Na podlagi 29. in 33. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91-I) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 3/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Vodna povračila od določenih količinskih osnov plačujejo zavezanci v naslednji višini:

– za izkoriščanje energetskega potenciala
  od proizvedene električne energije               11,30 SIT/MWh
– od uporabljene vode                                3,20 SIT/m3
– od pitne vode                                      4,80 SIT/m3
– od izkoriščanja naplavin gramoza                  96,10 SIT/m3
– od izkoriščanja naplavin mivke                  480,00 SIT/m3.

Vodna povračila plačujejo zavezanci z mesečnimi akontacijami do 10. v mesecu za pretekli mesec na vplačilni račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Ljubljana.
V primeru zamude pri plačilu plača zavezanec zamudne obresti.
Zavezanci so dolžni do konca januarja tekočega leta Ministrstvu za okolje in prostor - Upravi Republike Slovenije za varstvo narave priglasiti vse osnove za izračun vodnih povračil, določenih v 1. členu te uredbe, za preteklo leto.
Poračun vplačanih akontacij se opravi na podlagi izdanega računa za preteklo leto, pri čemer se upoštevajo že plačani povprečni mesečni zneski povračil in plačane akontacije ter prijavljene letne količine od posameznih osnov.

Če zavezanec ne prijavi podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena v predpisanem roku, se osnova za izračun obremenitve določi tako, da se osnova iz preteklega leta poveča za 10%.
Če se ugotovi, da je zavezanec prijavil nižje osnove za obračun obveznosti od dejanskih, je dolžan plačati poleg ugotovljenih obveznosti tudi zamudne obresti in vse stroške ugotavljanja dejanskih obveznosti.
Če se ugotovi, da zavezanec ni priglasil osnove za izračun obveznosti za vodna povračila in na osnovi razpoložljivih evidenc ni možno ugotoviti porabljenih količin, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave določi obveznost v povprečnem znesku, ki ga je zavezanec dolžan poravnati do ugotovitve dejanske obveznosti. Če je ugotovljena višja obveznost, je zavezanec dolžan poravnati razliko s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zavezanec:
– če prijavi nižje osnove za obračun obveznosti od dejanskih (drugi odstavek 3. člena uredbe).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zavezanca, ki je pravna oseba in stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 6/94), razen v določbah, ki se nanašajo na vodna povračila za onesnaževanje vode, ki prenehajo veljati 31. avgusta 1995.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.