Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/1998 z dne 5. 2. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/1998 z dne 5. 2. 1998

Kazalo

348. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, stran 505.

Na podlagi drugega odstavka 68. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 37/95 in 8/96) ter 4. in 27. člena statuta Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/96), je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije na seji dne 18. 12. 1997 s soglasjem ministra za zdravstvo sprejela
P R A V I L N I K
o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij zdravnic in zdravnikov ter zobozdravnic in zobozdravnikov (v nadaljevanju: zdravnikov) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopke za priznavanje specialističnega naziva.
2. člen
Specializacija zdravnikov je posebna oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja (v nadaljevanju: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij medicine in stomatologije.
Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter opravljenim specialističnim izpitom.
Vrste specializacij, datum in organ sprejetja ter čas trajanja specializacij so določeni v prilogi 1. list zdravnika specializanta je priloga št. 2. Zapisnik o specialističnem izpitu je priloga št. 3. Potrdilo o opravljenem specialističnim izpitu je priloga št. 4.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
3. člen
Programe in vsebine specializacij (v nadaljevanju: program) določijo strokovna združenja Slovenskega zdravniškega društva v sodelovanju s katedrami Medicinske fakultete, sprejme pa jih skupščina zbornice. Programi morajo biti primerljivi s skupnimi programi držav Evropske skupnosti, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi programov njenih članic. Evidence vsebin programov vodi zbornica.
4. člen
Program posameznih specializacij določi:
– obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije,
– vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije (delo na oddelku, v ambulanti, v laboratoriju, seminarji, delavnice, raziskovalno delo),
– druge vsebine in postopke, za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA
5. člen
Specializacija se opravlja na specializantskih delovnih mestih v zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravnikih (v nadaljevanju: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom in s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravniki za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije (Uradni list RS, št. 25/93).
V primeru, da za del programa ali celoten program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
V odločbi, ki jo izda minister za zdravstvo pooblaščenemu izvajalcu za usposabljanje specializantov je navedeno tudi, na katere vrste specializacij se nanaša, ter število odobrenih specializantskih delovnih mest po vrstah specializacij.
6. člen
Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene medicinske specialnosti.
7. člen
Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu, kot zaposlenim zdravnikom te organizacije ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.
8. člen
Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje in ponuditi zaposlitev tolikšnemu številu specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih delovnih mest za to specializacijo.
Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem delovnem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.
9. člen
Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih delovnih mest.
Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname:
– seznam prostih in zasedenih specializantskih delovnih mest po vrstah specializacij,
– seznam glavnih in neposrednih mentorjev,
– seznam zaposlenih specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.
Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih delovnih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
10. člen
Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe in o tem enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravstvo ter zbornico.
Na osnovi teh podatkov ter podatkov o številu prostih specializantskih delovnih mest zbornica s soglasjem ministra za zdravstvo vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja. Število je določeno za vso državo ter za vsako regijo posebej.
11. člen
Zbornica najmanj enkrat letno razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja.
12. člen
Na podlagi razpisa iz 11. člena tega pravilnika naslovi kandidat na zbornico vlogo, ki ji priloži naslednje dokumente:
– dokazilo o zaključenem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome medicine v tujini,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
– list sekundarija in druga dokazila, iz katerih je razvidno delo po diplomi, ki bi se lahko priznalo kot opravljeni del specializacije,
– predlog zdravstvenega zavoda – priložijo zaposleni zdravniki,
– dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije,
– dokazilo o znanju slovenskega jezika,
– dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.
V svoji vlogi lahko kandidat navede tudi pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo.
13. člen
Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica.
Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku, za kandidate, ki niso zaposleni ter za tuje državljane, pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravstvo.
Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavni mentor. Odločba se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu pošlje tudi list zdravnika specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica.
Odločbo se izda tudi kandidatom, ki niso izbrani.
Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz tega člena na ministrstvo za zdravstvo.
14. člen
Po izdaji odločbe o specializaciji zbornica posreduje specializantu podatke o prostih specializantskih delovnih mestih.
Na podlagi odločbe o specializaciji specializant kandidira pri pooblaščenih izvajalcih za zaposlitev in usposabljanje na prostem specializantskem delovnem mestu brez razpisa. Po zaključku posameznega dela specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant kandidira za drugo specializantsko delovno mesto skladno s programom specializacije.
V. MENTORSTVO
15. člen
Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku specializacije pa tudi neposredne mentorje.
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
– pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu,
– vsklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,
– sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo,
– ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
– predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
– organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov v svoji organizaciji.
Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta na svojem delovnem mestu in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
16. člen
Seznam glavnih in neposrednih mentorjev za vsako leto določi zbornica na predlog pooblaščenih izvajalcev.
Glavni mentor je izbran izmed zdravnikov z učiteljskim nazivom, nazivom svetnika ali višjega svetnika in primarija in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist z najmanj desetimi leti izkušenj na svojem področju. Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ tri specializante.
Neposredni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nezdravniki, pa je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je lahko neposredni mentor tudi starejši specializant. Neposrednega mentorja specializantu določi pooblaščeni izvajalec iz seznama neposrednih mentorjev.
17. člen
Zbornica lahko v primeru nespoštovanja mentorskih dolžnosti glavnega ali neposrednega mentorja mentorstva razreši.
VI. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
18. člen
Specializacija se začne najkasneje z dnem, ki je določen v odločbi o specializaciji.
Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot dolžina specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.
Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo.
Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v roku 30 dni od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na ministrstvo za zdravstvo.
19. člen
Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljen sekundarijat, opravljena druga specializacija), druge storitve s področja sedanje specializacije pa le po pisnem pooblastilu ali pod neposrednim nadzorom mentorja.
20. člen
Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.
21. člen
Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.
Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije ustrezno podaljša.
22. člen
Zdravniku specializantu se lahko program opravljenega sekundarijata delno ali v celoti všteva v program specializacije. Odločitev o tem sprejme zbornica na predlog pooblaščenega izvajalca in specializantovega glavnega mentorja.
V čas specializacije se lahko šteje tudi obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki se po potrebi posvetuje z ustreznim strokovnim zdravniškim združenjem ali katedro Medicinske fakultete.
23. člen
Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora najkasneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper sklep se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na ministrstvo za zdravstvo.
24. člen
Opravljanje posameznih delov programa se v času specializacije potrjuje v listu zdravnika specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.
VII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
25. člen
Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.
26. člen
Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.
Vlogo, za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen list zdravnika specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije.
Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.
27. člen
Ne glede na določilo drugega odstavka 18. člena se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno priglasi k izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program. K tej vlogi priloži tudi mnenje glavnega mentorja.
28. člen
Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v petnajstih dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno vskladi s člani izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti krajši od petnajstih dni od dne vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.
Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru se izpit ponovno razpiše.
Kadar član komisije iz utemeljenih razlogov zaprosi za svojo zamenjavo, ima kandidat pravico zahtevati, da se izpit odloži za najmanj petnajst dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana komisije.
29. člen
Kolikor program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
30. člen
Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je zdravnik, določi predsednik izpitne komisije. Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti naziv učitelja medicinske fakultete, višjega svetnika ali svetnika. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist z najmanj desetimi leti izkušenj na svojem področju, ki ga potrdi zbornica. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik izpitne komisije mora biti specialist tiste specialnosti, iz področja katere se opravlja specialistični izpit.
Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje s preverjanjem znanja na specialističnih izpitih.
Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju z Medicinsko fakulteto.
Izpitu praviloma prisostvuje tudi glavni mentor, vendar ne more sodelovati pri delu izpitne komisije.
31. člen
Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del.
32. člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov.
Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z: “opravil” ali “ni opravil”. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “cum laude”. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
33. člen
Če je kandidat posebej neuspešen pri opravljanju izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje.
Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.
Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod nadzorom mentorja.
34. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat ne pride na izpit iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.
35. člen
Kandidat, ki drugič ne opravi izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita.
36. člen
Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.
37. člen
O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitu.
38. člen
Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec diplome je priloga tega pravilnika.
Po izdaji diplome zbornica specialistu izda licenco za opravljanje specialnosti. Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu podpišejo predsednik sveta, predsednik zbornice in predsednik izpitne komisije.
39. člen
Specialistični izpit je mogoče opravljati tudi pred mednarodno komisijo, če ta obstaja pri Evropskem združenju zdravnikov specialistov (UEMS) ali drugi mednarodni strokovni organizaciji, ki ji pooblastilo za to dajejo organi Evropske skupnosti.
40. člen
Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če program specializacije v tujini ustreza programu, ki velja v Republiki Sloveniji, in če je program potekal v organizacijah, ki so imele pooblastilo za izvajanje specializacije s strani držav Evropske skupnosti.
O pogojih za priznanje specializacije na podlagi prvega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje ustreznih strokovnih organizacij (strokovnih združenj Slovenskega zdravniškega društva, kateder Medicinske fakultete, klinik).
VIII. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
41. člen
Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije.
Za izdajo odločbe o specializaciji mora tuj državljan ob vlogi predložiti zbornici:
– dokazilo o zaključenem študiju na eni od medicinskih fakultet in potrdilo o nostrifikaciji diplome,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji in izpitu pred podelitvijo licence pri zbornici,
– potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,
– izjavo o kritju stroškov specializacije.
– dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.
42. člen
Zbornica preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o specializaciji, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca, kjer se bo specializacija opravljala, način plačevanja šolnine in glavnega mentorja.
43. člen
Na podlagi odločbe sklene tuj državljan s pooblaščenim izvajalcem pogodbo za opravljanje specializacije, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.
Za tuje državljane veljajo enake določbe glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanje izpita, kakor za slovenske državljane.
Pred pričetkom opravljanja programa specializacije na lastne stroške, zdravnik, kandidat za specializacijo sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa specializacije.
Višino šolnine za specializacijo tujcev, ki vključuje tudi stroške izpita, določi zbornica v soglasju z ministrom za zdravstvo.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Do sprejetja novih programov in vsebin specializacij iz 3. člena tega pravilnika ostanejo v veljavi nespremenjeni programi in vsebine specializacij, ki so v veljavi na dan uveljavitve tega pravilnika in so določeni v prilogi 1. Evidenco vsebin teh programov specializacij vodi Ministrstvo za zdravstvo RS do uveljavitve tega pravilnika, od 1. 1. 1999 dalje pa zbornica.
45. člen
Osebe, ki jim je bila odobrena specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s specializacijo in opravijo izpit po dotedaj veljavnih pogojih.
46. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 16/82) v delu, ki se nanaša na specializacije zdravnikov in zobozdravnikov.
47. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1. 1. 1999.
Št. 119/97
Ljubljana, dne 26. januarja 1998.
prim. Anton Židanik, dr. med. l. r.
Predsednik skupščine
Zdravniške zbornice Slovenije
Soglašam!
dr. sci. Marjan Jereb, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo
PRILOGA št. 1.  Seznam specializacij in njihovo trajanje, organ
in datum sprejema

-----------------------------------------------------------------
Vrste specializacij v           Trajanje    Organ         Datum
Republiki Sloveniji             (v letih)  sprejema      sprejema
-----------------------------------------------------------------

1. Splošna (družinska) medicina     3        PIS         1.1.1988

2. Socialna medicina                3        RKZSV      26.3.1990

3. Šolska medicina                  4        RKZSV      26.3.1990

4. Higiena                          3        RKZSV     13.11.1989

5. Epidemiologija                   3        RKZSV     13.11.1989

6. Med. dela, prometa in športa     4        pis       19.12.1988

7. Interna medicina                 4        rsz        1.10.1990

8. Nevrologija                      3        PIS       19.12.1988

9. Infektologija                    4        RKZSV      26.3.1990

10. Dermatovenerologija             3        RKZSV      22.1.1990

11. Pediatrija                      4        PIS        25.4.1989

12. Kirurgija                       4        PIS        25.4.1989

13. Nevrokirurgija                  4        RKZSV      26.3.1990

14. Kardiovaskularna krg.           4+2      RKZSV      26.3.1990

15. Plastična & rekonstrukt. krg.   4+2      RKZSV      26.3.1990

16. Urologija                       4        PIS        25.4.1989

17. Abdominalna kirurgija           4+2      RKZSV      26.3.1990

18. Torakalna kirurgija             4+2      RKZSV      26.3.1990

19. Travmatologija                  4+2      RKZSV      26.3.1990

20. Ortopedija                      4        PIS        25.4.1989

21. Oftalmologija                   4        PIS       19.12.1989

22. Otorinolaringologija            4        RKZSV      26.3.1990

23. Ginekol.& porodništvo           4        RKZSV      22.1.1990

25. Anesteziol.& reanimatologija    4        RKZSV      26.3.1990

26. Transfuziologija                4        RKZSV      26.3.1990

27. Radiologija                     4        RKZSV      13.4.1990

28. Psihiatrija                     3        RKZSV      26.3.1990

29. Radioter.& onkologija           4        RKZSV      13.4.1990

30. Nuklearna medicina              3        RKZSV      13.4.1990

31. Fizikal. medicina &             3        RKZSV      22.1.1990
rehabilitacija

32. Patologija                      4        RKZSV      13.4.1990

33. Sodna medicina                  4        RKZSV      26.3.1990

34. Klinična mikrobiologija         3        RKZSV      26.3.1990

35. Maksilofacialna kirurgija       4        RKZSV      26.3.1990

36. Zobne in ustne bolezni          3        RKZSV      26.3.1990

37. Otroško in preventivno          3        RKZSV      26.3.1990
zobozd.

38. Stomatološka protetika          3        RKZSV      26.3.1990

39. Zobna in čeljustna              3        RKZSV      26.3.1990
ortopedija

40. Oralna kirurgija                4        RKZSV      26.3.1990

-----------------------------------------------------------------

Legenda: - PIS = Posebna izobraževalna skupnost SIS-a za vzgojo
in izobraževanje

- RKZSV = Republiški komite zdravstvenega in socialnega varstva

- RSZ = Republiški sekretariat za zdravstvo


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti