisions involve full consideration of archaeological sites and their settings;
iv) to make provision, when elements of the archaeological heritage have been found during development work, for their conservation in situ when feasible;
v) to ensure that the opening of archaeological sites to the public, especially any structural arrangements necessary for the reception of large numbers of visitors, does not adversely affect the archaeological and scientific character of such sites and their surroundings.

Each Party undertakes:
i) to arrange for public financial support for archaeological research from national, regional and local authorities in accordance with their respective competence;
ii) to increase the material resources for rescue archaeology:
a) by taking suitable measures to ensure that provision is made in major public or private development schemes for covering, from public sector or private sector resources, as appropriate, the total costs of any necessary related archaeological operations;
b) by making provision in the budget relating to these schemes in the same way as for the impact studies necessitated by environmental and regional planning precautions, for preliminary archaeological study and prospection, for a scientific summary record as well as for the full publication and recording of the findings.

For the purpose of facilitating the study of, and dissemination of knowledge about, archaeological discoveries, each Party undertakes:
i) to make or bring up to date surveys, inventories and maps of archaeological sites in the areas within its jurisdiction;
ii) to take all practical measures to ensure the drafting, following archaeological operations, of a publishable scientific summary record before the necessary comprehensive publication of specialised studies.

Each Party undertakes:
i) to facilitate the national and international exchange of elements of the archaeological heritage for professional scientific purposes while taking appropriate steps to ensure that such circulation in no way prejudices the cultural and scientific value of those elements;
ii) to promote the pooling of information on archaeological research and excavations in progress and to contribute to the organisation of international research programmes.

Each Party undertakes:
i) to conduct educational actions with a view to rousing and developing an awareness in public opinion of the value of the archaeological heritage for understanding the past and of the threats to this heritage;
ii) to promote public access to important elements of its archaeological heritage, especially sites, and encourage the display to the public of suitable selections of archaeological objects.

Each Party undertakes:
i) to arrange for the relevant public authorities and for scientific institutions to pool information on any illicit excavations identified;
ii) to inform the competent authorities in the State of origin which is a Party to this Convention of any offer suspected of coming either from illicit excavations or unlawfully from official excavations, and to provide the necessary details thereof;
iii) to take such steps as are necessary to ensure that museums and similar institutions whose acquisition policy is under State control do not acquire elements of the archaeological heritage suspected of coming from uncontrolled finds or illicit excavations or unlawfully from official excavations;
iv) as regards museums and similar institutions located in the territory of a Party but the acquisition policy of which is not under State control:
a) to convey to them the text of this (revised) Convention;
b) to spare no effort to ensure respect by the said museums and institutions for the principles set out in paragraph 3 above;
v) to restrict, as far as possible, by education, information, vigilance and co-operation, the transfer of elements of the archaeological heritage obtained from uncontrolled finds or illicit excavations or unlawfully from official excavations.

Nothing in this (revised) Convention shall affect existing or future bilateral or multilateral treaties between Parties, concerning the illicit circulation of elements of the archaeological heritage or their restitution to the rightful owner.

The Parties undertake:
i) to afford mutual technical and scientific assistance through the pooling of experience and exchanges of experts in matters concerning the archaeological heritage;
ii) to encourage, under the relevant national legislation or international agreements binding them, exchanges of specialists in the preservation of the archaeological heritage, including those responsible for further training.

For the purposes of this (revised) Convention, a committee of experts, set up by the Committee of Ministers of the Council of Europe pursuant to Article 17 of the Statute of the Council of Europe, shall monitor the application of the (revised) Convention and in particular:
i) report periodically to the Committee of Ministers of the Council of Europe on the situation of archaeological heritage protection policies in the States Parties to the (revised) Convention and on the implementation of the principles embodied in the (revised) Convention;
ii) propose measures to the Committee of Ministers of the Council of Europe for the implementation of the (revised) Convention’s provisions, including multilateral activities, revision or amendment of the (revised) Convention and informing public opinion about the purpose of the (revised) Convention;
iii) make recommendations to the Committee of Ministers of the Council of Europe regarding invitations to States which are not members of the Council of Europe to accede to this (revised) Convention.

1. This (revised) Convention shall be open for signature by the member States of the Council of Europe and the other States party to the European Cultural Convention.
It is subject to ratification, acceptance or approval. Instruments of ratification, acceptance or approval shall be deposited with the Secretary General of the Council of Europe.
2. No State party to the European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage, signed in London on 6 May 1969, may deposit its instrument of ratification, acceptance or approval unless it has already denounced the said Convention or denounces it simultaneously.
3. This (revised) Convention shall enter into force six months after the date on which four States, including at least three member States of the Council of Europe, have expressed their consent to be bound by the (revised) Convention in accordance with the provisions of the preceding paragraphs.
4. Whenever, in application of the preceding two paragraphs, the denunciation of the Convention of 6 May 1969 would not become effective simultaneously with the entry into force of this (revised) Convention, a Contracting State may, when depositing its instrument of ratification, acceptance or approval, declare that it will continue to apply the Convention of 6 May 1969 until the entry into force of this (revised) Convention.
5. In respect of any signatory State which subsequently expresses its consent to be bound by it, the (revised) Convention shall enter into force six months after the date of the deposit of the instrument of ratification, acceptance or approval.

1. After the entry into force of this (revised) Convention, the Committee of Ministers of the Council of Europe may invite any other State not a member of the Council and the European Economic Community, to accede to this (revised) Convention by a decision taken by the majority provided for in Article 20.d of the Statute of the Council of Europe and by the unanimous vote of the representatives of the Contracting States entitled to sit on the Committee.
2. In respect of any acceding State or, should it accede, the European Economic Community, the (revised) Convention shall enter into force six months after the date of deposit of the instrument of accession with the Secretary General of the Council of Europe.

1. Any State may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, specify the territory or territories to which this (revised) Convention shall apply.
2. Any State may at any later date, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, extend the application of this (revised) Convention to any other territory specified in the declaration. In respect of such territory the (revised) Convention shall enter into force six months after the date of receipt of such declaration by the Secretary General.
3. Any declaration made under the two preceding paragraphs may, in respect of any territory specified in such declaration, be withdrawn by a notification addressed to the Secretary General. The withdrawal shall become effective six months after the date of receipt of such notification by the Secretary General.

1. Any Party may at any time denounce this (revised) Convention by means of a notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe.
2. Such denunciation shall become effective six months following the date of receipt of such notification by the Secretary General.

The Secretary General of the Council of Europe shall notify the member States of the Council of Europe, the other States party to the European Cultural Convention and any State or the European Economic Community which has acceded or has been invited to accede to this (revised) Convention of:
i) any signature;
ii) the deposit of any instrument of ratification, acceptance, approval or accession;
iii) any date of entry into force of this (revised) Convention in accordance with Articles 14, 15 and 16.
iv) any other act, notification or communication relating to this (revised) Convention.
In witness whereof the undersigned, being duly authorised thereto, have signed this revised Convention.
Done at Valletta, this 16th day of January 1992, in English and French, both texts being equally authentic, in a single copy which shall be deposited in the archives of the Council of Europe. The Secretary General of the Council of Europe shall transmit certified copies to each member State of the Council of Europe, to the other States party to the European Cultural Convention, and to any non-member State or the European Economic Community invited to accede to this (revised) Convention.

Države članice Sveta Evrope in druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije, podpisnice te konvencije,
priznavajo, da je cilj Sveta Evrope uresničiti večjo enotnost med njegovimi članicami posebej z namenom, da se ohranijo in uveljavijo ideali in načela, ki so njihova skupna dediščina;
upoštevajo Evropsko kulturno konvencijo, podpisano v Parizu 19. decembra 1954, še posebej njen 1. in 5. člen;
upoštevajo Konvencijo o varstvu stavbne dediščine Evrope, podpisano v Granadi 3. oktobra 1985;
upoštevajo Evropsko konvencijo o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami, podpisano v Delfih 23. junija 1985;
upoštevajo priporočila Parlamentarne skupščine glede arheologije, še posebej priporočila št. 848 (1978), št. 921 (1981) in št. 1072 (1988);
upoštevajo Priporočilo št. R (89) 5 o varstvu in boljši predstavitvi arheološke dediščine javnosti v povezavi s posegi v mestni in podeželski prostor;
opozarjajo, da je arheološka dediščina bistvena za spoznavanje preteklosti človeštva;
se zavedajo, da evropski arheološki dediščini, priči stare zgodovine, grozi propadanje zaradi povečanega števila velikih posegov v prostor, naravnih nevarnosti, nezakonitih ali neznanstvenih izkopavanj in nezadostne ozaveščenosti javnosti;
potrjujejo, da je treba uvesti, če še ne obstajajo, ustrezne postopke upravnega in znanstvenega nadzora in da bi se skrb za ohranjanje arheološke dediščine morala kazati pri urejanju mestnega in podeželskega prostora in v politiki kulturnega razvoja;
poudarjajo, da za varstvo arheološke dediščine ne bi smela biti odgovorna le država, ki jo to neposredno zadeva, ampak vse evropske države, in to zato, da bi z izmenjavami strokovnjakov in izkušenj zmanjšali nevarnost njenega propadanja in spodbujali njeno ohranjanje;
ugotavljajo, da je zaradi razvoja politik urejanja prostora v evropskih državah treba dopolniti načela Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, podpisane v Londonu 6. maja 1969,
in so se zato dogovorile naslednje:

1. Cilj te (spremenjene) konvencije je varovati arheološko dediščino kot vir skupnega evropskega spomina in kot sredstvo za zgodovinsko in znanstveno proučevanje.
2. V ta namen so kot deli arheološke dediščine mišljene vse ostaline, predmeti in vsakršni človeški sledovi iz preteklih obdobij:
i) katerih ohranjanje in proučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem;
ii) za katere so glavni viri informacij izkopavanja ali odkritja in drugi načini raziskovanja človeštva in z njim povezanega okolja in
iii) ki so na ozemljih, ki so pod jurisdikcijo pogodbenic.
3. V arheološko dediščino sodijo vsakršni objekti, zgradbe, skupine stavb, prostorsko urejena območja, premični predmeti, drugi spomeniki in njihov položaj v prostoru ne glede na to, ali so na kopnem ali pod vodo.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo na način, ki je primeren za posamezno državo, zagotovila pravni sistem za varstvo arheološke dediščine, ki ureja:
i) vzdrževanje registra arheološke dediščine in označevanje zavarovanih objektov in območij;
ii) ustanovitev arheoloških rezervatov, tudi če v njih ni vidnih sledov niti na površju zemlje niti pod vodo, zato da bi ohranili materialna pričevanja, ki jih bodo proučevali prihodnji rodovi;
iii) dolžnost najditelja, da pristojnim oblastem obvezno javi naključno najdbo delov arheološke dediščine in omogoči njihovo proučevanje.

Da bi ohranila arheološko dediščino in zagotovila znanstveni pomen arheološkega raziskovalnega dela, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo:
i) uporabljala postopke izdaje dovoljenj za izkopavanja in za druga arheološka dela in postopke za nadzor nad njimi, tako da bo:
a) preprečila nezakonita izkopavanja ali odnašanje delov arheološke dediščine;
b) zagotovila znanstveno izvajanje arheoloških izkopavanj in pregledov, tako da:
– se pri tem, kolikor se le da, uporabljajo nedestruktivne raziskovalne metode;
– med izkopavanji ali po njih deli arheološke dediščine ne ostanejo odkriti ali nezavarovani in da je poskrbljeno za njihovo pravilno ohranitev, zavarovanje in upravljanje;
ii) zagotovila, da izkopavanja in druge pogojno škodljive postopke izvajajo samo ustrezno usposobljene in posebej pooblaščene osebe;
iii) zahtevala v primerih, ki jih predvideva notranja zakonodaja posamezne države, posebno poprejšnje dovoljenje za uporabo iskalnikov kovin in druge opreme za odkrivanje ali za postopke arheološkega raziskovanja.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo uresničevala ukrepe za fizično zavarovanje arheološke dediščine, in če okoliščine to zahtevajo, zagotovila, da:
i) javna oblast pridobi ali na drug ustrezen način zavaruje območja, ki so namenjena za ustanovitev arheoloških rezervatov;
ii) je arheološka dediščina zavarovana in vzdrževana, in to, če je le mogoče, tam, kjer je (in situ);
iii) so arheološke najdbe, ki so bile odstranjene z mesta, od koder izvirajo, shranjene v primernih depojih.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da:
i) si bo prizadevala, da bodo zahteve arheologije in urejanja prostora usklajene in povezane med seboj, in bo zato zagotovila sodelovanje arheologov pri:
a) politiki urejanja prostora, ki naj zagotavlja uravnotežene strategije varstva, ohranjanja in boljše predstavitve območij, pomembnih za arheologijo;
b) različnih fazah urejanja prostora;
ii) bo zagotovila sistematična posvetovanja med arheologi in urbanisti oziroma tistimi, ki skrbijo za urejanje prostora, zato da bi omogočila:
a) spremembo izvedbenih načrtov, ki bi utegnili škoditi arheološki dediščini;
b) in dovolj časa in sredstev za izvedbo ustrezne znanstvene študije na kraju samem in za objavo izsledkov;
iii) bo zagotovila, da bodo v presojah vplivov na okolje in odločitvah, sprejetih na tej podlagi, v celoti upoštevani arheološka območja in njihov položaj v prostoru;
iv) bo poskrbela, da bodo deli arheološke dediščine, ki so bili najdeni med izvedbo posegov v prostor, če je le mogoče, ohranjeni tam, kjer so (in situ);
v) bo zagotovila, da bodo arheološka območja dostopna javnosti in da ureditev dostopa, ki je potrebna za sprejem večjega števila obiskovalcev, ne bo škodovala arheološkim in znanstvenim lastnostim teh območij in njihove okolice.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) poskrbela za javno finančno podporo arheološkemu raziskovanju, ki jo v skladu s svojo pristojnostjo dajejo država, pokrajina in lokalne oblasti;
ii) povečala materialne vire za preventivno arheologijo:
a) s primernimi ukrepi, s katerimi se zagotovi, da bodo pri večjih javnih ali zasebnih posegih v prostor vsi stroški za s tem povezana potrebna arheološka dela pokriti iz virov javnega oziroma zasebnega sektorja;
b) s tem, da določi, da so enako, kot to velja za presoje vplivov na okolje in prostor, tudi stroški za predhodne arheološke raziskave in za arheološke preglede, za znanstvena zbirna poročila in tudi za popolno objavo in dokumentiranje vseh izsledkov vključeni v investicijske programe za izvedbo posegov v okolje oziroma v prostor.

Da bi olajšala proučevanje in širjenje znanja o arheoloških odkritjih, se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo:
i) pripravila in sproti dopolnjevala terenske preglede, registre in karte arheoloških območij na ozemljih pod svojo jurisdikcijo;
ii) ukrepala tako, da bo po končanih arheološih delih in pred celotno objavo obvezne strokovne študije v praksi zagotovila pripravo znanstvenega povzetka, primernega za objavo.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) na državni in mednarodni ravni olajševala izmenjavo delov arheološke dediščine v strokovne in znanstvene namene in ustrezno ukrepala tako, da takšno kroženje nikakor ne bo škodovalo njihovi kulturni in znanstveni vrednosti;
ii) spodbujala sprotno izmenjavo informacij o arheoloških raziskavah in izkopavanjih in prispevala k organiziranju mednarodnih raziskovalnih programov.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) izvajala izobraževalno dejavnost, ki bo v javnosti vzbujala in razvijala zavest o vrednosti, ki jo ima arheološka dediščina za razumevanje preteklosti, in o nevarnostih, ki tej dediščini grozijo;
ii) podpirala dostop javnosti do pomembnih delov svoje arheološke dediščine in še posebno do arheoloških območij in spodbujala predstavitve primerno izbranih arheoloških predmetov javnosti.

Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo:
i) uredila, da bodo pristojna javna oblast in znanstvene ustanove izmenjavale informacije o vseh ugotovljenih nezakonitih izkopavanjih;
ii) obvestila pristojne organe v državi izvora, ki je pogodbenica te konvencije, o vsaki ponudbi, za katero obstaja sum, da izvira iz nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj, in priskrbela potrebne podrobnosti;
iii) ustrezno ukrepala tako, da muzeji in sorodne ustanove, katerih politiko pridobivanja gradiva nadzoruje država, ne bodo kupovali delov arheološke dediščine, za katere obstaja sum, da izvirajo iz nenadzorovanih najdb ali iz nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj;
iv) muzejem in podobnim ustanovam na ozemlju pogodbenice, katerih politike pridobivanja gradiva ne nadzoruje država:
a) predala besedilo te (spremenjene) konvencije
b) in se trudila, da bodo tudi ti muzeji in ustanove spoštovali načela, določena v tretjem odstavku tega člena;
v) z izobraževanjem, obveščanjem, budnim spremljanjem in sodelovanjem čim bolj omejila promet z deli arheološke dediščine, ki izvirajo iz nenadzorovanih najdb ali nezakonitih izkopavanj ali nezakonito iz dovoljenih izkopavanj.

Nič v tej (spremenjeni) konvenciji ne vpliva na obstoječe ali nove dvostranske ali mnogostranske pogodbe med pogodbenicami, ki se nanašajo na nezakonit promet z deli arheološke dediščine ali na njihovo vračanje zakonitemu lastniku.

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo:
i) druga drugi dajale strokovno in znanstveno pomoč v obliki izmenjave izkušenj in strokovnjakov v zadevah, ki so povezane z arheološko dediščino;
ii) v okviru ustreznega notranjega prava in mednarodnih sporazumov, ki jih obvezujejo, spodbujale izmenjavo strokovnjakov za ohranitev arheološke dediščine, vključno s tistimi, ki so odgovorni za nadaljnje izobraževanje.

Na podlagi 17. člena Statuta Sveta Evrope je Odbor ministrov Sveta Evrope imenoval odbor izvedencev, katerega naloga je, da spremlja uporabo (spremenjene) konvencije in še posebej, da:
i) Odboru ministrov Sveta Evrope redno poroča o položaju politike varstva arheološke dediščine v državah pogodbenicah te (spremenjene) konvencije in o uresničevanju načel, ki so v njej vsebovana;
ii) Odboru ministrov Sveta Evrope predlaga ukrepe za uresničevanje določb (spremenjene) konvencije, vključno z mnogostranskimi dejavnostmi, ponovnim pregledom ali spremembo te (spremenjene) konvencije in z obveščanjem javnosti o njenem namenu;
iii) Odboru ministrov Sveta Evrope predlaga priporočila za povabila državam, ki niso članice Sveta Evrope, da pristopijo k (spremenjeni) konvenciji.

1. Ta (spremenjena) konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope in drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije.
Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
2. Nobena država pogodbenica Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, podpisane v Londonu 6. maja 1969, ne sme deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če prej ali hkrati ne odpove omenjene konvencije.
3. Ta (spremenjena) konvencija začne veljati šest mesecev po dnevu, ko so štiri države, med njimi vsaj tri države članice Sveta Evrope, v skladu z določbami prvih dveh odstavkov tega člena privolile, da jih zavezuje (spremenjena) konvencija.
4. Če ob upoštevanju prejšnjih dveh odstavkov tega člena odpoved konvencije z dne 6. maja 1969 ne bi začela veljati hkrati z začetkom veljavnosti (spremenjene) konvencije, lahko država pogodbenica ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da bo konvencijo z dne 6. maja 1969 še naprej uporabljala do začetka veljavnosti te (spremenjene) konvencije.
5. Ta (spremenjena) konvencija začne za državo podpisnico, ki kasneje privoli, da jo ta konvencija zavezuje, veljati šest mesecev po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

1. Po začetku veljavnosti te (spremenjene) konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi katero koli drugo državo, ki ni članica Sveta Evrope, in Evropsko gospodarsko skupnost, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji, in to na podlagi sklepa, ki je sprejet z večino, določeno v odstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, pri čemer morajo glasovati za vsi predstavniki držav pogodbenic, ki imajo pravico biti zastopne v Odboru.
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, ali za Evropsko gospodarsko skupnost, če k njej pristopi, začne (spremenjena) konvencija veljati šest mesecev od dneva deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

1. Vsaka država lahko ob podpisu ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, za katera se ta (spremenjena) konvencija uporablja.
2. Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te (spremenjene) konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne (spremenjena) konvencija veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.
3. Vsaka izjava, dana na podlagi prejšnjih dveh odstavkov, se lahko z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja, umakne za vsako ozemlje, navedeno v izjavi. Umik začne veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to (spremenjeno) konvencijo z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati šest mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako notifikacijo.

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope, druge države pogodbenice Evropske kulturne konvencije in vsako državo ali Evropsko gospodarsko skupnost, ki je pristopila ali je bila povabljena, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji, o:
i) vsakem podpisu;
ii) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
iii) vsakem datumu začetka veljavnosti te (spremenjene) konvencije v skladu s 14., 15. in 16. členom;
iv) vsakem drugem dejanju, notifikaciji ali sporočilu v zvezi s (spremenjeno) konvencijo.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to (spremenjeno) konvencijo.
Sklenjeno v La Valletti 16. januarja 1992 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, drugim državam pogodbenicam Evropske kulturne konvencije in vsaki državi, ki ni članica, ali Evropski gospodarski skupnosti, povabljeni, da pristopi k tej (spremenjeni) konvenciji.

Vlada Republike Slovenije skladno z drugim odstavkom 14. člena te konvencije odpove Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine, ki je bila sprejeta v Londonu 6. maja 1969 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/90) in jo je Republika Slovenija nasledila po nekdanji SFRJ (akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 14/92).

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Inšpektorat za področje varstva kulturne dediščine.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.