OPERATIVNI PROGRAM ODVODNJE IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH
              VODA S PROGRAMOM PROJEKTOV VODOOSKRBE

Predgovor

Tako problemi kvalitete kot količine voda, ki jih obravnavamo na
pragu 21. stoletja, so bistveno drugačni in bolj zaskrbljujoči od
le-tistih problemov v preteklosti, ki so pred nekaj desetletji
pogojevali razvoj pionirskih okoljevarstvenih strategij in
programov. Prvotni pristop, ki je temeljil na lokalnem in
parcialnem obravnavanju posameznih vodnih virov s strani
posameznih uporabnikov, tako ne zadovoljuje več niti celovitega
varovanja in rabe voda kot tudi ne omogoča sodobnega razvoja
gospodarskih dejavnosti.

Obilje voda, čeprav neenakomerno razporejenih v prostoru in času
je ena največjih primerjalnih prednosti Slovenije, kar pa žal ne
moremo potrditi za kvalitativno stanje voda in tudi ne za smotrno
rabo vodnih virov. Eden glavnih vzrokov prekomernega onesnaženja
voda so točkovne emisije komunalnih odpadnih voda, ki neposredno
ogrožajo površinske vode, posredno pa tudi podtalne vodne zaloge,
namenjene vodooskrbi. Stanje kvalitete površinskih voda in
onesnaženosti podtalnih voda s pesticidi in nitrati po podatkih
državnega monitoringa za leto 1997, ki ga izvaja MOP -
Hidrometeorološki zavod, podajajo slike 1, 2 in 3. Za izvajanje
celostnega in trajnostnega upravljanja z vodami so odgovorne tako
vladne institucije na državni in lokalni ravni, ki si delijo
odgovornost za izvajanje aktivnosti državne politike, kot tudi
druge gospodarske in negospodarske institucije, nevladne
organizacije in javnost s skupnim ciljem uskladitve različnih
interesov rabe in varovanja voda.

Na področju vodooskrbe prebivalstva, odvodnje in čiščenja
odpadnih voda, ki je v pristojnosti organizacije in izvajanja
lokalne ravni, je povezanost pri načrtovanju in izvajanju
aktivnosti med državno in lokalno ravnijo in med različnimi
dejavniki na vodah na samih ravneh še posebej izpostavljena.
Država, oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, je po
zakonu o varstvu okolja (ZVO) (Uradni list RS, št. 32/93),
odgovorna za celostno upravljanje z vodami, v okviru katerega je
tudi komunalna raba voda - vodooskrba prebivalstva, odvodnja in
čiščenje odpadnih voda, občine, oziroma lokalni nivo upravljanja,
pa so po ZVO zadolžene za izvajanje te dejavnosti, zato je za
uspešno izvajanje vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda
nujno sodelovanje med obema nivojema že pri samem strateškem
načrtovanju, nadalje pri pripravi ter izvedbi konkretnih
investicij in končno pri upravljanju le-teh.

Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda
s programom projektov vodooskrbe kot sektorski program izvajanja
I. faze (obdobje 6 let) NPVO v okviru vsebin celostnega
upravljanja z vodami določa prednostne ukrepe s časovnim potekom
in finančnim načrtom izvedbe investicij. Pripravili smo ga na
pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor v tesnem sodelovanju
z vsemi občinami, katerih posamezne investicijske programe navaja
prednostna lista. Konstruktivno sodelovanje predvsem Ministrstva
za okolje in prostor in ustreznih občinskih struktur kot tudi
vseh ostalih dejavnikov tako na državnem in lokalnem nivoju, ki
so neposredno ali posredno vključeni v izvedbo operativnega
programa, pa bo še posebej nujno za njegovo uspešno realizacijo.

Slika 4 grafično podaja stanje odvodnje in čiščenja odpadnih voda
posameznih območij poselitve (aglomeracij, določenih v seznamu po
Prilogi 2), usklajeno z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št.
35/96 in 90/98), po izvedbi operativnega programa odvodnje in
čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom projektov
vodooskrbe. Po izvedenem operativnem programu bo priključenih na
kanalsko omrežje z ustrezno drugo, oziroma tretjo stopnjo
čiščenja (na po uredbi določenih občutljivih območjih) pred
iztokom v odvodnike 91 % prebivalstva Republike Slovenije, ki
živijo v območjih poselitve, za katere velja uredba.

1.0. UVOD

Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda
s programom projektov vodooskrbe  je sektorski program
nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in je v funkciji
operacionalizacije ciljev, to je določitve in časovnega poteka
izvedbe ukrepov (programi in investicije), ki jih na strateškem
nivoju podaja NPVO v okviru vsebin celostnega upravljanja z
vodami.

NPVO določa kot enega izmed glavnih strateških ciljev zmanjšanje
emisij iz točkovnih virov - komunalnih odpadnih voda, odpadnih
voda industrije in živinorejskih farm. Težišče aktivnosti za
dosego tega cilja bo usmerjenih v dogradnjo in sanacijo
obstoječega kanalskega omrežja, izgradnjo komunalnih čistilnih
naprav in ustreznih industrijskih čistilnih naprav oziroma naprav
predčiščenja industrijskih odpadnih voda ter odpadnih voda iz
živinorejskih farm, kolikor se le-te priključujejo na javno
kanalizacijo. Nujna je tudi izgradnja novih kanalskih omrežij s
čistilnimi napravami za naselja, ki še nimajo javnega omrežja. Na
ekološko in gospodarsko specifičnih področjih Republike Slovenije
(kras, evtrofikacijska območja, območja s podzemnimi rezervami
pitne vode, naravovarstvena območja, področja s specifičnim
turističnim pomenom, ...) se za dosego zahtevanih kriterijev
varovanja teh območij predvideva izvedba tretje stopnje čiščenja
odpadnih voda. Ker je značilnost Slovenije izrazita redka
poseljenost, to so aglomeracije z manj kot 2000 prebivalci, ki po
sprejeti nacionalni in evropski zakonodaji niso uvrščene med
prednostne naloge, je nujno tudi le-te, predvsem na ekološko in
gospodarsko specifičnih področjih, obravnavati in po strokovni
presoji uvrstiti na prednostno listo investicij za zmanjšanje
virov onesnaženja.

Poleg investicij pa NPVO narekuje tudi izdelavo ustreznih
programov izobraževanja, predvsem na lokalni ravni, ustreznega
monitoringa in ustrezno institucijsko organiziranost na lokalni
ravni za pripravo in vodenje projektov celovite vodooskrbe,
odvodnje in čiščenja odpadnih voda v okviru povodij ter kontrolo
izvajanja ukrepov. Predvsem na področju vodooskrbe je poleg
izvedbe investicij na vododeficitarnih področjih poudarek na
programskih ukrepih, to je na pripravi ustreznih strokovnih osnov
za varovanje virov pitne vode in sanacijskih programov, kjer so
viri pitne vode že potencialno ogroženi. Po ZVO pripravi
strokovne osnove za določitev varstvenih pasov virov pitne vode
in ustrezne sanacijske programe potencialno ogroženih vodnih
virov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi Ministrstvo za okolje
in prostor.

Operativni program prve faze do leta 2006 bo usmerjen v izgradnjo
tistih čistilnih naprav, ki jih pogojujejo zahteve slovenske
zakonodaje in smernice EU, v drugi fazi pa bo po preliminarnih
strokovnih ocenah potekala izgradnja čistilnih naprav za naselja,
manjša od 2000 ter naselja med 2000 in 15.000 prebivalcev.

Operativni program prve faze do leta 2006 predvideva tudi
celovito reševanje vodooskrbe na vododeficitarnih področjih, v
drugi fazi pa bo potekala dogradnja vodooskrbnih sistemov po EU
smernicah, tako da bo na javne vodooskrbne sisteme priključeno
celotno prebivalstvo.


2.0. IZHODIŠČA

2.1. Zakonska izhodišča

Tako izdelavo NPVO kot tudi posameznih sektorskih operativnih
programov določa zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93).

Podrobnejše kriterije in usmeritve za izdelavo operativnega
programa odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s
programom projektov vodooskrbe podajajo posamezne uredbe o
omejevanju emisij v vode in kvaliteti pitne vode. Osnovne
kriterije za pripravo in predvideno časovno izvedbo operativnega
programa določa uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in
90/98) in Drinking Water Directive (80/778/EEC) z dodatki
(81/858/EEC), (90/656/EEC).

Prednostno listo ukrepov (programi in investicije) izvedbe
operativnega programa pa še dodatno opredeljujejo kriteriji, ki
jih podrobneje določajo:

- poleg Urban Waste Water Directive (91/271/EEC, 98/15/EC),
oziroma uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in 90/98)
in Drinking Water (80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC),
(90/656/EEC), (91/692/EEC), še naslednje uredbe na področju
kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega
reda Evropske unije (National Programme of Adoption of the Acquis
Communitaire, MOP 1998):

- - Sewage Sludge (86/278/EEC)

- - Ground Water (80/68/EEC) dodatki (90/656/ECC), (91/692/EEC)

- - Nitrates Directive (92/43/EEC)

- - Integral Pollution Prevention Control (96/61/EC) dodatki
    (90/656/EEC), (91/692/EEC)

- - Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC)
    dodatki (90/656/EEC),
    (91/692/EEC)

- - Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries (82/176/EEC)

- - Cadmium Discharges (83/513/EEC)

- - Other Mercury Discharges (84/156/EEC)

- - HCH Discharges (84/491/EEC)

- - List on Substances (86/280/EEC) dodatki (88/347/EEC),
    (90/415/EEC)

- - Habitats Directive (92/43/EEC)

- - Shellfish Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC)

- - Fish Water Directive (78/659/EEC)

- - Surface Water for the Abstraction of Drinking Water
    (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC)

- - Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC)

- - Water Framework Directive (COM/97) 49-final

- podpisane mednarodne konvencije:

- - konvencija o zaščiti Mediteranskega morja in protokol o
    zaščitenih področjih Mediteranskega morja (Barcelona, 1992)

- - konvencija o zaščiti in rabi prekomejnih vodotokov in jezer
    (Helsinki, 1992)

- - konvencija o sodelovanju pri zaščiti in rabi voda reke
    Donave (Sofija, 1994)

- - konvencija o močvirjih mednarodnega pomena (Ramsar, 1993)

- - konvencija o biološki raznolikosti (Rio de Janeiro, 1992)

- - alpska konvencija (Salzburg, 1991)

- podpisani mednarodni sporazumi s sosednjimi državami

- - z Avstrijo:   sporazum o urejanju voda Drave

                  sporazum o urejanju voda Mure

- - z Madžarsko:  sporazum o urejanju voda mejnih vodotokov

- - z Italijo:    sporazum o urejanju reke Soče

                  sporazum o varstvu Jadranskega morja
                  (Slovenija, Italija, Hrvaška)

- - s Hrvaško:    sporazum o urejanju voda

                  sporazum o varstvu Jadranskega morja
                  (Slovenija, Italija, Hrvaška)

Institucijska organiziranost izvedbe operativnega programa
odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda s programom
projektov vodooskrbe upošteva določila zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 14/95 in 26/97) in ostalih
uredb ter pravilnikov na tem področju.

2.2. Programska izhodišča

- Vsebina in obseg načrtovanih aktivnosti izhajajo iz ocene
obstoječega stanja in ukrepov za njegovo izboljšanje, obenem pa
upoštevajo tudi varstvo in večnamensko rabo voda glede
načrtovanega razvoja gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti
in realne ekonomske možnosti, ki določajo časovni potek izvedbe
prednostnih nalog.

- Evropske usmeritve glede načrtovanja in vodenja nacionalne
politike vključujejo:

- - politiko kompleksnega načrtovanja in upravljanja z
    upoštevanjem naravnih danosti, ekonomskih in socialnih
    faktorjev prostora

- - regionalizacijo po povodjih

- - zaščito kvalitete količine in dinamike voda

- Aktivnosti in ukrepi so naslovljeni na nacionalni in lokalni
nivo odločanja in upravljanja in opredeljujejo proces kooperacije
in sodelovanja akterjev na posameznih nivojih in med njimi.

- Razvojna politika podaja enotne strateške usmeritve za vsa
povodja Republike Slovenije, načrtovanje ukrepov po posameznih
povodjih pa omogoča:

- - trajnostni razvoj varstva in rabe voda;

- - preglednejšo situacijo virov onesnaženja, obremenitve vodnih
    tokov in njihove razpoložljive samočistilne sposobnosti, ki
    določa vrsto in časovno opredelitev ukrepov;

- - preglednejšo situacijo razpoložljivih količin voda, ki so
    odvisne od naravnih danosti, obstoječe rabe in bilance voda
    posameznih področij, ki določa usmeritve in časovno
    opredeljene aktivnosti za izvedbo načrtovane rabe voda;

- - upoštevanje različnega stanja razvoja posameznih dejavnosti
    po posameznih regijah;

- - učinkovitejši nadzor nad izvajanjem razvojne politike.

- Operativni program vključuje nacionalno in lokalno regulativo
in strategijo, institucije na nacionalni in lokalni ravni
upravljanja in časovni potek prednostnih investicij z
opredelitvijo finančnih virov za njihovo izvedbo.

Programska izhodišča podajajo naslednje strategije in programe:

- - nacionalni program varstva okolja (NPVO), MOP 1998

- - National Programme of Adaption of the Acquis Communautaire,
    MOP 1988

- - CRP V2-9139-97: Varstvo voda, zakonodaja in drugi splošni
    ukrepi varstva okolja, MOP 1998

- - DISAE: SLO-107, Implementation of Urban Waste Water
    Directive, 1998

- - GEF - Danube River Basin Pollution Reduction Programme, 1998

- - načrtovane investicije v komunalni infrastrukturi in
    predviden način njihovega financiranja, Ekonomska fakulteta,
    dr. Mojmir Mrak, 1998

- - priporočila Združenih narodov državam Vzhodne in Srednje
    Evrope (ECE) - Protection and Sustainable Use of Waters,
    recommendation to ECE, UNO, 1995


3.0. OBSTOJEČE STANJE IN ANALIZA PROBLEMOV

Podrobneje obstoječe stanje z analizo količin in kvalitete voda v
Republiki Sloveniji podaja vsakoletno Poročilo o stanju okolja,
Operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda
s programom projektov vodooskrbe pa povzema izhodišča (stanje z
analizo problemov), ki glede na zastavljene cilje, povzete po
nacionalnem programu varstva okolja, podpirajo ukrepe (programe,
investicije) izvedbe NPVO.

Pretežni del površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih, pri
čemer se onesnaževanje širi v povirja rek in v zadnjem obdobju se
slabša tudi kakovost podtalnice. Pomembni delež slabšanju
kvalitete voda prispevajo odpadne vode iz točkovnih virov, to so
komunalni viri in industrija. Med razpršenimi viri onesnaževanja
voda je potrebno posebej navesti intenzivno kmetijstvo, del
industrije, promet ter razpršeno poselitev z neurejenim
odvajanjem odpadnih voda. Kmetijstvo je odgovorno za pretežni del
onesnaževanja podtalnic, in sicer z nitrati, fosfati in pesticidi
(problematično predvsem zaradi intenzivnega poljedelstva v SV
Sloveniji) ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz
živinorejskih farm. Industrija nosi največji del odgovornosti za
onesnaževanje s težkimi kovinami (tudi promet), fenoli in
organskimi topili.

Vodooskrba je vezana v večjem delu Slovenije na podtalne zaloge,
ki količinsko in kvalitativno (z izjemo Dravskega polja, kjer so
zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje presežene mejne vrednosti
za pesticide in nitrate) pokriva potrebe in zadovoljuje kvaliteto
tako za oskrbo prebivalstva s pitno vodo kot ostale dejavnosti.
Glede zadostnih količin vodnih virov za vodooskrbo pa so v
Sloveniji vododefiticitarna (predvsem v sušnih mesecih) naslednja
področja, povodje obalnega morja s priobalnim krasom, povodje
Kolpe-Bela krajina, v povodju Soče področje Trnovsko-Banjške
planote, v povodju Ljubljanice-Save redko poseljeno področje
Krvavca in redko poseljena področja Zasavja in v povodju Spodnje
Save podpovodju Sotle področje Kozjanskega, podpovodje Savinje-
Pake ter redko poseljena področja Posavja (Sevnica, Krško,
Brežice).

3.1. Stanje institucijske organiziranosti na lokalni ravni

Komunalne dejavnosti zagotavljajo in zadovoljujejo temeljne
materialne pogoje življenja in dela v naseljih. To z drugimi
besedami pomeni, da imajo komunalne dejavnosti svojstvene
značilnosti, ki deloma izhajajo iz dejstva, da so vezane na
naselja. Prostorske in siceršnje raznolikosti naselij in njihove
frekvenčne distribucije ter ostale značilnosti poselitve v
Sloveniji močno vplivajo na obseg in strukturo komunalne
potrošnje in tudi na organizacijo dejavnosti. Tako so komunalne
dejavnosti razmeroma heterogene v več pogledih: po številu
dejavnosti, ki se izvajajo na posameznih območjih, po obsegu
proizvodov in storitev, koncentraciji in razpršenosti omrežij,
objektov in naprav, po oblikah organiziranosti dejavnosti in
nenazadnje po virih in obsegu financiranja. Vodooskrba, odvajanje
in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda niso
nikakršna izjema. Za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in
padavinskih voda  pa je še bolj kot pri ostalih oskrbovalnih
sistemih značilna neizgrajenost sistemov ter njihova velika
razdrobljenost, ki je še dodatno pogojena s topografskimi
danostmi.

Odvajanje odpadne vode oziroma upravljanje s kanalizacijskimi
sistemi opravlja v Sloveniji 53 podjetij od tega pa 33 opravlja
tudi dejavnost čiščenja odpadnih voda (upravlja tudi s čistilno
napravo). Ta podjetja izvajajo te dejavnosti tudi izven občine v
kateri imajo sedež oziroma v sosednjih občinah. Takih podjetij je
pri odvajanju odpadne in padavinske vode 39, pri čiščenju odpadne
vode pa 22.

To dejavnost v nekaterih občinah opravljajo tudi režijski obrati.
Teh je za čiščenje odpadnih voda 4, za odvajanje pa 2 režijska
obrata. V dveh primerih je kanalizacija v upravljanju krajevne
skupnosti, od teh dveh pa ena krajevna skupnost upravlja tudi s
čistilno napravo.

V Sloveniji je, tudi zaradi naravnih danosti (relief) in
specifičnega vzorca poselitve, razmeroma veliko število
kanalizacijskih sistemov, od katerih jih je le nekaj zaključeno s
čistilno napravo. Z njimi upravlja  59 upravljavcev (podjetij,
režijskih obratov, krajevnih skupnosti). Skupna dolžina omrežja
je 3973 km, od tega primarnega omrežja 736 km ter sekundarnega
omrežja 3237 km, ter 12.336 priključki. Tako v povprečju en
upravljavec v Sloveniji upravlja s 76 km omrežja, od tega primar
12 km, sekundar 55 km ter 209 priključki in oskrbuje 16.000
prebivalcev. Opravka imamo z razmeroma majhnimi kanalizacijskimi
sistemi. Tudi pri zbiranju, odvodu in dispoziciji odpadne ter
meteorne vode je veliko primerov, da posamezna komunalna podjetja
upravljajo z več kot enim sistemom.

3.2. Stanje izvajanja tehničnih ukrepov (programi, investicije)

Stanje in identifikacija problemov na področju zbiranja in
čiščenja odpadnih voda iz naselij:

- le 53 % prebivalcev je priključenih na javno kanalsko omrežje

- kanalska omrežja niso vodotesna - prihaja do disperznega
onesnaženja podtalnic

- le 30 % prebivalcev je priključenih na čistilne naprave in le
15 % odpadnih voda se čisti biološko

- kanalski sistemi nimajo zagotovljene potrebne protipoplavne
varnosti glede na vdor vode iz odvodnika, poseben problem je
dotok tujih (zalednih) voda v kanalizacijo

- ozko lokalno in sektorsko gledanje na probleme zbiranja in
čiščenja odpadnih voda

- prisotnost akutne evtrofikacije naravnih in umetnih jezer in
latentne evtrofikacije vodotokov, ki preti pri gradnji akumulacij
na vodotokih

- pomanjkanje celovitega pristopa k zmanjševanju virov
onesnaževanja in sodelovanja različnih sektorjev (industrija,
kmetijstvo z živinorejskimi farmami, ...)

Stanje in identifikacija problemov na področju varovanja virov
pitne vode:

- pomanjkanje pitne vode v sušnih obdobjih leta na
vododeficitarnih področjih

- velike izgube vode iz slabo vzdrževanih vodovodnih omrežij -
zmanjšanje izgub na ekonomsko sprejemljivo mero pogosto pomeni
dodatni vodni vir

- zaščita vodnih virov: več kot polovica javnih vodovodov nima
določenih varstvenih con vodnih virov z ustreznimi režimi
dejavnosti in ne izvaja kontrole na teh conah

- kvaliteta pitne vode: kvaliteta podtalnice in izvirov se ne
izboljšuje, najbolj ogroženi so kraški izviri. Poleg kemijskega
je prisotno tudi mikrobiološko onesnaženje. Kraški izviri se
občasno skalijo, ker je samočistilna sposobnost kraške podtalnice
neprimerno manjša od podtalnice v naplavinah

- zagotavljanje stalnih in ustreznih meritev v vodozbirnih
področjih

- vodooskrba je osredotočena le na podzemne vire (podtalnice,
izviri), ne izkorišča pa površinskih voda, predvsem za predelavo
za rabo v industrijskih dejavnostih

3.3. Viri financiranja

Razpoložljivi finančni viri za izvajanje programov in investicij
vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda so naslednji:

- sredstva državnega proračuna namenjena izgradnji komunalne
infrastrukture

- taksa za obremenjevanje voda, kot del namenskih sredstev
državnega proračuna za izgradnjo investicijskih projektov
zmanjševanja onesnaženja iz komunalnih virov

- sredstva občinskih proračunov, vključno s posojili Ekološko-
razvojnega sklada (nekomercialni krediti po kriterijih izbranih
prioritet v nacionalnem programu varstva okolja)

- dolgoročne ekološke rezervacije, ki so jih podjetja v skladu z
zakonom o privatizaciji rezervirala za sanacijo problemov varstva
okolja

- nepovratna sredstva EU namenjena pridruženim članicam za
implementacijo evropske zakonodaje:

- - program PHARE Cross Border Cooperation (CBC)

- - program PHARE Large Scale Infrastructure Facility (LSIF)

- - program PHARE National programme

- - sredstva predstrukturnih skladov od leta 2000 (sklad ISPA
    namenjen infrastrukturnim projektom večjih investicijskih
    vrednosti )

- vlaganja privatnega sektorja: najpogosteje s koncesijsko
pogodbo, posebno na področju čiščenja odpadnih voda, kar omogoča
kvalitetnejšo storitev ter stroškovno ugodnejšo rešitev (B.O.T.
modeli)

Proračunska sredstva vključujejo sredstva namenjena izgradnji
komunalne infrastrukture - projekte odvodnje in čiščenja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter oskrbe s pitno vodo,
PP 5739, v skladu z državnim programom za prevzem pravnega reda
EU.

V skladu z zakonskimi predpisi je davčni zavezanec iz naslova
takse za obremenjevanje vode opravičen do plačila omenjene takse,
če predloži investicijski program in sredstva investira v
projekte odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tako zbrana
sredstva predstavljajo pomemben neposredni vir financiranja
infrastrukturnih objektov na področju varstva voda.

Evropska komisija je preko programa PHARE že od leta 1994
sofinancirala izvedbo infrastrukturnih investicijskih projektov
na področju varstva okolja, sicer manjših investicijskih
vrednosti, z letom 1998 pa je programe razširila na LSIF program,
katerega nepovratna sredstva so namenjena za implementacijo
evropske okoljske zakonodaje na področju vodooskrbe, odvodnje in
čiščenja odpadnih voda. Za obdobje od leta 2000 do 2006 je
Evropska komisija namenila pridruženim članicam nepovratna
sredstva preko programa ISPA (Instrument for Structural Policies
for Preaccession).

Projekti, ki bodo kandidirali tako na nepovratna sredstva
državnega proračuna, kakor tudi kredite Ekosklada ter sredstva
tujih donacij ali kreditov multilateralnih kreditorjev morajo
izkazati vsebine implementacije posameznih smernic evropske
zakonodaje, hkrati pa morajo biti uvrščeni na prednostno listo
nacionalnega programa varstva okolja, oziroma ustreznih
sektorskih operativnih programov varstva okolja, kot je
operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda
s programom projektov vodooskrbe.

Pomanjkanje finančnih sredstev se kaže tako za izvajanje novih
investicij, kot tudi za tekoče vzdrževanje in obratovanje že
izvedenih investicij. Izpostaviti velja naslednje probleme
obstoječega stanja možnih virov financiranja:

- cene komunalnih storitev se še vedno ne formirajo na način, ki
je uveljavljen v EU, čeprav je z ustreznim odlokom o oblikovanju
cen storjen odmik od togega administrativnega določanja cen na
državni ravni;

- iz naslova onesnaževalcev ni zagotovljenega stabilnega
sistemskega vira sredstev;

- internalizacija eksternih stroškov onesnaževanja je prepočasna;

- občine so omejene pri najemanju kreditov na višino 10%
občinskega proračuna

3.4. Stanje nadzora in informacijske podpore izvajanja ukrepov

Nezadostno razvit sistem nadzora ukrepov za doseganje ciljev
celovite vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda, ki
obsega celoten spekter instrumentov od zagotavljanja učinkovite
institucionalne ureditve, zakonodaje in informacijskega sistema
je osnovni vzrok premajhne učinkovitosti sedanje politike
izvajanja že sprejetih zakonov, uredb in strateških programov.
Glavni problem učinkovitosti nadzora okoljevarstvene inšpekcije
je glede na z ZVO določene pristojnosti skromna kadrovska
zasedba, ki zadovoljivo obvladuje le največje onesnaževalce.

Z ZVO so podane pravne podlage za vzpostavitev ISVO, in sicer v
69. (monitoringi), 73. (ISVO), in 74. členu (statistika). Bazične
podatkovne zbirke, kot so osnovne evidence, registri in katastri
so najpomembnejši del informacijskih sistemov in zaradi njih se
le-ti gradijo.

Osnovni namen teh zbirk je, da služijo kot osnova za ugotavljanje
stanja in trendov izvajanja zmanjševanja emisijskih virov
onesnaženja. Drugi namen pa je zagotoviti relevantne podatke za
podporo procesom odločanja, pripravi in nadzoru izvajanja
celovitih programov sanacij na lokalni ravni, to je izvajanja
predvidenih ukrepov (programov, investicij) operativnega
programa. Nadalje pa so te zbirke podatkov osnova za izdelavo
okoljskih statistik in analiz za potrebe najrazličnejšega
publiciranja in drugih elektronskih oblik obveščanja (npr. prek
globalnega omrežja Internet) ter sporočanja javnosti.

Glavni problem so neurejene, predvsem pa neažurirane podatkovne
baze o stanju onesnaževalcev (stanje in kapacitete
infrastrukturnih objektov, pripravljenost projektov za izvedbo,
lokalni programi, ...) in stanju izvajanja sanacijskih programov.


4.0. CILJI OPERATIVNEGA PROGRAMA

4.1. Krepitev institucijske organiziranosti na lokalni ravni

V organizacijskem in upravljavskem pomenu osnovne komunalne
dejavnosti je zatečeno stanje sila neugodno. Manjše sisteme bo
potrebno združevati v večje - vsaj v upravljavskem in
organizacijskem pomenu - tam kjer objektivne danosti to dopuščajo
pa tudi v fizičnem zaokroževanju sistemov v funkcionalno in
prostorsko enotne sisteme, kar bi se posledično odrazilo v
racionalnosti izvajanja teh služb z ugodnimi vplivi na končno
ceno teh storitev ter lažje formiranje sredstev za nove
investicije.

Nakopičene probleme bo možno ublažiti in jih učinkoviteje
reševati tudi z naslednjimi ukrepi:

- koordinirano načrtovanje in nadzor izvedbe investicij sistemov
vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda med upravnimi in
strokovnimi institucijami na državni in lokalni ravni;

- koordinirano načrtovanje, izvedba in upravljanje investicij
sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda med
upravnimi institucijami (občinami) in javnimi komunalnimi
podjetji na lokalni ravni v okviru posameznih povodij;

- koordinirano načrtovanje investicij sistemov vodooskrbe,
odvodnje in čiščenja odpadnih voda s prostorskim načrtovanjem in
z načrti upravljanja z vodami v okviru povodja;

- spodbujanje in strokovna pomoč pri pripravi investicijskih
programov za izgradnjo sistemov vodooskrbe, odvodnje in čiščenja
odpadnih voda za pridobitev nacionalnih in tujih finančnih
pomoči;  

- redni nadzor in vzdrževanje sistemov vodooskrbe, odvodnje in
čiščenja odpadnih voda s strani upravljavcev;

- poleg vodenja in nadzora postopkov čiščenja in odvajanja
odpadnih voda je treba največ pozornosti posvetiti šolanju
operaterjev, kajti to je zelo pomemben nestrukturni ukrep za
izboljšanje rezultatov čiščenja in optimalno izrabo čistilnih
naprav, posebno za srednje in male naprave, kot tudi za
kanalizacijske sisteme.


4.2. Izvedba tehničnih ukrepov (programi in investicije)

4.2.1. Postavitev kriterijev za izvedbo tehničnih ukrepov
(programi investicije) odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih
voda  in celovite vodooskrbe v okviru povodij

Težišče aktivnosti, ki jih narekuje operativni program, je
usmerjeno v izvedbo tehničnih ukrepov (programov, investicij) za
zmanjšanje emisij iz komunalnih virov onesnaženja v vode in
obenem varovanje tako kvalitete kot količin voda, namenjenih za
pitno vodo ter za vodooskrbo prebivalstva na vododeficitarnih
področjih. Pri določitvi vrste in časovnega poteka izvajanja
ukrepov je pomemben celostni pristop reševanja problemov
onesnaženja in varovanja voda na področju povodja. Zato je poleg
osnovnih kriterijev, ki jih določata uredba o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni
list RS, št. 35/96 in 90/98) in Drinking Water Directive
(80/778/EEC) z dodatki (81/858/EEC), (90/656/EEC), (91/692/EEC),
potrebno postaviti še ostale kriterije, ki jih opredeljujejo
zakonska in programska izhodišča (veljavna nacionalna zakonodaja,
EU smernice, sprejeti nacionalni programi in podpisani mednarodni
sporazumi).

Jasna postavitev in hkratno upoštevanje vseh kriterijev,
opredeljenih z zakonskimi in programskimi izhodišči (pog. 2.0.),
omogoča celostni pristop vodooskrbe, odvodnje in čiščenja
odpadnih voda v okviru posameznih povodij kot zaključenih
ekoloških enot, to je uvajanje optimalne rabe in varstva vodnih
količin in varovanja kvalitete vodnega bogastva, ki upošteva
delovanje vodnih ekosistemov in nezamenljivost ter omejenost
vodnih zalog, s poudarkom na varovanju zalog pitne vode in
ekološkega ravnotežja povodja.

-----------------------------------------------------------------
Postavitev in obrazložitev kriterijev, ki določajo prednostno
listo ukrepov (programov, investicij)
-----------------------------------------------------------------

1. Kriteriji po uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in
90/98), oziroma Urban Waste Water Directive (91/271/EEC,
98/15/EC) določajo:

- > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo kanalizacije v
aglomeracijah:

* na občutljivih območjih z več kot 10.000 PE do konca leta 2008

* z več kot 15.000 PE do konca leta 2010

* med 2000 PE in 15.000 PE do konca leta 2015

- > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo druge stopnje čiščenja
(biološko čiščenje) v aglomeracijah:

* z več kot 15.000 PE do konca leta 2010

* med 10.000 PE in 15.000 PE do konca leta 2015

* na občutljivih območjih med 2.000 PE in 10.000 PE do konca leta
2015

* med 2000 PE in 10.000 PE do konca leta 2017

- > sanacijo virov onesnaženja z izgradnjo tretje stopnje
čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija) v aglomeracijah na
občutljivih območjih:

* z več kot 10.000 PE do konca leta 2008

* z manj kot 2000 PE do konca leta 2015

2. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93), oziroma Drinking Water (80/778/EEC) dodatki (81/858/EEC),
(90/656/EEC), (91/692/EEC), Ground Water (80/68/EEC) dodatki
(90/656/ECC), (91/692/EEC) in Surface Water for the Abstraction
of Drinking Water (75/440/EEC) dodatki (79/869/EEC),
(90/656/EEC), (91/692/EEC) določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje
stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija), ki se
izlivajo v površinske vodotoke na področju virov pitne vode

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje
stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija, ustrezno
kemijsko čiščenje nevarnih substanc po naslednjih smernicah EU:
Dangerous Substances to the Aquatic Environment (76/464/EEC)
dodatki (90/656/EEC), (91/692/EEC), Mercury Discharges from
Chlor-alkali Industries (82/176/EEC) Cadmium Discharges
(83/513/EEC), Other Mercury Discharges (84/156/EEC), HCH
Discharges (84/491/EEC), List on Substances (86/280/EEC), dodatki
(88/347/EEC), (90/415/EEC)), ki se izlivajo v površinske vodotoke
namenjene za rabo za vodooskrbo

- > zagotavljanje ustreznih količin pitne vode za vodooskrbo
prebivalstva in ostalo rabo

3. Kriteriji po uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96 in
90/98), oziroma Urban Waste Water Directive (91/271/EEC,
98/15/EC) z dodatnim upoštevanjem Nitrates Directive (92/43/EEC)
določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje
stopnje čiščenja (denitrifikacija, defosfatizacija), kolikor se
odpadne vode izlivajo v zajezene površinske vode, ustja rek, ki
se izlivajo v obalno morje ali v druge površinske vode, kjer je
mogoče ugotoviti ali pričakovati evtrofikacijo


4. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93), oziroma Habitats Directive (92/43/EEC), Shellfish
Directive (79/923/EEC) dodatek (91/692/EEC) in Fish Water
Directive (78/659/EEC) določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje
stopnje čiščenja na posebej zaščitenih področij (močvirja,
področja z biološko raznolikostjo vrst)

5. Kriteriji po zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93), oziroma Bathing Water (76/160/EEC) dodatek (90/656/EEC)
določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij z izgradnjo tretje
stopnje čiščenja na področjih namenjenih za kopalne vode

6. Kriteriji celostnega upravljanja z vodami na povodju, oziroma
Water Framework Directive (COM/97) 49-final določajo prednostno:

- > celostno reševanje vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih
voda na širšem področju več lokalnih skupnosti v okviru povodja

- > celostno reševanje odvodnje in čiščenja odpadnih voda
različnih virov onesnaženja (komunalni viri, industrija, viri iz
živalskih farm, ...)

7. Kriteriji po podpisanih mednarodnih konvencijah in meddržavnih
sporazumih določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja s prekomejnim vplivom

- > optimalno rabo voda prekomejnih vodonosnikov za različne
namene vodooskrbe

8. Kriteriji časovne izvedljivosti določajo prednostno:

- > sanacijo virov onesnaženja iz naselij in izgradnjo celovitih
sistemov vodooskrbe prebivalstva, ki imajo že pripravljene
programe in ustrezno investicijsko-projektno dokumentacijo za
izvajanje ukrepov

Hkratno upoštevanje vseh navedenih kriterijev v okviru posameznih
povodij kot zaključenih ekoloških enot določa prednostna področja
izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij v vode iz komunalnih virov
onesnaženja in optimalno vodooskrbo prebivalstva v smislu
celostnega ravnanja z vodami na lokalni ravni. Stopnja
občutljivosti, oziroma potencialne ogroženosti področij v okviru
posameznih povodij, opredeljena po navedenih kriterijih, je
merilo za določitev tako prednostnih področij kot tudi časovnega
poteka izvajanja posameznih ukrepov (programov, investicij) na
le-teh.

Razvrstitev področij vodotokov z obravnavanimi kriteriji po
stopnjah občutljivosti, oziroma potencialne ogroženosti:

-----------------------------------------------------------------
             OBČUTJIVA PODROČJA (OGROŽENA PODROČJA)
-----------------------------------------------------------------

   Evtrofikacijska področja (vsa naravna jezera, obalno morje)
                        (1., 3., 6., 7.)
-----------------------------------------------------------------

    Področja vodnih virov za vodooskrbo (aluvialni in kraški
                    vodonosniki) (1., 2., 6.)
-----------------------------------------------------------------

Močvirja, področja z biološko raznolikostjo vrst (1., 4., 6., 7.)
-----------------------------------------------------------------

Področja vodotokov, ki so določena za kopalne vode (1., 5., 6.)
-----------------------------------------------------------------

           POTENCIALNO OBČUTLJIVA (OGROŽENA) PODROČJA
-----------------------------------------------------------------

Prodročja, kjer je pričakovati evtrofikacijo (umetne zajezitve)
                        (1., 3., 6., 7.)
-----------------------------------------------------------------

                   Mejni vodotoki (1., 6., 7.)
-----------------------------------------------------------------

Področja z intenzivno industrijsko in kmetijsko (živalske farme)
                  proizvodnjo (1., 2., 3., 6.)
-----------------------------------------------------------------

  Vodotoki z malo vodnatostjo (malo samočistilno sposobnostjo)
                            (1., 6.)
-----------------------------------------------------------------

NEOBČUTLJIVA  (NEOGROŽENA) PODROČJA
-----------------------------------------------------------------

Vodotoki z veliko vodnatostjo (veliko samočistilno sposobnostjo)
                          (1., 6., 7.)
-----------------------------------------------------------------

4.2.2. Določitev ukrepov (programov in investicij) za zmanjšanje
emisij v vode in optimalno rabo vodnih virov za vodooskrbo v
okviru povodij

4.2.2.1. Programski ukrepi

- priprava celovitih programov zmanjševanja emisij iz komunalnih
virov onesnaženja in optimalne rabe vodnih virov za vodooskrbo na
področju večih lokalnih skupnosti v okviru povodja

- priprava strokovnih osnov za določitev varstvenih con varovanja
virov pitne vode

- priprava sanacijskih programov potencialno ogroženih vodnih
virov (podtalnic Dravskega polja, Ptujskega polja, Murskega
polja, Apaškega polja, Sorškega polja, Celjskega polja, Krško-
Brežiškega polja)

- nastavitev tehničnih parametrov onesnaževalcev za vodenje
katastra

- izobraževanje upravljavcev in vzdrževalcev komunalnih sistemov
in naprav na področju priprave, vodenja, nadzora in vzdrževanja
investicij

4.2.2.2. Izvedba investicij - določitev prednostne liste
investicij za obdobje 6 let

- priprava ustrezne projektno-investicijske dokumentacije za
izvedbo investicij:

- - obnove in dogradnje kanalskega omrežja

- - dogradnje in novogradnje komunalnih čistilnih naprav

- - sanacije greznic

- - obnove in dogradnje vodooskrbnih sistemov na vododeficitarnih
    področjih

- izvedba investicij po prednostni listi

- upravljanje in vzdrževanje investicij

Hkratno upoštevanje vseh navedenih kriterijev (pog. 4.2.1.) v
okviru posameznih povodij določa stopnjo občutljivosti, oziroma
potencialne ogroženosti posameznih področij, ki je merilo za
določitev tako prednostnih področij kot tudi časovnega poteka
izvajanja posameznih investicij na le-teh.

4.3. Ekonomsko vrednotenje investicij z izdelavo finančnega in
časovnega načrta izvedbe

Po preliminarnih ocenah bomo implementacijo evropskih direktiv na
področju vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda
financirali z naslednjimi potencialnimi domačimi viri:

- takse za obremenjevanje vode (kot namenska sredstva državnega
proračuna)

- pristojbine za priključitev na kanalizacijo (komunalni
prispevek) in kanalščina

- nepovratna sredstva državnega proračuna (PP 5739 - Realizacija
investicij v komunalni infrastrukturi v skladu z državnim
programom za prevzem pravnega reda EU)

- nepovratna sredstva občinskih proračunov in možna kreditna
sredstva Ekološko-razvojnega sklada.

Poleg omenjenih nacionalnih virov so na voljo tudi tuja sredstva,
tako nepovratna sredstva EU kakor tudi kreditna sredstva
multilateralnih kreditorjev in privatnega bančnega sektorja.

V nadaljevanju sledi prikaz ocene posameznih virov financiranja
ter projekcije le-teh do končnega datuma predvidenega za izvedbo
ukrepov, ki jih določa operativni program. Kot je razvidno
predstavlja najpomembnejši vir financiranja komunalne
infrastrukture na področju varstva voda taksa za obremenjevanje
vode, s pomočjo katere se bo predvidoma financiralo v povprečju
okoli 40 odstotkov vrednosti prednostnih investicij. Vendar velja
opozoriti, da so navedene zgolj preliminarne ocene, ker je v
skladu z veljavno zakonodajo davčni zavezanec oproščen plačila
takse, če predloži investicijski program, zato je pri posameznem
infrastrukturnem projektu navedena ocena zneska takse do
predvidenega datuma izgradnje.

Opozoriti velja tudi na naslednje predpostavke:

- v okviru sredstev državnega proračuna so upoštevana zgolj
nepovratna sredstva, ki so namensko predvidena za izgradnjo
komunalne infrastrukture v skladu z državnim programom za prevzem
pravnega reda (postavka Investicije v komunalno infrastrukturo za
izvedbo NPAA - PP 5739) ter sredstva lastne udeležbe za
realizacijo PHARE programa na podlagi pogodbe med Slovenijo in
Evropsko komisijo

- pri opredelitvi občinskih proračunskih sredstev kot možnega
vira sofinanciranja NPVO je bil v skladu s predpostavkami NPVO
upoštevan delež v višini 10 % (ocena), kar lahko v predvidenem
časovnem obdobju zaostane za realno alociranimi sredstvi

- ker je odobritev koriščenja kreditnih sredstev Ekološko-
razvojnega sklada pogojena z izdajo soglasja Ministrstva za
finance, je realnost alokacije predvidenih sredstev zelo
vprašljiva, obseg zadolževanja občin je namreč zakonsko omejen.

Pomemben vir financiranja je seveda tudi sama cena komunalnih
storitev, ki v skladu z nedavnimi zakonskimi spremembami lahko
vključuje tudi stroške kapitala. Določitev omenjenih cen je v
pristojnosti občin, zato je težko oceniti kolikšen delež
investicijskih stroškov bodo le-ta vsebovala.

Znani viri financiranja alocirani po posameznem projektu so torej
sredstva zbrana iz naslova takse na obremenjevanje voda,
dodatnega namenskega deleža sredstev državnega proračuna in
občinskih proračunov ter tuji viri. V zadnji tabeli sledi prikaz
deleža ostalih virov, med katerimi predvidevamo predvsem privatni
sektor. Zelo skromen delež privatnega kapitala je dejstvo
današnje situacije. V prihodnje bo potrebno zakonsko opredeliti
pogoje, ki bodo tako privatne investitorje kakor tudi domače
komercialne banke stimulirali za naložbe na področju komunalne
infrastrukture.

4.3.1. Načrt izvedbe investicij

Ker ima večina prebivalstva Republike Slovenije (88 %) urejeno
nemoteno vodooskrbo iz javnih vodooskrbnih sistemov, smo v
operativnem programu za I. fazo (obdobje 6 let) izvajanja NPVO na
področju vodooskrbe identificirali le prednostne investicije na
vododeficitarnih področjih. I. faza je glede na prednostne ukrepe
NPVO bolj osredotočena v izgradnjo sistemov odvodnje in čiščenja
odpadnih voda, ker je na javno kanalizacijo priključenih le 53 %
prebivalstva, oziroma na čistilne naprave  pa le 30 % (% glede
na število prebivalcev (PE)), na greznice pa je še vedno
priključenih 47 % prebivalstva.

4.3.1.1. Investicije vodooskrbnih sistemov

Ker bo za vse investicije na področju vodooskrbe (razen
vodooskrbe Šaleške doline) znana ocena stroškov šele po izdelavi
investicijskih programov, operativni program ne podaja stroškov
posameznih investicij. Predvideni pričetek izvedbe posameznih
investicij pa je glede na potrebni čas za pripravo ustrezne
investicijsko-projektne dokumentacije možen šele najprej v letu
2001.

4.4. Nadzor in informacijska podpora izvajanja ukrepov

4.4.1. Strokovno-tehnični nadzor izvajanja ukrepov z
informacijsko podporo

Primarna vloga države na področju upravljanja voda na lokalni
ravni ni osredotočena le na pripravo zakonodaje, ampak tudi na
strateško načrtovanje in nadzor izvajanja le-te. Država, oziroma
pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, je tudi zadolženo za
izvedbo investicij in programov, ki jih določajo evropske
smernice. Obenem pa država nastopa tudi kot lastnik javnih
podjetij za izvajanje dejavnosti in je tudi pomemben investitor,
ki mora ne samo spoštovati okoljske zahteve, ampak mora z
investicijami posredno ali neposredno maksimirati tudi
zastavljene cilje.

MOP ima po ZVO vodilno vlogo pri koordinaciji in uveljavljanju
izvajanja ukrepov NPVO in posameznih sektorskih operativnih
programov (operativni program odvodnje in čiščenja komunalnih
odpadnih voda s programom projektov vodooskrbe), obenem pa je
država, oziroma pristojno ministrstvo tudi zadolženo za izvajanje
vseh aktivnosti v okviru procesa harmonizacije in implementacije
(izvajanja) EU zakonodaje.

Za učinkoviti nadzor izvajanje ukrepov operativnega programa
upravljanja z vodami na lokalni ravni moramo:

- zagotoviti potrebne pogoje za učinkovito delo inšpekcijskih
služb (kadri in oprema);

- izboljšati koordinacijo med državno in lokalno ravnijo;

- kadrovsko zapolniti deficitarna področja (ekonomsko, pravno);

- vzpostaviti katastre komunalne infrastrukture;

- vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo, ki bo obsegala:

- - kvalitetne monitoringe in baze podatkov

- - jasno opredeljeno strukturo zbiranja in obdelave relevantnih
    podatkov za podporo procesom odločanja, pripravi in nadzoru
    izvajanja celovitih programov sanacij

- - sprotno spremljanje trendov izvajanja zmanjševanja emisijskih
    virov onesnaženja.

4.4.2. Finančni nadzor izvajanja ukrepov

V skladu z opredeljeno organizacijo in postopkom kontrole
finančnih sredstev, to je sredstev državnega proračuna po uredbi
o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila
investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98), katerega
podlaga sta 87. in 91. člen zakona o izvrševanju proračuna
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 5/96) in tudi sredstev
tujih finančnih virov, je postopek finančnega nadzora izvajanja
ukrepov naslednji:

- pregled in potrditev vse projektne dokumentacije po fazah, ki
jih določa uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za
javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št.
82/98), s strani strokovne komisije MOP, ki jo imenuje minister;

- ko je investicija potrjena, pogodba z izvajalcem projekta
(investicije) poimensko določa izvajalce nadzora, zadolžene za
spremljanje izvajanja investicije po pogodbi, tako strokovno
kakor finančno (inženir s poznavanjem FIDIC pravil, predstavnik
investitorja in predstavnik pristojnega ministrstva);

- po pogodbi morajo odgovorne osebe potrditi vsako izvedeno
situacijo, s čimer zagotavljajo pravilnost in skladnost
posameznih postavk situacije s pogodbo, tj., da so predložene
situacije dejansko izvedene na terenu in da je cena posameznih
postavk skladna s pogodbo;

- pred plačilom posameznih predloženih situacij potrjeno
situacijo projekta še strokovno revidira oseba na MOP, ki je po
pogodbi zadolžena za spremljanje projekta.

Priloga 1

ANALIZA KRATKOROČNIH IN SREDNJEROČNIH KORISTI IZGRADNJE
KOMUNALNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV, KI JIH PREDVIDEVA
OPERATIVNI PROGRAM

Okolje je za sodobne ekonomiste oblika naravnega kapitala;
ključna pa je raven uporabe naravnega kapitala, saj je temelj
sodobne okoljevarstvene politike trajnostni razvoj. Teoretično
izhodišče trajnostnega razvoja, da je potrebno ohranjati naravne
vire za bodoče generacije je zahteven in globalen izziv.

Posledica gradnje objektov v prostor so tudi vplivi na okolje, ki
so posredni in neposredni. Vplivom na okolje, ki so posledica
posega je možno prisojati pomen. Pomen vpliva bo odvisen od
stanja  okolja pred posegom, velikosti in kakovosti spremembe ter
tudi od odnosa družbe oziroma presojevalca do obravnavane
spremembe okolja. Merila za določanje ustreznosti morajo biti
izbrana tako, da je poseg predvsem ekonomsko opravičljiv ter da
so hkrati do največje možne mere upoštevani vsi pogoji varovanja
okolja in narodnogospodarski interesi. Cena končnega proizvoda
mora vsebovati tudi okoljske elemente infrastrukturnega projekta.
Ovrednotiti je potrebno delež donosa od izboljšanja stanja okolja
in novih dejavnosti, ki jih bo omogočila realizacija
infrastrukturnega projekta.

Neposredne koristi posega v prostor (v konkretnem primeru
izgradnje kanalskih sistemov, čistilnih naprav ter vodooskrbnih
sistemov) lahko ovrednotimo s številom odprtih novih delovnih
mest ter številom zaposlenih v času izgradnje objektov, kakor
tudi zaposlenih v času obratovanja omenjenih objektov, kar
posredno pomeni tudi povečanje proračunskih prihodkov iz naslova
stroška dela.

Pregled pričakovanega števila novozaposlenih v času izgradnje
objektov in v času obratovanja objektov v obdobju od leta 2000 do
2007:


---------------------------------------------------------------------------------------------------
                                              2000   2001   2002   2003   2004   2005   2006   2007
---------------------------------------------------------------------------------------------------

štev. zaposl. v času izgradnje                 150    355    605    680    695    395    205
---------------------------------------------------------------------------------------------------

štev. zaposl. na objektu v času obratovanja                    3     13     43     69     95    128
---------------------------------------------------------------------------------------------------

štev. novozaposl. na objektu v času obr.                       3     10     31     16     26     33
---------------------------------------------------------------------------------------------------

Skupaj                                         150    355    611    703    769    480    326    161

---------------------------------------------------------------------------------------------------


Posredne koristi posega v prostor pa vključujejo zmanjšano
stopnjo koriščenja zdravstvenih storitev zaradi izboljšanja
stanja zdravja, izboljšanje biotske raznovrstnosti (flora in
favna v rekah, jezerih in morjih) in s tem posredno povezano
povečano število turistov in nočitev  kot tudi prihodkov
turistične dejavnosti. V turističnih krajih je moč ovrednotiti
koristi oziroma vpliv izgradnje čistilne naprave na gospodarske
dejavnosti s prej omenjenim številom turistov in nočitev, v manj
turističnih krajih pa z ovrednotenjem direktnih stroškov, ki jih
nosijo obiskovalci za prihod in odhod z želene lokacije (torej
strošek goriva, cestnine in ostali priložnostni stroški, kot tudi
vstopnine in stroški vodstva po kraju). Krivulja povpraševanja po
okoljski kvaliteti bo odvisna od odnosa med ceno, ki jo
obiskovalci pokrijejo preko prevzema "potovalnih" stroškov ter
pogostostjo obiska. Vzorčenje obiskovalcev poteka z vprašalniki
in preko osebnega stika anketarjev. Podatki se zbirajo o
značilnostih  obiskovalcev, motivih za njihov obisk, stroških
potovanja in značilnostih kraja, ki ga obiskujejo.

Nadalje je posredna korist izgradnje komunalnih infrastrukturnih
objektov povečanje vrednosti zemljišč zaradi infrastrukturne
opremljenosti, ki omogoča razvoj novih gospodarskih in
negospodarskih dejavnosti na tem področju.

Posebej pa je potrebno izpostaviti pomembnost izgradnje čistilnih
naprav na vodotokih, ki so glavni pritoki reke Save v spodnjem
toku (Savinja, posredno Paka, ki se izliva v Savinjo) na reki
Savi, ker je v načrtu izgradnja hidroenergetske verige na reki
Savi in je povodje Save potencialno občutljivo območje, zaradi
možne evtrofikacije akumulacij v primeru, če odvajamo neočiščene
komunalne vode direktno v Savo, oziroma njene pritoke.

V skladu s 26. členom uredbe o enotni metodologiji za izdelavo
programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list
RS, št. 82/98) bo minister predlagal vladi resorno metodologijo,
v kateri bodo določena posebna merila za ugotavljanje
učinkovitosti investicij s področja vodooskrbe, odvodnje in
čiščenja odpadnih voda ter druge specifičnosti s tega področja
(metodologija za izdelavo analize stroškov in koristi, ki
izhajajo iz okoljskih elementov investicij na osnovi poročila o
vplivih na okolje, na podlagi katerih bo za vsak okoljski
infrastrukturni objekt omenjena analiza podrobneje izdelana).

Priloga 2 Seznam določenih območij poselitve (aglomeracij) z
urejeno odvodnjo in čiščenjem odpadnih voda po izvedenem
operativnem programu

Območje poselitve (aglomeracija) predstavlja celotno urbano
površino (prebivalce vseh naselij), s katere se komunalne odpadne
vode odvajajo na skupno čistilno napravo.

Povodje Sava - Podpovodje Gorenjska Sava

Bohinjska Bistrica (CČN  11 000 PE) ima skupno število
prebivalcev 4478 in obsega naselja:

Bohinjska Češnjica, Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Ukanc,
Ribčev laz, Laški Rovt, Polje, Kamp, Kamnje, Savica, Brod,
Bohinjska Bistrica

Radovljica (CČN  30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 22.464
in obsega naselja:

Selo, Bodešče, Koritno, Ribno, Mevkuž, Višelnica, Krnica, Zgornje
Gorje, Spodnje Gorje, Poljščica, Grabče, Podnom, Zasip, Bled,
Lesce, Hlebce, Hrašče, Studenčice, Poljče, Begunje, Zapuže,
Zgoša, Vrbnje, Gorica, Nova vas, Lancovo, Radovljica

Kranjska Gora (CČN  6500 PE) ima skupno število prebivalcev 3297
in obsega naselja:

Rateče, Podkorn, Kranjska Gora, Gozd Martuljek

Tržič (CČN  20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 13.900 in
obsega naselja:

Tržič, Bistrica pri Tržiču

Povodje Sava - Podpovodje Ljubljanica-Sava

Ljubljana (CČN  420 000 PE) ima skupno število prebivalcev
325.778 in obsega naselja:

Ljubljana mesto - Bežigrad, Bežigrajski Dvor, Bizovik, Bokalce,
Brdo, Brinje, Brod, BS 3, Center, Črna vas ob Ižanski cesti,
Dravlje, Dolnice, Fužine, Galjevica, Hrušica, Ježica, Kamna
Gorica, Kašelj, Kodeljevo, Koseze, Kosovo polje, Kozarje,
Krakovo, Livada, Mala vas, Medno, Mestni Log, Moste, Moste-Polje,
Murgle, Nadgorica, Nove Jarše, Novo polje, Podutik, Poljane,
Polje, Prule, Pržan, Rakova Jelša, Rakovnik, Rapova jama, Rožna
dolina, Rudnik, Savlje, Savsko naselje, Snebrje, Sp. Gameljne,
Sp. Log, Stanežiče, Stegne, Stožice, Stranska vas, Smodinovec,
Šentjakob, Šentvid, Šiška, Šmartno ob Savi, Šmartno pod Šmarno
goro, Štepanjska vas, Štepanjsko naselje, Tacen, Tivoli,
Tomačevo, Trnovo, Vevče, Vič, Vižmarje, Vodmat, Vrhovci, VS 6/1,
Zadobrova, Zadvor, Sostro, Podmolnik, Zalog, Zelena jama, Zg.
Gameljne, Zg. in Sp. Kašelj, Žale

Vodice - Vodice, Zapoge, Hraše, Dornice, Dobruša, Repnje,
Bukovica, Utik, Koseze, Polje pri Vodicah, Selo pri Vodicah,
Šinkov turn, Vešča, Vojsko, Skaručna

Medvode - Valburga, Smlednik, Zbilje, Žeje, Zg. Senica, Sp.
Senica, Sora, Rakovnik, Goričane, Vaše, Medvode, Virje, Zg.
Pirniče, Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh, Žlebe, Seničica, Preska

Dobrova, Horjul, Polhov Gradec - Komanija, Ljubgojna, Podsmreka

Škofljica - Lavrica, Zalog pri Škofljici, Škofljica

Brezovica - Brezovica

Vrhnika (CČN  20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8641 in
obsega naselji:

Vrhnika, Verd

Litija (CČN  19 000 PE) ima skupno število prebivalcev 6932 in
obsega naselji:

Litija, Šmartno pri Litiji

Zagorje (CČN  17 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8224 in
obsega naselja:

Dolenja vas, Podkraj pri Zagorju, Ravenska Vas, Selo pri Zagorju,
Zagorje ob Savi

Trbovlje (CČN  18 000 PE) ima skupno število prebivalcev 17.485
in obsega naselje:

Trbovlje

Hrastnik (CČN  11 000 PE) ima skupno število prebivalcev 6370 in
obsega naselje:

Hrastnik

Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava-Savinja

Velenje-Šoštanj (CČN 50 000 PE) ima skupno število prebivalcev
40.995 in obsega naselja:

Velenje, Šoštanj, Paka, Cirkovce, Hrastovec, Plešivec, Bavče,
Pesje, Gaberke, Ravne, Skorno-Florjan

Celje (CČN 70 000 PE) ima skupno število prebivalcev 50.093 in
obsega naselja:

Bukovžlak, Celje, Dobrova, Košnica, Lahovna, Leskovec, Loktovec,
Lopata, Medlog, Pečovnik, Prekorje, Slance, Šmarjeta pri Celju,
Teharje, Tremerje, Trnovše pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova,
Zvodno, Žepina, Levec, Drešnja vas, Draga, Kompole, Ogorevc,
Pražinska vas, Štore

Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava

Sevnica (CČN 10 000 PE) ima skupno število prebivalcev 4953 in
obsega naselje:

Sevnica

Krško (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8337 in
obsega naselja:

Krško, Leskovec, Veniše, Videm

Brežice (CČN 10 000 PE) ima skupno število prebivalcev 7176 in
obsega naselji:

Brežice, Čatež ob Savi

Povodje Sava - Podpovodje Spodnja Sava-Sotla

Rogaška Slatina (CČN 12 000 PE) ima skupno število prebivalcev
6395 in obsega naselji:

Rogaška Slatina, Rogatec

Povodje Mura

Murska Sobota (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev
21.596 in obsega naselja:

Bakovci, Černelovci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota,
Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci, Veščica, Marjanci

Lendava (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev 9190 in
obsega naselja:

Lendava, Lendavske Gorice, Čentiba, Dolga Vas, Dolna, Trimini,
Petišovci, Doljni Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot

Povodje Drava

Maribor (CČN 200 000 PE) ima skupno število prebivalcev 112.786
in obsega naselja:

Maribor, Pekre, Limbuš, Spodnje Hoče, Brestrnica, Miklavž,

Slovenj Gradec (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev
9901 in obsega naselja:

Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno

Dravograd (CČN 9000 PE) ima skupno število prebivalcev 3496 in
obsega naselje:

Dravograd

Mislinja (CČN 2500 PE) ima skupno število prebivalcev 1818 in
obsega naselja:

Mislinja, Šentilj, Dovže

Ptuj (CČN 105 000 PE) ima skupno število prebivalcev 25.526 in
obsega naselja:

Ptuj, Draženci, Gerečja vas, Grajena, Hajdoše, Podvinci, Skorba,
Slovenja vas, Sp. Hajdina, Spuhlja, Zg. Hajdina, Kungota pri
Ptuju

Povodje Soča

Bovec (CČN 6500 PE) ima skupno število prebivalcev 1702 in obsega
naselje:

Bovec

Kobarid (CČN 4100 PE) ima skupno število prebivalcev 1693 in
obsega naselja:

Kobarid, Mlinsko, Idrsko

Most na Soči (CČN 1000 PE) ima skupno število prebivalcev 475 in
obsega naselje:

Most na Soči

Nova Gorica (CČN 45 000 PE) ima skupno število prebivalcev 26.358
in obsega naselja:

Nova Gorica, Solkan, Rožna Dolina, Šempeter, Vrtojba, Miren,
Černelovci, Veščica

Ajdovščina (CČN 20 000 PE) ima skupno število prebivalcev 8827 in
obsega naselja:

Ajdovščina, Dolenje, Grivče, Kožmani, Dolga Poljana, Lakovec,
Budanje, Ustje

Povodje Obalno morje

Koper (CČN 50 000 PE) ima skupno število prebivalcev 40.602 in
obsega naselja:

Koper, Bošamarin, Kampel, Manžan, Pobegi, Prade, Salara,
Vanganel, Babiči, Marezige, Bertoki, Bonini, Čežarji, Dekani,
Gažon, Hrvatini, Plavje, Sp. Škofije, Sv. Anton, Škocjan, Šmarje,
Zg. Škofije, Ankaran, Barižoni

Izola (CČN 30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 12.307 in
obsega naselji:

Izola, Jagodje

Piran (CČN 30 000 PE) ima skupno število prebivalcev 15.177 in
obsega naselja:

Piran, Portorož, Lucija, Seča, Fiesa, Strunjan, Malija - Mala
Seva

Ilirska Bistrica (CČN 9500 PE) ima skupno število prebivalcev
4768 in obsega naselje:

Ilirska Bistrica