Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/1994 z dne 12. 7. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/1994 z dne 12. 7. 1994

Kazalo

1687. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede, stran 2734.

Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister, pristojen za Šolstvo in šport v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve in ministrom, pristojnim za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) razen za učitelje, vzgojitelje, pedagoge, psihologe, socialne delavce, specialne pedagoge in knjižničarje.
2. člen
Na delovnem mestu lahko v višji- plačilni razred napreduje zaposleni, ki:
– ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
– izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
– izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
– v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah V- VI za štiri plačilne razrede,
– v tarifnih skupinah VII – IX za pet plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne stopnje zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
7. člen
Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.
8. člen
Delodajalec je dolžan enkrat letno obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport o opravljenih napredovanjih na podlagi določb tega pravilnika.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
9. člen
(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
10. člen
(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:
                                                                         točk
– doktorat znanosti                                                       250
– magisterij                                                              150
– specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi                100
– specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi                  75
– specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi                50
– diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe                         100
– diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe                           75
– diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do
vključno V. stopnje                                                        50
– pravniški državni izpit                                                 100
– strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi               50
– pedagoško-andragoška dokvalifikacija                                     50
– certifikat o aktivnem znanju tujega jezika                               50
– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z raznimi tečaji,
seminarji in usposabljanji, pri čemer se vsako znanje ovrednoti z 20
točkami, vsota točk pa ne sme preseči 100 točk
– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje
novim sredstvom za delo (če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz
prejšnje alinee tega člena)                                                29
11. člen
(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
                                                                         točk
– mentorstvo                                                            20-50
– vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge               20
– vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge           30
– članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge            10
– članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge        15
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem
delovnem mestu                                                             20
– večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje                          40
12. člen
(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji in pogoji samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
                                                                         točk
– strokovno utemeljen in nacionalen pristop pri opravljanju
delovnih nalog                                                             25
– samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez
potrebe po preverjanju tega dela                                           25
13. člen
(ustvarjalnost)
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu vzgojno-izobraževalnega zavoda v katerem je oseba zaposlena kot tudi razvoj stroke, vendar pa opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
                                                                         točk
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj
vzgojnoizobraževalnega zavoda                                              20
– vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven
vzgojnoizobraževalnega zavoda s širšo udeležbo                             30
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – domačem        20
– aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju –
mednarodnem                                                                40
– članstvo v izpitnih komisijah                                            40
– objavljen strokovni članek ali razprava                                  20
– strokovna knjiga                                                        150
– prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige                    20-40
– samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog poleg
nalog s svojega delovnega področja                                         20
– prispevek k boljšemu delu vzgojnoizobraževalnega zavoda ali k
njenemu ugledu v javnosti                                                  20
– pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog, k boljši
organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja
vzgojnoizobraževalnega zavoda                                              20
– sodelovanje v izobraževalnem sistemu vzgojnoizobraževalnega
zavoda                                                                     30
– priprava strokovnega gradiva za interno uporabo                       20-40
14. člen
(delovna uspešnost)
Delovno uspešnost za napredovalno obdobje oceni ravnatelj oziroma drug poslovodni organ ali vodja enote, če enota ni organizirana v okviru vzgojnoizobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) z oceno podpovprečen, povprečen ali nadpovprečen.
Ocene delovne uspešnosti so podlaga za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje iz kriterija delovne uspešnosti. Šteje se, da zaposleni izpolnjuje ta pogoj, če je, v napredovalnem obdobju ocenjen najmanj z oceno povprečen.
15. člen
(možno število napredovanj po plačilnem razredu)
Zaposleni v tarifnih skupinah I. do V. lahko napreduje za en plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposlen v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 75 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. Člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII. do IX. lahko napreduje za en plačilni razred, če doseže skupno najmanj 100 točk po kriterijih iz 10., 11., 12. ali 13. člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk, zbranih na podlagi 10., 11. in 12. člena tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
16. člen
(izjemna in pospešena napredovanja) Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100% preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred, in je nadpovprečno delovno uspešen:
– hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100% preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
– za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja, vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
17. člen
(dokazila)
Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.
Dokazila se lahko v postopku napredovanja uporabijo le enkrat.
18. člen
(nemožnost napredovanja)
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne more napredovati, če:
– od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti,
– od dneva izteka preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti,
– je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.
III. POSTOPEK NAPREDOVANJA
19. člen
(preverjanje pogojev)
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
20. člen
(ocenjevalni list)
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec 1).
Ocenjevalni list izpolni ravnatelj.
Ocenjevalnemu listu morajo biti priložena pisna dokazila.
21. člen
(odločanje o napredovanju)
O napredovanju zaposlenih odloča ravnatelj.
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku določenem v 19. členu tega pravilnika. Zaposleni ima pravico vložiti ugovor ravnatelju v roku 15 dni po vročitvi odločbe.
Zaposleni, ki ni napredoval, ima v roku 15 dni pravico. vložiti zahtevo za uveljavitev pravic.
Ravnatelj odloči o ugovoru ali o zahtevi za uveljavitev pravice v 30 dneh od prejema ugovora ali zahteve ter o odločitvi in razlogih zanjo obvesti zaposlenega.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z odločbo iz drugega odstavka tega člena od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
22. člen
(prva zaposlitev)
Ob prvi zaposlitvi se zaposlenega praviloma uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen, razen, če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča ravnatelj ob sklenitvi delovnega razmerja.
Pripravnik se po končanem pripravništvu in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, za katero je sklenil delovno razmerje.
IV. NADZOR
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika se opravlja v okviru nadzora nad izvajanjem zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Zaposleni je pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zakon) ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
– števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega pravilnika' na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in
– ocene ravnatelja o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: pisna ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
25. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način določen vil. poglavju tega pravilnika in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporablja 4. člen tega pravilnika.
26. člen
Ravnatelj oceni izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje na obrazcu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke)
2. delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (4 do vključno 4,5 točke)
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5. do vključno 9 točk)
4. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk).
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora ravnatelj pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezni pogoj.
Ravnatelj mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti z oceno.
27. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka prvega odstavka 26. člena), se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
28. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 26. člena), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
29. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2. točka prvega odstavka 26. člena), se uvrsti za en plačilni razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim členom.
30. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4. točka prvega odstavka 26. člena), se uvrsti za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 28. člena, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more napredovati več kot 15% zaposlenih v javnem zavodu, za katere se uporablja,ta pravilnik, V javnem zavodu z manj kot 7 zaposlenimi, za katere se uporablja ta pravilnik, lahko na ta način napreduje 1 zaposleni.
31. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za napredovanje, določeno v drugem odstavku 28. člena, je lahko za 4 ali 5 plačilnih razredov višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 28. člena napredoval za več kot 3 plačilne razrede, če:
– po oceni ravnatelja uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za delovanje javnega zavoda, Na ta način ne more napredovati več kot 5% zaposlenih v javnem zavodu, za katere se uporablja ta pravilnik. V javnem zavodu z manj kot 20 zaposlenimi, za katere se uporablja ta pravilnik, lahko na ta način napreduje 1 zaposleni;
– bi glede na uvrstitev na podlagi 28. člena prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
32. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, ravnatelj ugotovi plačilni razred, v katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na prejšnjem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni skupini;
– ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini;
– na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinej se zaposlenega uvrsti v plačilni razred, ki je zanj ugodnejši.
33. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
34. člen
Ne glede na določbo prve alinee 2. člena tega pravilnika lahko pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prejšnjem odstavku, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
35. člen
Dokler ne bo izdan ustrezen pravilnik se ta pravilnik smiselno uporablja tudi za javne zavode s področja športa.
36. člen
Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 134-2/94
Ljubljana, dne 14. junija 199.4.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister za šolstvo
in šport
 
Soglašam:
Jožica Puhar l. r.
Ministrica za delo, družino
in socialne zadeve
 
Soglašam:
Mitja Gaspari l. r.
Minister za finance

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti