Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/1999 z dne 12. 11. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/1999 z dne 12. 11. 1999

Kazalo

4362. Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade, stran 13648.

Na podlagi 70. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade
1. člen
Ta pravilnik predpisuje:
– način opazovanja inducirane seizmičnosti, ki jo povzroča voda v zbiralniku, zajezena z veliko pregrado,
– način opazovanja dinamičnega obnašanja telesa in temelja velikih pregrad, zbiralnikov oziroma prostora za njimi, ter prostega površja v njihovi neposredni bližini ob delovanju potresov,
– tehnične normative seizmoloških instrumentov in normative za njihovo vzdrževanje in
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec opazovanja vpliva seizmičnosti na velike pregrade (v nadaljnjem besedilu: seizmološko opazovanje).
2. člen
Velika pregrada (v nadaljnjem besedilu: pregrada) po tem pravilniku je:
1. vsaka pregrada, ki je višja od 15 metrov ali
2. vsaka pregrada med 10 in 15 metri višine, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
– dolžina krone ni manjša od 500 metrov ali
– vsebina zbiralnika, ki ga ustvari pregrada, ni manjša od enega milijona kubičnih metrov
– maksimalna visoka voda, ki vpliva na pregrado, ni manjša od 2.000 kubičnih metrov na sekundo ali
– pregrada, ki je imela težke pogoje temeljenja ali
– pregrada je neobičajna konstrukcija.
3. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. opazovanje inducirane seizmičnosti je zaznavanje in zapisovanje sprememb potresne dejavnosti, ki nastajajo zaradi vode v zbiralniku, zajezene v prostoru za veliko pregrado,
2. opazovanje dinamičnega obnašanja pregrade je zaznavanje in zapisovanje odziva telesa in temelja pregrade ter prostega površja okoli nje na potres,
3. utekočinjenje muljastih in trdnih snovi je sprememba geomehanskih lastnosti teh snovi ob močnejših potresih kot posledica naraščanja pornega pritiska in zmanjšanja napetosti,
4. prosto površje je območje v neposredni bližini pregrade, na katerega obstoj in nihanje pregrade ne vplivata na odziv tal ob potresu,
5. višina pregrade je višina merjena od najnižje točke temeljenja do vrha pregrade,
6. vršni pospešek tal (ali maksimalni pospešek) je največja amlituda nihanja tal.
4. člen
Zavezanec za zagotovitev opazovanja inducirane seizmičnosti in opazovanja dinamičnega obnašanja pregrad po tem pravilniku je lastnik pregrade.
Zavezanec za postavitev instrumenta oziroma instrumentov za opazovanje inducirane seizmičnosti (v nadaljnjem besedilu: seizmograf) in instrumentov za opazovanje dinamičnega obnašanja pregrade (v nadaljnjem besedilu: akcelerograf), po tem pravilniku, je lastnik pregrade.
Zavezanec za zagotavljanje izvajanja obratovalnega monitoringa je upravljalec pregrade.
5. člen
Opazovanje inducirane seizmičnosti se mora izvesti na pregradah, katerih višina je večja od 40 metrov.
6. člen
Pregrada, katere višina je večja od 100 metrov, mora imeti na prostem površju v oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika lokalno mrežo najmanj treh seizmografov.
Pregrada, katere višina je med 40 in 100 metri, mora imeti na prostem površju v oddaljenosti do pet kilometrov od obale zbiralnika najmanj en seizmograf.
7. člen
Za zagotovitev optimalnega zaznavanja in zapisovanja ter določanja parametrov lokalnih potresov se izdela posebni projekt, v katerem se določi lokacije seizmografov, vrsto opreme in način njene postavitve.
Posebni projekt iz prejšnjega odstavka odobri ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Posebni projekt iz prvega odstavka tega člena je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor za graditev pregrade.
8. člen
Lastnik pregrade mora zagotoviti začetek opazovanja inducirane seizmičnosti najmanj tri leta pred začetkom polnjenja zbiralnika oziroma prostora za pregrado ter zagotavljati to opazovanje najmanj deset let po prvi zapolnitvi do kote polnitve, določene s projektom za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor za graditev pregrade.
Ministrstvo lahko po preteku dobe iz prejšnjega odstavka na predlog zavezanca odloči, da opazovanje inducirane seizmičnosti preneha, če iz analize z opazovanjem dobljenih podatkov izhaja, da se seizmičnost ozemlja, na katerem stoji pregrada, zaradi pregrade ni spremenila.
9. člen
V opremi seizmografa po tem pravilniku mora biti senzor vektorja hitrosti gibanja prostega površja (v nadaljnjem besedilu: senzor hitrosti), registrator časovnega poteka hitrosti gibanja podlage senzorja za vse tri smeri v prostoru in seizmični sprožilec.
10. člen
Registrator časovnega poteka hitrosti iz prejšnjega člena mora imeti naslednje sestavine oziroma lastnosti:
1. najmanj 5 sekund preddogodkovnega pomnilnika,
2. najmanj 5 sekund podogodkovnega pomnilnika,
3. najmanj 16-bitni analogno-digitalni pretvornik,
4. vzorčenje najmanj 200 vzorcev na sekundo,
5. vzorčenje najmanj treh kanalov,
6. istočasno vzorčenje vseh kanalov,
7. shranjevanje na trajni pomnilniški medij,
8. večopravilnost – zajemanje dogodkov med prenosom in pregledom shranjenih dogodkov,
9. samodejno preverjanje delovanja,
10. možnost daljinske kalibracije (lastna nihajna doba in dušenje senzorja),
11. možnost modemskega dostopa za nastavitve parametrov in prenos podatkov,
12. najmanj 24 ur avtonomno delovanje brez omrežne napetosti in
13. sinhronizacijo z mednarodnim standardom točnega časa (zaželen GPS sprejemnik) ter točnost najmanj 1 milisekunde.
11. člen
Senzor vektorja hitrosti mora imeti naslednje sestavine oziroma lastnosti:
1. dinamični obseg >120 dB pri 1 Hz,
2. frekvenčno območje od 1 do 30 Hz in
3. dušenje med 55% in 70% kritičnega dušenja.
12. člen
Seizmični sprožilec iz 9. člena tega pravilnika mora imeti naslednje lastnosti:
1. da je nastavljiv za vsak kanal posebej in
2. da se proži s primerjavo trenutne vrednosti glede na povprečno vrednost potresnega signala.
13. člen
Opazovanje dinamičnega obnašanja pregrade na delovanje potresa se izvaja z več akcelerografi, ki so postavljeni v temelju pregrade, v njenem telesu oziroma na prostem površju.
14. člen
Za pregrade z višino 60 ali več metrov mora biti postavljena mreža najmanj štirih akcelerografov, od katerih je eden v temelju, dva v telesu pregrade, eden pa na prostem površju.
Za pregrade z višino od 30 do 60 metrov mora biti postavljena mreža najmanj treh akcelerografov, od katerih je eden v temelju, eden v telesu pregrade, eden pa na prostem površju.
Za druge pregrade morata biti postavljena najmanj dva akcelerografa, od katerih je eden v temelju pregrade, drugi pa na prostem površju.
15. člen
Vsi akcelerografi, postavljeni za posamezno pregrado iz prejšnjega člena, morajo biti povezani v enoten sistem merjenja in zbiranja podatkov o opazovanju dinamičnega obnašanja pregrade.
16. člen
Za zagotovitev optimalnega zaznavanja in zapisovanja dinamičnega opazovanja obnašanja pregrade se izdela posebni projekt opazovanja inducirane seizmičnosti, v katerem se določi število in lokacije akcelerografov, vrsto opreme ter način njene postavitve.
Posebni projekt iz prejšnjega odstavka odobri ministrstvo.
Posebni projekt iz prvega odstavka tega člena je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor za graditev pregrade.
17. člen
V opremi akcelerografa po tem pravilniku mora biti senzor vektorja pospeškov gibanja podlage, na katero je senzor pritrjen (v nadaljnjem besedilu: senzor pospeškov), registrator časovnega poteka vektorja pospeškov gibanja podlage senzorja za vse tri smeri v prostoru in seizmični sprožilec.
18. člen
Registrator časovnega poteka vektorja pospeškov iz prejšnjega člena mora imeti naslednje sestavine oziroma lastnosti:
1. najmanj 5 sekund preddogodkovnega pomnilnika,
2. najmanj 5 sekund podogodkovnega pomnilnika,
3. najmanj 16-bitni analogno-digitalni pretvornik,
4. vzorčenje najmanj 200 vzorcev na sekundo,
5. vzorčenje najmanj treh kanalov,
6. istočasno vzorčenje vseh kanalov,
7. zmogljivost trajnega shranjevanja najmanj 25 minut zveznega zapisa,
8. večopravilnost – zajemanje med prenosom in pregledom dogodkov,
9. samodejno preverjanje delovanja,
10. možnost daljinske kalibracije (lastna nihajna doba in dušenje senzorja),
11. možnost modemskega dostopa za nastavitve parametrov in prenos podatkov,
12. najmanj 24 ur avtonomnega delovanja (brez omrežne napetosti),
13. avtonomno napajanje pomnilnika zajetih podatkov in
14. sinhronizacijo z mednarodnim standardom točnega časa (zaželen GPS sprejemnik) ter točnost najmanj 1 milisekunde.
19. člen
Med akcelerografi na isti pregradi je treba zagotoviti sinhronizacijo zajemanja podatkov o dinamičnem obnašanju pregrade.
20. člen
Senzor vektorja pospeškov mora imeti naslednje sestavine oziroma lastnosti:
1. merilni doseg najmanj 100% težnostnega pospeška,
2. dinamični obseg > 120 dB pri 10 Hz,
3. frekvenčno območje od 0 do 33 Hz in
4. dušenje med 55% in 70% kritičnega dušenja.
21. člen
Seizmični sprožilec iz 19. člena tega pravilnika mora imeti naslednje lastnosti:
1. nastavljivost na vsak kanal posebej,
2. pasovno filtriranje najmanj v obsegu 0.1 Hz do 20 Hz,
3. postopek proženja s primerjavo trenutne vrednosti glede na povprečno vrednost in
4. nastavljivost seizmičnega signala ali amplitude proženja v območju od 0.01% do 100% največjega merskega obsega merilnega instrumenta.
22. člen
Postavljanje seizmografov in akcelerografov (v nadaljnjem besedilu: seizmološki instrumenti) mora biti izvedeno v skladu s posebnim projektom za zagotovitev opazovanja inducirane seizmičnosti oziroma za zagotovitev opazovanja dinamičnega obnašanja pregrade.
Pri neposredni montaži seizmoloških instrumentov pa je treba zagotoviti zlasti:
– zavarovanje seizmoloških instrumentov pred morebitnimi mehanskimi poškodbami,
– brezhibno in stalno delovanje seizmoloških instrumentov,
– da imajo seizmološki instrumenti na istem objektu enake lege smeri osi v prostoru,
– ustrezno sidranje seizmoloških instrumentov in
– stik senzorjev hitrosti in senzorjev pospeškov s podlago tudi pri največjih pričakovanih hitrostih in pospeških.
23. člen
S postopkom vzdrževanja seizmoloških instrumentov se mora zagotoviti stalno in brezhibno delovanje.
Postopek vzdrževanja obsega postopke tehničnega vdrževanja ter postopke nadzora delovanja seizmoloških instrumentov.
24. člen
Postopek tehničnega vzdrževanja je odvisen od vrste opreme seizmoloških instrumentov, obsega pa zbiranje podatkov rednih in izrednih pregledov, zamenjavo nadomestnih delov, zbiranje kalibracijskih podatkov in vodenje matične knjige seizmografov oziroma akcelerografov.
V postopku pregleda so zajeti vsi podatki, ki so nujni za popolno preveritev funkcionalnosti in operativnosti seizmoloških instrumentov.
Tehnično vzdrževanje seizmoloških instrumentov iz prejšnjega člena je treba opravljati v skladu z navodili proizvajalca opreme.
25. člen
Opazovanje inducirane seizmičnosti in dinamičnega obnašanja pregrade (v nadaljnjem besedilu: seizmološko opazovanje) lahko za zavezanca iz 4. člena tega pravilnika izvaja pravna ali fizična oseba, ki ima pooblastilo ministrstva. Pooblastilo ministrstva lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano geofizikalno ali drugo ustrezno dejavnost opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: seizmološki opazovalec).
Ministrstvo izda pooblastilo ob izpolnjevanju pogojev iz tega pravilnika v obsegu, za katerega zavezanec oziroma oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi, glede na vrsto in obseg izvajanja opazovanja.
26. člen
Seizmološki opazovalec mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji.
27. člen
Seizmološki opazovalec dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu ter navedbo vrste in obsega izvajanja seizmološkega opazovanja, za katerega prosilec želi pooblastilo.
28. člen
Seizmološkemu opazovalcu se lahko izda pooblastilo za največ šest let. Pooblastilo se lahko obnovi na podlagi ponovne vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 26. členu tega pravilnika.
29. člen
Ministrstvo lahko seizmološkemu opazovalcu odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo dano:
1. če ta ne izpolnjuje več pogojev iz 26. člena tega pravilnika,
2. če ne izpolnjuje zahtev iz 31., 32. in 33. člena tega pravilnika in
3. če iz ocene izvajalca javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja izhaja, da opazovanja ne izvaja v skladu s tem pravilnikom oziroma ga izvaja nestrokovno ali nekvalitetno.
30. člen
Ministrstvo vodi seznam seizmoloških opazovalcev.
Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
1. imenu in sedežu pooblaščene osebe in
2. vrsti in obsegu seizmološkega opazovanja.
31. člen
O opazovanju inducirane seizmičnosti ter opazovanju dinamičnega obnašanja pregrade med potresi je seizmološki opazovalec dolžan vsako leto izdelati letno poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora zavazenec v obliki, ki jo predpiše minister, dostaviti tudi ministrstvu najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
32. člen
Seizmološki opazovalec je dolžan ob vsakem potresu, pri katerem vršni pospešek na prostem površju preseže vrednost 5 procentov zemeljskega pospeška, pripraviti posebno poročilo, ki mora vsebovati vse izvirne registracije potresnega nihanja in pripadajočo obdelavo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora zavezanec dostaviti ministrstvu v roku 30 dni po dogodku.
33. člen
Poročila iz 31. in 32. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti deset let.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
35. člen
Ne glede na določbe 26. člena tega pravilnika lahko seizmološki opazovalec do 31. decembra 2004 dobi pooblastilo tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik,
2. da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3. da ima ustrezno število tehnično in strokovno usposobljenih delavcev z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za opravljanje seizmološkega opazovanja po tem pravilniku in
4. da razpolaga z ustrezno instrumentacijo ter preizkusno in merilno opremo za izvajanje seizmološkega opazovanja ter za vzdrževanje opreme v skladu s tem pravilnikom.
Izpolnjevanje pogojev iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ugotavlja mininistrstvo v sodelovanju z upravnim organom, pristojnim za standardizacijo in meroslovje.
36. člen
Zavezanci za izvajanje seizmološkega opazovanja morajo za obstoječe pregrade zagotoviti opazovanje v skladu s tem pravilnikom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
V roku iz prejšnjega odstavka morajo zavezanci uskladiti z določbami tega pravilnika tudi obstoječe sisteme seizmološkega opazovanja, ki so bili postavljeni po pravilniku o tehničnih normativih za seizmično opazovanje visokih vodnih pregrad (Uradni list SFRJ, št. 6/88).
37. člen
Ne glede na določbe 8. člena tega pravilnika morajo zavezanci najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti tudi opazovanje inducirane seizmičnosti za pregrade iz 5. člena pravilnika.
Opazovanje po prejšnjem odstavku mora trajati najmanj tri leta, po preteku tega časa pa lahko preneha ob pogojih in po postopku iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati pravilnik o tehničnih normativih za seizmično opazovanje visokih pregrad (Uradni list SFRJ, št. 6/88).
39. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-01-87/99
Ljubljana, dne 2. novembra 1999.
Minister
za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti