Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/1998 z dne 14. 8. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/1998 z dne 14. 8. 1998

Kazalo

2602. Zakon o pospeševanju turizma (ZPT), stran 4134.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o pospeševanju turizma (ZPT)
Razglašam zakon o pospeševanju turizma (ZPT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. julija 1998.
Št. 001-22-74/98
Ljubljana, dne 7. avgusta 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POSPEŠEVANJU TURIZMA (ZPT)
1. člen
Ta zakon določa pospeševanje turizma na lokalni in nacionalni ravni kot dejavnost v javnem interesu zaradi ugodnih vplivov, ki jih ima turizem na celoten gospodarski in družben razvoj.
I. DEJAVNOST POSPEŠEVANJA TURIZMA
2. člen
(1) Dejavnost pospeševanja turizma je:
– oblikovanje celovite turistične ponudbe,
– spodbujanje razvoja turistične infrastrukture,
– promocija celovite turistične ponudbe,
– informiranje obiskovalcev.
(2) Dejavnost iz prejšnjega odstavka opravljajo:
– turistična organizacija na lokalni ravni (v nadaljnjem besedilu: lokalna turistična organizacija),
– turistična organizacija na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: nacionalna turistična organizacija).
II. LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA
3. člen
(1) Dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona opravlja lokalna turistična organizacija.
(2) Lokalno turistično organizacijo ustanovi občina oziroma več občin na zaokroženem območju.
(3) Člani lokalne turistične organizacije so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost.
(4) Članstvo v lokalni turistični organizaciji je obvezno za osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo v občini svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, in opravljajo s turizmom neposredno povezano dejavnost.
(5) V lokalni turistični organizaciji so lahko člani tudi turistična in druga društva.
(6) Občina iz drugega odstavka tega člena z ustanovitvenim aktom določi način upravljanja lokalne turistične organizacije in njeno dejavnost, ki obsega najmanj:
– oblikovanje celovite turistične ponudbe območja,
– informiranje obiskovalcev v okviru turistično informacijskega centra,
– promocijo turistične ponudbe,
– sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije,
– vključevanje aktivnosti turističnih društev s statusom društva, ki deluje v javnem interesu,
– spodbujanje razvoja in urejanje objektov turistične infrastrukture na območju.
(7) V organu upravljanja lokalne turistične organizacije se zagotovi sorazmerno zastopanost članov posameznih dejavnosti.
(8) Člani lokalne turistične organizacije iz tretjega odstavka tega člena, razen turističnih in drugih društev, plačujejo članarino lokalni turistični organizaciji.
Turistično informacijski center
4. člen
Turistično informacijski center iz druge alinee šestega odstavka 3. člena tega zakona opravlja aktivnosti v zvezi z:
– sprejemanjem obiskovalcev,
– nudenjem brezplačnih informacij obiskovalcem,
– zbiranjem podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev,
– ugotavljanjem mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe,
– sprejemanjem in posredovanjem pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom.
III. NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA
5. člen
(1) Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije ustanovi nacionalno turistično organizacijo, h kateri lahko kot ustanovitelji pristopijo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije ter lokalne turistične organizacije in druge zainteresirane organizacije na nacionalni ravni.
(2) Ustanovitelji nacionalne turistične organizacije v ustanovitvenem aktu določijo obliko organiziranosti in način upravljanja ter dejavnost, ki obsega najmanj:
– usklajevanje in pospeševanje lokalnih turističnih ponudb,
– oblikovanje celovite turistične ponudbe Slovenije,
– promocijo turistične ponudbe Slovenije,
– komuniciranje s turističnimi trgi v tujini,
– vzpostavitev mreže turističnih predstavništev v tujini,
– delovanje informacijskega sistema za potrebe pospeševanja turizma.
IV. TURISTIČNI KRAJ IN TURISTIČNO OBMOČJE
6. člen
(1) Turistični kraj je naseljen kraj, ki ima naravne, kulturne, zgodovinske ali druge znamenitosti pomembne za turizem, razvito turistično infrastrukturo ter druge vsebine, pomembne za oblikovanje turistične ponudbe.
(2) Turistično območje je geografsko zaokrožena celota ene ali več občin, na katerem se lahko oblikuje celovita turistična ponudba, in izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril:
– 500 ležišč v gostinskih obratih pridobitne narave,
– 40.000 prenočitev turistov v predhodnem koledarskem letu,
– 30.000 registriranih dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu.
(3) Turistično območje je tudi območje, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, tedaj ko občina oziroma občine iz svojega proračuna nadomestijo manjkajoči del prihodka, ki bi bil sicer dosežen iz naslova turistične takse, če bi bila izpolnjena merila iz druge alinee prejšnjega odstavka, in ga namenijo za ugodnosti in storitve v skladu z 22. členom tega zakona.
(4) Višina manjkajočega prihodka se določi tako, da se število manjkajočih prenočitev turistov iz druge alinee prvega odstavka pomnoži z 8 točkami turistične takse.
Podelitev statusa turističnega območja
7. člen
Občine, ki izpolnjujejo merila iz 6. člena in ustanovijo lokalno turistično organizacijo iz 3. člena tega zakona, pridobijo sposobnost, da se prijavijo pristojnemu ministrstvu za pridobitev statusa turističnega območja.
8. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za turizem, podeli občinam status “turističnega območja“ na podlagi pisne vloge, ki vsebuje:
– dokazilo o registraciji lokalne turistične organizacije in njen ustanovitveni akt,
– podatke iz drugega oziroma tretjega odstavka 6. člena tega zakona,
– dokazila o delovanju turistično informacijskega centra.
(2) Lokalne turistične organizacije s turističnih območij, pridobijo pravico:
– soustanovitve nacionalne turistične organizacije,
– sodelovanja pri oblikovanju programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije,
– sofinanciranja pospeševanja turizma iz sredstev nacionalne turistične organizacije.
Usklajevanje turističnih ponudb turističnih območij in istovrstnih ponudb
9. člen
(1) Na podlagi interesov po usklajevanju turistične ponudbe več turističnih območij, lahko lokalne turistične organizacije ustanovijo regionalno turistično organizacijo.
(2) Subjekti, ki oblikujejo istovrstne ponudbe, kot npr. zdravilišča in podobno, lahko ustanovijo področno turistično organizacijo.
(3) Subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena pridobijo pravico do sooblikovanja programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije in pravico do sofinanciranja njihovih promotivnih aktivnosti v skladu z določili ustanovitvenega akta nacionalne turistične organizacije.
V. VIRI FINANCIRANJA
1. Lokalna raven
10. člen
Viri financiranja za izvajanje dejavnosti iz šestega odstavka 3. člena so:
– sredstva članarine, turistične takse in proračunska sredstva občine,
– prostovoljni finančni prispevki ustanoviteljev lokalne turistične organizacije,
– lastni prihodki lokalne turistične organizacije,
– sredstva nacionalne turistične organizacije za pospeševanje razvoja turizma,
– sredstva proračuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena lokalnim skupnostim v zaokroženem turističnem območju in se uporabljajo za ureditev prebivalcem, obiskovalcem in turistom prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo,
– darila in dotacije.
Članarina
11. člen
(1) Občine iz 8. člena tega zakona predpišejo članom lokalne turistične organizacije članarino pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Občina kot ustanoviteljica lokalne turistične organizacije, daje soglasje k letnemu finančnemu načrtu lokalne turistične organizacije na podlagi njenega programa dela.
12. člen
(1) S turizmom neposredno povezane dejavnosti iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona opredeli minister, pristojen za turizem, s podzakonskim aktom.
(2) Pri določanju stopnje odvisnosti dejavnosti od turizma, na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, se posamezne dejavnosti razporedijo v skupine tako, da so v prvi, najvišji skupini, zastopane dejavnosti, katerih prihodek je najbolj neposredno odvisen od turizma, v zadnji skupini pa tiste dejavnosti, katerih prihodek je najmanj odvisen od turizma.
13. člen
Višino članarine za posameznega člana lokalne turistične organizacije iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona določi občina v točkah na podlagi skupine dejavnosti in glede na obseg prihodka, ki ga član doseže v občini v letu pred letom, za katerega se določi članarina.
14. člen
(1) Glede na skupino dejavnosti iz 12. člena tega zakona, se določi članarina v točkah, in sicer od 10 do 150 točk.
(2) Občina predpiše število točk za skupine dejavnosti iz 12. člena tega zakona v okvirih števila točk iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri določanju števila točk iz prejšnjega člena tega zakona, občina ne sme posameznih članov prerazporejati iz skupin dejavnosti, ki jih določi minister, pristojen za turizem. V okviru posamezne dejavnosti je izhodiščno število točk za vse člane enako.
15. člen
(1) Glede na obseg prihodka se članarina določi v točkah, in sicer od 10 do 100 točk.
(2) Občina predpiše obseg prihodka, od katerega se članarina določi v točkah po prejšnjem odstavku tega člena.
16. člen
(1) Znesek članarine se določi tako, da se vsota točk po 14. in 15. členu tega zakona pomnoži z vrednostjo točke.
(2) Vrednost točke je določena v znesku 1.000 tolarjev.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke iz prejšnjega odstavka za odmerno leto, in sicer do 1. januarja leta, za katero se odmerja članarina.
17. člen
(1) Občina lahko pod pogoji, ki so določeni v občinskem aktu, predpiše oprostitev plačila članarine.
(2) Občina lahko predpiše, da se pri določanju članarine upošteva manjše število točk, kot so določene v 14. in 15. členu tega zakona.
(3) Pri določanju oprostitev iz prvega odstavka in olajšav iz drugega odstavka tega člena, ki jih določi občina v svojem aktu, morajo biti upoštevana predvsem naslednja merila:
– višina vlaganj v izgradnjo gostinskih objektov,
– višina vlaganj v objekte turistične infrastrukture,
– višina vlaganj za zavarovanje naravne in kulturne dediščine in povečanje turistične privlačnosti območja,
– vlaganja v izboljšanje kakovosti dostopa do turističnih kmetij.
18. člen
(1) Članarina se odmerja vnaprej.
(2) Članarina se plačuje po dvanajstinah mesečno ali v enem znesku do 31. oktobra leta, za katerega je odmerjena članarina.
19. člen
(1) Člani lokalne turistične organizacije so dolžni občini sporočiti uradne podatke o vrsti registrirane dejavnosti, ki jo opravljajo, in o obsegu prihodka iz 13. člena tega zakona, v roku, ki ga določi občina.
(2) Občina posreduje pristojnemu davčnemu organu uradne podatke iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do 31. marca v letu za katerega se določa članarina.
20. člen
(1) Če član ne plača članarine v roku, določenem s tem zakonom, lokalna turistična organizacija sporoči pristojnemu davčnemu uradu, naj članarino prisilno izterja.
(2) Davčni organ na podlagi sporočila, iz katerega je razviden dolžni znesek članarine, izda odločbo, s katero naloži članu lokalne turistične organizacije, da v 15 dneh plača članarino s pribitkom v višini 50% članarine. Če član članarine in pribitka ne plača v navedenem roku, se članarina s pribitkom prisilno izterja po predpisih o prisilni izterjavi davkov.
(3) Davčna uprava Republike Slovenije sklene z lokalno turistično organizacijo pogodbo, v kateri je posebej določeno nadomestilo za opravljanje storitev po prejšnjem odstavku in s katero se uredijo druga medsebojna razmerja.
Turistična taksa
21. člen
(1) Turistična taksa je pavšalni denarni znesek, ki ga plačuje turist za vsak dan bivanja v kraju zunaj stalnega bivališča. Z njo turist v registriranem prenočitvenem obratu poravna storitve ali ugodnosti, ki jih je v kraju deležen brezplačno.
(2) Turistično takso plača turist skupaj s plačilom storitev za prenočevanje.
(3) Turist je dolžan plačati turistično takso tudi v primeru, ko je deležen brezplačnih storitev za prenočevanje.
22. člen
Turistična taksa je prihodek občine, ki ga nameni za poravnavanje stroškov v zvezi z ugodnostmi in storitvami iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, in sicer predvsem za:
– turistične informacije in usmerjanje s pomočjo ustrezne prometne signalizacije,
– spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma,
– pisna promocijska gradiva, filme in druga sredstva za promocijo turistične ponudbe,
– prireditve,
– vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetličnih nasadov, tematskih poti in drugih javnih površin, ki so namenjene turistom ter programov urejanja okolja, ki jih izvajajo turistična in okoljevarstvena društva.
23. člen
(1) Višino turistične takse določa občina v razponu od 3 do 11 točk.
(2) Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke.
(3) Vrednost točke turistične takse znaša 14 tolarjev. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno uskladi vrednost točke, na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin. Vrednost točke se določa v mesecu aprilu za prihodnje koledarsko leto.
(4) Občina pri določitvi točk na podlagi prvega odstavka tega člena upošteva vrsto turističnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunaj sezonskem obdobju in obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno nudi turistom.
24. člen
(1) Plačila turistične takse so oproščeni:
– otroci do 7. leta starosti,
– invalidne osebe na podlagi članske izkaznice,
– osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih ali bolnicah,
– učenci, dijaki in študenti, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
– dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih,
– osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v turističnem gostinskem obratu več kot 30 dni,
– udeleženci mladinskih in državnih strokovnih in športnih tekmovanj,
– tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila takse.
(2) Turistično takso v višini 50% plačujejo:
– osebe od 7. do 18. leta starosti,
– turisti v kampih,
– turisti v domovih za učence in študente.
– turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF.
(3) Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so oproščene plačila turistične takse.
25. člen
(1) Pravne osebe in podjetniki posamezniki ter sobodajalci, kmetje in društva, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje, ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje.
26. člen
Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti vpisan razlog iz prvega oziroma drugega ali tretjega odstavka 24. člena tega zakona v evidenci, ki je določena v 28. členu.
27. člen
(1) Osebe iz 25. člena tega zakona nakazujejo pobrano turistično takso do 25. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben račun občine.
(2) Osebe iz 25. člena tega zakona so v roku, ki ga določa prejšnji odstavek, dolžne predložiti občini in pristojnemu davčnemu organu mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek turistične takse.
28. člen
(1) Osebe iz 25. člena tega zakona morajo pobirati turistično takso, voditi evidenco o plačani taksi v knjigi oziroma drugi ustrezni evidenci turistov, iz katere mora biti razvidno število prenočitev posameznega turista in znesek plačane takse. Vsebino evidenc predpiše minister, pristojen za turizem.
(2) Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ. Nadzor opravlja tudi pristojni občinski organ uprave v okviru svojih pooblastil.
2. Nacionalna raven
29. člen
Viri financiranja za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena so:
– sredstva proračuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena za razvoj in promocijo turizma na nacionalni ravni in sicer v višini, ki jo določa 74. člen zakona o igrah na srečo,
– prostovoljni finančni prispevki ustanoviteljev,
– lastni prihodki nacionalne turistične organizacije,
– darila in dotacije.
30. člen
(1) Namenska sredstva za razvoj in promocijo turizma v višini iz prve alinee 29. člena tega zakona opredeli Vlada Republike Slovenije v proračunu Republike Slovenije, na podlagi letnega programa pospeševanja turizma, ki ga Vladi Republike Slovenije predloži ministrstvo, pristojno za turizem, in so namenjena za:
– dejavnost pospeševanja turizma, ki jo opravlja nacionalna turistična organizacija,
– spodbujanje razvoja turistične infrastrukture,
– turistična društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju turizma.
(2) Za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture iz druge alinee prejšnjega odstavka se šteje spodbujanje investicij na turističnem območju iz 8. člena tega zakona, in sicer za:
– žičnice,
– izboljšanje gostinske ponudbe,
– prenočitvene zmogljivosti na kmetijah,
– pospeševanje mladinskega turizma,
– objekte za rekreacijo,
– izkoriščanje termalnih vod.
31. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za turizem, nameni nacionalni turistični organizaciji sredstva za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena tega zakona na podlagi njenega letnega programa, v katerem so zajeti tudi programi pospeševanja turizma na lokalni ravni.
(2) Sredstva predvidena za spodbujanje investicij iz drugega odstavka 30. člena tega zakona se lahko delijo na podlagi naslednjih pogojev in meril:
– izpolnjevanja določb iz 8. člena tega zakona,
– stopnje razvitosti infrastrukture, ki je namenjena pospeševanju turizma,
– predhodnih izračunov ekonomske učinkovitosti predvidene investicije za območje,
– ugotovitev o nujnosti dopolnitve turistične ponudbe v skladu s povpraševanjem in tržnimi analizami,
– deleža sofinanciranja in zaključenosti finančne konstrukcije investicije,
– sodelovanja bank pri kreditiranju investicije.
(3) Sredstva, dodeljena na podlagi pogojev in meril iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabijo za dokapitalizacijo, kreditiranje, subvencioniranje obrestne mere in sofinanciranje projektne dokumentacije.
(4) Podrobnejše pogoje in merila iz drugega odstavka tega člena določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.
VI. POGOJI ZA OPRAVLJANJE NEKATERIH S TURIZMOM POVEZANIH DEJAVNOSTI
1. Pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj
32. člen
(1) Dejavnost organiziranja turističnih potovanj in letovanj lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: organizatorji potovanj).
(2) Dejavnost prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj, lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: turistični agenti).
(3) Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka, ki se opravljajo na ozemlju Republike Slovenije, lahko opravljajo organizatorji potovanj in turistični agenti s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Dejavnost iz prvega in drugega odstavka se lahko opravlja pod imenom “potovalna agencija“ ali “turistična agencija“.
33. člen
(1) Organizatorji potovanj in turistični agenti iz prvega in drugega odstavka 32. člena tega zakona lahko opravljajo dejavnost, če imajo poslovni prostor, ki ne sme biti v stanovanju, in izpolnjujejo pogoje glede minimalne stopnje izobrazbe.
(2) Organizatorji potovanj morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti poleg pogojev navedenih v 32. členu, prvem odstavku 33. člena, 34. členu in 37. členu tega zakona, skleniti pogodbo z zavarovalnico za primer zavarovanja nesolventnosti, ki jo predložijo v vlogi za izdajo licence v skladu s 37. členom tega zakona. To zavarovanje se nanaša na zavarovanje stroškov vrnitve oseb na potovanju v kraj njihovega prebivališča, če tega organizator ni sposoben sam financirati.
34. člen
(1) Organizatorji potovanj in turistični agenti zaposlijo za opravljanje poslov iz prvega in drugega odstavka 32. člena tega zakona osebe, ki imajo dokončano najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje dveh tujih jezikov na ravni srednje strokovne izobrazbe.
(2) Oseba, ki vodi dejavnost in zastopa organizatorja potovanj oziroma turističnega agenta v pravnem prometu, mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, znanje dveh svetovnih jezikov na ravni srednje strokovne izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj v tej dejavnosti.
35. člen
Organizator potovanja mora zagotoviti turističnega spremljevalca ali turističnega vodnika, ki izpolnjuje pogoje iz 38. in 39. člena tega zakona, pri vsaki izvedbi potovanja doma in v tujini, razen tedaj ko je prevoz organiziran v okviru javnega potniškega prometa.
36. člen
Turistično potovanje
(1) Turistično potovanje, letovanje oziroma turistični paket je vnaprej dogovorjena kombinacija dveh ali več storitev, ki se jih prodaja ali nudi v prodajo v enotni skupni ceni:
a – prevoz,
b – nastanitev,
c – druge storitve.
(2) Turistično potovanje iz prejšnjega odstavka traja nepretrgoma najmanj štiriindvajset ur, letovanje pa najmanj tri dni.
(3) V turistični paket se lahko vključijo tudi druge turistične storitve, ki niso obvezni sestavni del enotne skupne cene turističnega paketa.
(4) Potovanje, ki traja manj kot štiriindvajset ur in ne vsebuje storitev prenočevanja, je izlet.
37. člen
(1) Pravica do opravljanja dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj se pridobi na podlagi licence.
(2) Domača pravna ali fizična oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, če izpolnjuje pogoje, določene v 32. do 35. členu tega zakona in predloži dokazila o izpolnjevanju naslednjih pogojev:
– da ima opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih potovanj vpisano v sodni register,
– da vodja dejavnosti ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, pravni promet, oziroma mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti s področja organiziranja in prodaje turističnih potovanj – dokler ta prepoved traja.
(3) Register izdanih licenc domačim pravnim ali fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost organiziranja in prodaje turističnih potovanj vodi Gospodarska zbornica Slovenije.
(4) Način in postopek pridobitve licence, vodenja registra in vsebine registra iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za turizem.
2. Pogoji za opravljanje dejavnosti turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev
38. člen
(1) Dejavnost turističnega vodnika je strokovno vodenje obiskovalcev po vnaprej določenem programu.
(2) Dejavnost turističnega spremljevalca je opravljanje organizacijskih in tehničnih storitev za udeležence turističnih potovanj in izletov od začetka potovanja do cilja in povratka.
(3) Dejavnost iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko opravljajo osebe, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki opravijo preizkus znanja iz javno veljavnega programa strokovne izobrazbe in usposobljenosti, ki ga določi Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za turizem.
(4) K preizkusu znanja se lahko prijavijo osebe, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in znanje enega tujega jezika za stopnjo srednje strokovne izobrazbe.
(5) Določbe tega člena ne veljajo za opravljanje dejavnosti turističnega spremljevalca, ki je tuj državljan in spremlja organizirane skupine obiskovalcev, ki so začeli svoje potovanje zunaj Republike Slovenije.
39. člen
(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost turističnega vodenja, lahko uporabljajo naziv: “turistični vodnik”.
(2) Osebe, ki opravljajo dejavnost turističnega spremljevalca, lahko uporabljajo naziv: “turistični spremljevalec“.
(3) Register turističnih vodnikov in turističnih spremljevalcev vodi Gospodarska zbornica Slovenije in vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek,
– prebivališče,
– podatke o številu ur vodenja za preteklo leto,
– podatke o relacijah vodenja za preteklo leto,
– dokazila o strokovnem znanju in usposobljenosti.
40. člen
(1) Občina lahko predpiše pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja na svojem območju in program turističnega vodenja.
(2) Turistični vodnik za območje občine lahko začne z opravljanjem dejavnosti turističnega vodenja na območju občine, ko izpolni pogoje, ki jih predpiše občina. V tem primeru lahko uporablja naziv: “lokalni turistični vodnik“.
(3) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati lokalni turistični vodniki, ne smejo biti povezani s stalnim bivališčem turističnega vodnika.
41. člen
(1) Register lokalnih turističnih vodnikov vodi občina.
(2) Register lokalnih turističnih vodnikov vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek
– prebivališče
– podatke o številu ur vodenja za preteklo leto
– dokazila o strokovnem znanju in usposobljenosti.
3. Pogoji za opravljanje dejavnosti na področju športa kot pridobitne dejavnosti
42. člen
(1) Dejavnost na področju športa, ki se opravlja kot pridobitna dejavnost (kot na primer šole ali tečaji smučanja, jadranja, tenisa, jahanja in podobno), lahko opravljajo pravne osebe in podjetniki posamezniki pod pogojem, da usposabljanje izvaja oseba, ki ima licenco za opravljanje strokovnega dela ali oseba, ki je vpisana v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu, pristojnem za šport.
(2) Minister, pristojen za turizem, lahko predpiše dodatne pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.
VII. PRIDOBITEV STATUSA DRUŠTVA, KI DELUJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU POSPEŠEVANJA TURIZMA
43. člen
(1) Turistična društva, ki so člani lokalne turistične organizacije ali nacionalne turistične organizacije v skladu s 3. in 5. členom tega zakona ali so vključena v aktivnosti teh organizacij, lahko ob soglasju občine in mnenju Turistične zveze Slovenije pridobijo status društva, ki deluje v javnem interesu, če namen njegove ustanovitve in delovanje presega interese članov.
(2) Podrobnejše pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju turizma, določi minister, pristojen za turizem, s pravilnikom na podlagi naslednjih meril:
– izvajanje aktivnosti društva na področju spodbujanja lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma,
– aktivnosti na ohranjanju kulturne in naravne dediščine ter urejanju okolja,
– aktivnosti društva na področju olepševanja krajev na turističnem območju,
– organiziranje in usklajevanje prireditev,
– izvajanje aktivnosti ozaveščanja prebivalstva in mladine za turizem,
– izvajanje promocijske in informativne dejavnosti v kraju,
– sodelovanje društva pri aktivnostih lokalne turistične organizacije.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Odgovorna oseba občine, ki ne izpolnjuje meril iz 6. člena, pa se v pravnem prometu izkazuje s statusom turističnega območja, čeprav tega statusa ni pridobila, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev.
45. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznujejo pravne osebe, najmanj s 300.000 tolarjev podjetniki posamezniki ter najmanj z 200.000 tolarjev sobodajalci in kmetje ter društva, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, za prekršek po prvem in drugem odstavku 25. člena tega zakona:
– če ne pobirajo turistične takse po prvem in drugem odstavku 25. člena tega zakona,
– če ne nakazuje pobrane turistične takse v skladu z določbo 27. člena tega zakona,
– če ne vodi evidence v skladu z določbo 28. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
46. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznujejo pravne osebe in podjetniki posamezniki, če ne plačujejo članarine v skladu z določbami 12. in 18. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
47. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz prvega ali drugega odstavka 32. člena, 37. člena ali 42. člena tega zakona,
– če nimajo poslovnih prostorov v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona,
– če nimajo zaposlenih oseb z ustrezno izobrazbo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona,
– če oseba, ki vodi dejavnost, nima ustrezne izobrazbe v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona,.
– če poslujejo brez ustrezne licence v skladu s 37. členom.
48. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizator potovanj, če ne zagotovi turističnega spremljevalca ali turističnega vodnika pri vsaki izvedbi potovanj doma in v tujini v skladu z določbo 35. člena tega zakona.
49. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če opravlja dejavnost turističnega vodnika ali dejavnost turističnega spremljevalca brez opravljenega preizkusa znanja iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, če opravlja dejavnost lokalnega turističnega vodnika v občini, ne da bi izpolnjevala pogoje, ki jih predpiše občina po drugem odstavku 40. člena tega zakona.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Vlada Republike Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi uredbo o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda “Center za promocijo turizma Slovenije“ (Uradni list RS, št. 21/95) z določbo 5. člena tega zakona.
51. člen
Minister, pristojen za turizem, izda akt iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v roku tridesetih dni od uveljavitve tega zakona.
52. člen
Program, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje (6. 7. 1995) in je vključen v Programske zasnove vzgojno-izobraževalnih programov v srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 14/96), se šteje za javnoveljavni program po tretjem odstavku 38. člena tega zakona.
53. člen
Organizatorji potovanj in turistični agenti, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dejavnost organiziranja in prodaje oziroma posredovanja turističnih potovanj in letovanj, morajo pridobiti licenco v skladu s 37. členom v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
54. člen
(1) Turistični vodniki in turistični spremljevalci, ki ob uveljavitvi tega zakona že opravljajo dejavnost turističnega vodenja in turističnega spremljanja, lahko nadaljujejo z opravljanjem te dejavnosti, zahtevano strokovno izobrazbo in usposobljenost v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona, pa si morajo pridobiti v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.
(2) Turistični vodniki in turistični spremljevalci, ki svojega delovanja v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladijo, ne smejo opravljati dejavnosti turističnega vodnika ali turističnega spremljevalca.
55. člen
(1) Organizatorji potovanj in turistični agenti iz prvega in drugega odstavka 32. člena, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo dejavnost, lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, vendar morajo izpolniti pogoje iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, ki se nanašajo na poslovni prostor, najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Organizatorji potovanj in turistični agenti, ki ne izpolnijo pogoja glede poslovnih prostorov v skladu s 33. členom tega zakona v roku iz prejšnjega odstavka, ne smejo opravljati dejavnosti organizatorja potovanj ali turističnega agenta.
(3) Ne glede na določbo 26. člena zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98) lahko organizatorji potovanj v tujino in turistični agenti objavljajo cene tudi v tuji valuti.
56. člen
(1) Pravne osebe in podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost usposabljanja na področju športa kot pridobitno dejavnost, ob uveljavitvi tega zakona lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, vendar morajo izpolniti pogoje iz 42. člena tega zakona najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2) Pravne osebe in podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost na področju športa kot pridobitno dejavnost, ki ne izpolnijo pogojev iz 42. člena tega zakona v roku iz prejšnjega odstavka, ne smejo opravljati dejavnosti na področju športa kot pridobitno dejavnost.
57. člen
(1) Minister, pristojen za turizem, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz prvega odstavka 28. člena, četrtega odstavka 37. člena in drugega odstavka 43. člena tega zakona.
(2) Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za turizem, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona določi program strokovne izobrazbe in usposobljenosti iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona.
58. člen
Vlada Republike Slovenije izda predpis iz četrtega odstavka 31. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
59. člen
Ne glede na določbo 57. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95) imajo lahko pravne osebe, ki pridobijo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v skladu z zakonom o igrah na srečo, lastniške naložbe v drugih pravnih osebah, katerih dejavnost je na področju gostinstva ali s turizmom povezanih dejavnosti, v drugih pravnih osebah pa le pod pogojem, da pridobijo dovoljenje Vlade Republike Slovenije.
60. člen
Turistična društva pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo na dan uveljavitve tega zakona, razen na lastnini, ki je z zakonom ali aktom pristojnega organa določena kot javno dobro.
61. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o turistični taksi (Uradni list RS, št. 18/91).
(2) Občinski odloki, ki so sprejeti na podlagi zakona o turistični taksi, se uporabljajo do sprejema akta po tem zakonu, vendar najdlje tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
62. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01/96-4/4
Ljubljana, dne 30. julija 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti