Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za finance

S to odredbo se določajo vrste ter priznavanje in izkazovanje prihodkov in odhodkov v računovodskih izkazih pravnih oseb javnega prava.

Pravne osebe javnega prava izkazujejo v poslovnih knjigah prihodke in odhodke v skladu z določbami te odredbe ter enotnim kontnim načrtom iz 13. člena zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99).

Prihodki in odhodki se priznavajo po načelu denarnega toka. To načelo pomeni, da se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:
– poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov je nastal ter
– je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Šteje se, da je pogoj za priznavanje prihodkov in odhodkov, določen v drugi alinei prejšnjega odstavka, izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način, pri čemer ni nastal denarni tok.
Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka tega člena se za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, priznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu denarja.

Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, določenih z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, razen taks in pristojbin.
Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristojbin ter vsi drugi prihodki, ki niso v tem členu posebej opredeljeni.
Kapitalski prihodki so prihodki iz prodaje materialnega in nematerialnega premoženja.
Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev.
Transferni prihodki so prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij.

Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferjev, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve ter sredstva, izločena v rezerve.
Odhodki tekočih transferov so plačila, za katere plačniki v povračilo ne dobijo materiala ali storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske.
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih sredstev, premoženja, opreme, napeljav in vozil, kot tudi plačila za načrte, novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb in drugih pomembnih naprav.
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nabavo opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnove idr.
Kot investicijski transfer se štejejo tudi prenesena denarna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana v upravljanje in za katera se pri prejemniku teh sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev prejetih v upravljanje.

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana.
Nabavna vrednost sestoji iz nakupne cene, povečane za dajatve in druge stroške, neposredno povezane z usposobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva za delo oziroma s pridobitvijo neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Za znesek izvirne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev oziroma neopredmetenih dolgoročnih sredstev se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti ter neodpisano nabavno vrednost prodanih ali odtujenih osnovnih sredstev.
Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so bili plačani.

Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin.
Terjatve iz prejetih vrednostnih papirjev se popravijo za zneske obresti oziroma donose, ki so izkazani v vrednostnem papirju in se nanašajo na bodoče obdobje.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev, ki povečujejo vrednost teh terjatev in finančnih naložb, se obravnavajo kot samostojna terjatev. Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju. Prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh terjatev in finančnih naložb ter stanje obveznosti do njihovih virov.
Obračunane realne obresti in drugi donosi kratkoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob njihovem vnovčenju. Kot obrestovanje se obravnava tudi prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih finančnih naložb in terjatev. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob vnovčenju.
Popravek oziroma odpis terjatev, ki so bile priznane kot prihodki oziroma prejemki tekočega leta, zmanjšuje prihodke in prejemke tekočega leta. Popravek oziroma odpis drugih terjatev in naložb zmanjšuje ustrezno obveznost do virov teh sredstev.

Stroški nabave materiala in blaga se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so bili plačani.
Količinska enota zaloge materiala in blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne cene, povečane za dajatve in druge neposredne stroške ter zmanjšane za dobljene popuste. Za znesek izvirne nabavne vrednosti zaloge materiala in blaga se ob nabavi oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost porabe materiala oziroma prodanega ali odtujenega materiala in blaga.
Zaloge nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov se ocenjujejo po izbrani metodi v skladu z računovodskimi standardi. Za znesek vrednosti zalog nedokončane proizvodnje oziroma storitev ter končnih izdelkov se oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunano vrednost prodanih ali odtujenih izdelkov ali storitev.
Neposredni in posredni stroški materiala, storitev in dela ter drugi stroški, ki so povezani s proizvodnjo izdelkov ali opravljanjem storitev, se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so bili plačani.
Prihodki od prodaje zalog materiala, blaga oziroma izdelkov in storitev se priznajo v obračunskem obdobju, ko so plačani.
Ugotovljeni presežki in primanjkljaji zalog povečujejo oziroma zmanjšujejo vire sredstev. Za zneske primanjkljajev, ki bremene odgovorno osebo, se priznajo prihodki v obračunskem obdobju, ko je znesek plačan.

Devizna sredstva se izkazujejo v tolarski protivrednosti, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije. Uskladitev zaradi spremembe tečajev se opravi ob vsaki spremembi stanja ter na bilančni dan. Za razliko, nastalo zaradi uskladitve, se povečajo oziroma zmanjšajo viri.
Plemenite kovine se vrednotijo po nabavnih cenah. Usklajevanje vrednosti se opravi ob vsaki spremembi stanja ter na bilančni dan na podlagi cen, ki jih objavlja Ljubljanska borza. Za razliko, nastalo zaradi usklajevanje cen se povečajo oziroma zmanjšajo viri.

Obveznosti se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin.
Obveznosti iz danih vrednostnih papirjev se popravijo za zneske obresti, ki se nanašajo na bodoče obdobje.
Obračunane realne obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti, ki povečujejo obveznost pravne osebe, razen povečanja iz naslova prevrednotenja (revalorizacije), se obravnavajo kot samostojna obveznost. Ta povečanja se priznajo kot odhodki ob vnovčenju. Prevrednotenje (revalorizacija) dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti ter stanje lastnih virov sredstev.
Obračunane realne obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se priznajo kot prihodki ob njihovem vnovčenju. Kot obrestovanje se obravnava tudi prevrednotenje (revalorizacija) kratkoročnih obveznosti.
Obresti, zaračunane na podlagi prejetih blagovnih kreditov, ter zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila poslovnih obveznosti, se štejejo kot strošek nabave blaga oziroma storitev, na katere se nanašajo.
Popravek obveznosti, ki so bile že plačane in so bile priznane kot odhodki tekočega leta, zmanjšuje odhodke tekočega leta. Odpis obveznosti, ki so že vplivale na zmanjšanje lastnih virov sredstev, povečuje stanje lastnih virov sredstev.

Pravne osebe iz četrtega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za nepridobitne organizacije. Pri razčlenjevanju in izkazovanju prihodkov in odhodkov upoštevajo tudi določbe pravilnika o enotnem kontnem načrtu.
Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ugotavljajo in razčlenjujejo pravne osebe iz prejšnjega odstavka svoje prihodke in odhodke tudi na način, ki je s to odredbo določen za druge uporabnike enotnega kontnega načrta. Podatke o tako ugotovljenih prihodkih in odhodkih izkazujejo v svojih poslovnih knjigah v skladu z določbami pravilnika o enotnem kontnem načrtu. Na podlagi teh evidenc sestavijo poročilo v skladu s predpisom, ki ga izda minister za finance.
Med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena štejejo vsi uporabniki enotnega kontnega načrta iz 13. člena zakona o računovodstvu razen državnega in občinskih proračunov, državnih in občinskih organov ter organizacij, ožjih delov lokalnih skupnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in javnih skladov, ki so jih ustanovile občine ali država.

Režijski obrati iz 17. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) evidenčno ugotavljajo in razčlenjujejo prihodke in odhodke na način, ki je določen za pravne osebe iz četrtega odstavka 15. člena zakona o računovodstvu.

Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2000.