Na podlagi 5., 6., 12.,13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
– Dornava – Park dvorca Dornava (EŠD 7876),
– Dornava – Dvorec Dornava (EŠD 120).
Enota dediščine Dvorec Dornava stoji sredi območja enote Park dvorca Dornava.
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, kulturne krajine, spomenika oblikovane narave in umetnostnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Dornavski park je največja slovenska baročna parkovna zasnova 18. stol. na Štajerskem in edina celota z ohranjenim, nadstropnim baročnim dvorcem, ki je izhodišče in glavni poudarek kompozicije. Enotno zasnovo poudarja skoraj 2 km dolga os, ki se začne v drevoredu pred dvorcem in se zaključi ob reki. Ob njej so vrt pred vhodom v dvorec, z bogato okrašeno zidano ograjo, 90 metrov dolg štiridelen parter s središčno postavljenim bazenom z Neptunovim kipom in vrtnimi skulpturami in pahljačasti drevoredi v smeri reke. Celota je edinstvena za Štajersko in Slovenijo.

Meja varovanega območja za kulturni spomenik in vplivno območje sta vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od zarisane meje zavarovanega območja ter vsa robna področja dvorca s parkom, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo, lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves in drugih rastlin, njihovih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka na širšo, nepozidano okolico, preprečevanje zaraščanja parkovnih osi,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopa javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem predhodno odobri pristojni zavod,
– prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.