Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o družinskih prejemkih
Razglašam zakon o družinskih prejemkih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 1993.
Št. 0100-129/93
Ljubljana, dne 30. novembra 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o družinskih prejemkih
UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja družinske prejemke, določa upravičence, trajanje pravice do prejemkov, njihovo višino, pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prejemkov.
2. člen
Družinski prejemki po tem zakonu so:
– denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
– starševski dodatek,
– pomoč za opremo novorojenca,
– otroški dodatek.
DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA
3. člen
Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta po tem zakonu obsega nadomestilo plače za čas dopusta ob rojstvu otroka, dopusta za nego in varstvo otroka ter daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.
Upravičenci do denarnega nadomestila
4. člen
Pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta (v nadaljnjem besedilu: pravica do denarnega nadomestila) ima mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopusta.
Do denarnega nadomestila je upravičena tudi mati, ki ji je med nosečnostjo oziroma v času porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka in daljšega dopusta za nego in varstvo otroka prenehalo delovno razmerje brez njene volje ali krivde.
Pravico do denarnega nadomestila ima oče otroka, druga oseba, ki otroka neguje in varuje in oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve v primerih, kadar se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko pravica do porodniškega dopusta prenese na te osebe pod pogojem, da so zavarovane po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela.
Trajanje pravice do denarnega nadomestila
5. člen
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do denarnega nadomestila v trajanju, kot je določeno v predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do odsotnosti z dela zaradi rojstva, nege in varstva otroka.
Osnova za denarno nadomestilo
6. člen
Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenca oziroma povprečna osnova, od katere upravičenec plačuje prispevek za porodniško varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta.
Če je upravičenec prejemal plačo oziroma je plačeval prispevek za porodniško varstvo za krajše obdobje, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva zajamčena plača.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je za očeta ali drugo osebo, ki otroka varuje in neguje v primeru, kadar mati umre, osnova za denarno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova, od katere te osebe plačujejo prispevek v zadnjih 12 mesecih ali krajšem obdobju pred nastopom porodniškega dopusta.
Upravičencu, ki je v obdobju iz prejšnjih odstavkov prejemal nadomestilo plače, se upošteva osnova, na podlagi katere še je obračunavalo nadomestilo.
7. člen
Osnove iz prejšnjega člena se preračunajo z indeksom, ki izraža razmerje med povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za mesec, ki je za upravičenca zadnji mesec pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta in povprečno plačo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za obdobje tistih dvanajstih mesecev, ki predstavljajo osnovo za denarno nadomestilo.
Višina denarnega nadomestila
8. člen
Denarno nadomestilo znaša 100% osnove.
Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih plač in vseh prispevnih osnov v Republiki Sloveniji.
Usklajeno denarno nadomestilo pripada upravičencem od prvega dne meseca, v katerem je bil objavljen zadnji uradni podatek o gibanju plač in vseh prispevnih osnov v Republiki Sloveniji.
Denarno nadomestilo ne more biti nižje od zajamčene plače.
9. člen
Pri preračunu osnove iz 7. člena tega zakona in usklajevanju nadomestila iz drugega odstavka 8. člena tega zakona se upoštevajo podatki o gibanju plač in prispevnih osnov v Republiki Sloveniji, ki jih objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko.
Sredstva za denarna nadomestila
10. člen
Sredstva za denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta se zagotavljajo s prispevkom za porodniško varstvo.
Prispevek za porodniško varstvo plačujejo zavezanci za prispevek za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
11. člen
Stopnjo prispevka za porodniško varstvo določi državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
12. člen
Prispevki za porodniško varstvo se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
13. člen
Glede obračunavanja prispevka za porodniško varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov.
Uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila
14. člen
Mati uveljavlja pravico do denarnega nadomestila 30 dni pred obveznim nastopom porodniškega dopusta pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po:
– njenem stalnem prebivališču,
– njenem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
– sedežu njenega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Drugi upravičenci uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila pri Centru za socialno delo, kjer bi oziroma je to pravico uveljavljala mati.
15. člen
Denarno nadomestilo izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec ministrstvo, pristojno za družino.
STARŠEVSKI DODATEK
16. člen
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem ob in po rojstvu otroka.
Upravičenci do starševskega dodatka
17. člen
Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati (v nadaljnjem besedilu: upravičenka), ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ali kakšnega drugega nadomestila plače, pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Na podlagi pismenega sporazuma z materjo lahko pod enakimi pogoji kot mati po 105 dnevih pridobi pravico do starševskega dodatka oče otroka, če je brez zaposlitve iz razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.
Namesto matere lahko pravico do starševskega dodatka v obsegu, zmanjšanem za 28 dni in še za toliko, dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, pod enakimi pogoji kot mati pridobi oče otroka ali druga oseba, ki otroka neguje in varuje, in sicer če mati umre, zapusti otroka ali če je nesposobna za samostojno življenje in delo.
Pravico do starševskega dodatka ima pod enakimi pogoji kot mati tudi oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve.
Trajanje, način izrabe in prenehanje pravice do starševskega dodatka
18. člen
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot je določeno v predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do zadržanosti od dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.
19. člen
Pravica do starševskega dodatka preneha, če upravičenec med njenim trajanjem sklene delovno razmerje ali začne opravljati samostojno dejavnost.
V primeru smrti otroka pravica do starševskega dodatka preneha 15. dan po smrti otroka.
Višina starševskega dodatka
20. člen
Starševski dodatek je enak 52% zajamčene plače.
21. člen
Center za socialno delo lahko odloči, da se starševski dodatek dodeli v funkcionalni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka.
Proti odločitvi iz prejšnjega odstavka je v roku osmih dni po prejemu odločbe možen ugovor. O ugovoru v 15 dnevih po prejemu ugovora odloči Center za socialno delo, ki je odločbo izdal.
Pritožba zoper odločbo o ugovoru ne zadrži izvršitve odločitve o funkcionalni obliki starševskega dodatka.
Uveljavljanje pravice do starševskega dodatka
22. člen
Upravičenka uveljavlja pravico do starševskega dodatka 60 dni pred predvidenim datumom poroda pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na njeno stalno prebivališče.
Drugi upravičenci uveljavljajo pravico do starševskega dodatka pri Centru za socialno delo, kjer bi oziroma je to pravico uveljavljala mati.
23. člen
Starševski dodatek izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec ministrstvo, pristojno za družino.
Sredstva za zagotavljanje starševskega dodatka v funkcionalni obliki se nakazujejo pristojnemu Centru za socialno delo.
POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENCA
24. člen
Pomoč za opremo novorojenca je enkratna pomoč ob rojstvu otroka.
Pomoč za opremo novorojenca se zagotovi kot zavitek za novorojenca ali kot denarna pomoč.
25. člen
Pravico do pomoči za opremo novorojenca ima mati s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
26. člen
Zavitek za novorojenca vsebuje najnujnejšo opremo za novorojenca v prvih mesecih otrokovega življenja.
Vsebino zavitka določa ministrstvo, pristojno za družino.
27. člen
Denarna pomoč ob rojstvu otroka je enaka vrednosti opreme iz zavitka.
28. člen
Pravico do pomoči za opremo novorojenca uveljavlja mati ali druga oseba, ki skrbi za novorojenca.
29. člen
Izbrano obliko pomoči za opremo novorojenca upravičenec uveljavlja 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 3 mesece po rojstvu otroka pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno prebivališče.
Center za socialno delo lahko odloči, da se pomoč za opremo novorojenca dodeli v obliki zavitka, če tako zahtevajo koristi otroka.
Proti odločitvi iz prejšnjega odstavka je v roku osmih dni po prejemu odločbe možen ugovor. O ugovoru v 15 dnevih po prejemu ugovora odloči Center za socialno delo, ki je odločbo izdal.
30. člen
Denarno pomoč ob rojstvu otroka izplača najkasneje v 30 dneh po vložitvi zahtevka ministrstvo, pristojno za družino.
OTROŠKI DODATEK
31. člen
Z otroškim dodatkom se družini zagotovi dopolnilni prejemek za delno pokrivanje stroškov pri vzdrževanju otroka.
Upravičenci do otroškega dodatka
32. člen
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če:
– je otrok državljan Republike Slovenije,
– otrok ni državljan Republike Slovenije, ob pogoju vzajemnosti,
Ob pogoju, da je vsaj eden od staršev zavezanec po predpisih o dohodnini v Republiki Sloveniji, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če:
– je otrok državljan Republike, Slovenije in nima pravice uveljavljati pravice do otroškega dodatka v državi, kjer živi,
– otrok ni državljan Republike Slovenije in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo.
Trajanje pravice do otroškega dodatka
33. člen
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka do dopolnjenega 15. leta starosti, za starejšega otroka pa, če se šola, dokler ima status učenca ali rednega študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končal rednega šolanja v predpisanem roku, se pravica do otroškega dodatka podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.
Za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se pravica do otroškega dodatka podaljša do dopolnjenega 18. leta starosti.
34. člen
Otroški dodatek ne pripada:
– za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima v celoti brezplačno oskrbo, v času, ko je v zavodu:
– za otroka med služenjem vojaškega roka;
– za otroka, ki ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe.
Višina otroškega dodatka
35. člen
Višina otroškega dodatka znaša:
za predšolskega otroka: 13% zajamčene plače za šoloobveznega otroka: 16% zajamčene plače za otroka od 15. do 26. leta starosti: 17% zajamčene, plače.
36. člen
Višina otroškega dodatka za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se zviša za 50%.
Za otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju se šteje otrok na podlagi mnenja, ki ga v skladu s posebnimi predpisi izda komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem razvoju.
37. člen
Višina otroškega dodatka iz 35. člena tega zakona za otroke, ki so do otroškega, dodatka upravičeni na podlagi mednarodnih pogodb iz drugega odstavka 32. člena tega zakona, se zniža za 20%.
Uveljavljanje otroškega dodatka
38. člen
Pravico do otroškega dodatka uveljavlja tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma eden od staršev na podlagi pismenega sporazuma.
Za otroke brez staršev, otroke, dane v rejo, otroke pod skrbništvom druge osebe ali pristojnega organa. Center za socialno delo uvede postopek za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka po uradni dolžnosti ali na predlog zainteresirane osebe.
39. člen
Upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka s predložitvijo zahtevka pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.
V primerih, ko obstaja pravica do otroškega dodatka za otroka, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, uveljavlja eden od staršev to pravico pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na kraj, v katerem je upravičenec zavezanec za plačilo dohodnine.
40. člen
Center za socialno delo vsako leto s 1. oktobrom po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka za otroke nad 15 let starosti.
V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka vsako leto najkasneje do 30. septembra posredovati dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 33. člena tega zakona.
Izplačevanje otroškega dodatka
41. člen
Otroški dodatek se izplačuje od rojstva otroka, če je bil zahtevek vložen v treh mesecih po rojstvu otroka oziroma od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bil zahtevek vložen, če je bil zahtevek vložen po tem roku.
42. člen
Otroški dodatek se izplačuje tistemu od staršev, ki je uveljavljal pravico do otroškega dodatka.
Center za socialno delo lahko odloči, da se otroški dodatek izplačuje osebi, ki dejansko skrbi za preživljanje otroka, če ugotovi, da upravičenec, ki je pravico do otroškega dodatka uveljavil, le-tega ne namenja za preživljanje otroka ali če je bil postopek za uveljavljanje te pravice uveden po uradni dolžnosti.
Center za socialno delo lahko odloči, da se otroški dodatek dodeli v funkcionalni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka.
Proti odločitvi iz prejšnjega odstavka je v roku osmih dni po sprejemu odločbe možen ugovor. O ugovoru odloči v 15 dnevih po prejemu ugovora Center za socialno delo, ki je odločbo izdal.
Pritožba zoper odločbo o ugovoru ne zadrži izvršitve odločbe o funkcionalni obliki otroškega dodatka.
43. člen
Otroški dodatek izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec ministrstvo, pristojno za družino.
Sredstva za zagotavljanje otroškega dodatka v funkcionalni obliki se nakazujejo pristojnemu Centru za socialno delo.
SKUPNE DOLOČBE
44. člen
Sredstva za izplačevanje denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, starševskega dodatka, pomoči za opremo novorojenca in otroškega dodatka (v nadaljnjem besedilu: družinskih prejemkov) se zagotavljajo v državnem proračunu.
45. člen
Pravica do družinskih prejemkov se uveljavlja skladno s tem zakonom: in predpisi o splošnem upravnem postopku.
O pravicah iz prejšnjega odstavka odloča na prvi stopnji Center za socialno delo, na drugi stopnji pa ministrstvo, pristojno za družino.
46. člen
Upravičenec do družinskih prejemkov mora sporočiti pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje pravice do teh prejemkov v 15 dnevih po dnevu, ko je taka sprememba nastala.
47. člen
Če se med izplačevanjem družinskih prejemkov ugotovi, da se prejemki izplačujejo na podlagi neresničnih podatkov. Center za socialno delo izda odločbo o prenehanju pravice do družinskih prejemkov in zahteva vračilo neupravičeno pridobljene premoženjske koristi.
48. člen
Centri za socialno delo zbirajo podatke za potrebe odločanja o pravici in višini družinskih prejemkov in za statistične namene, določene v programu statističnih raziskovanj.
Zbirke podatkov na področju družinskih prejemkov vsebujejo naslednje osebne podatke o. upravičencu in otroku:
– ime in priimek,
– rojstne podatke,
– enotno matično številko, – podatke o državljanstvu,
– podatke o prebivališču,
– zdravstvene izvide in mnenja, ki so potrebni za uveljavljanje pravice do. družinskih prejemkov,
– podatke o zaposlitvi in podatke o plačah in osnovah za plačevanje prispevka za porodniško varstvo upravičenca.
Z zbirko podatkov upravlja Center za socialno delo.
49. člen
Delodajalec, pri katerem je upravičenec do družinskih prejemkov zaposlen; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Republiški zavod za zaposlovanje, izvajalci javne zdravstvene službe in Republiška uprava za javne prihodke morajo Centrom za socialno delo na njihovo zahtevo posredovati podatke iz prejšnjega člena, ki so pomembni za njihovo odločanje o posamezni pravici in o višini prejemkov.
50. člen
Center za socialno delo, ki odloča o pravici do družinskih prejemkov, lahko podatke, ki jih dobi od zavezancev iz prejšnjega člena, uporabi samo za potrebe postopka odločanja.
Drugim uporabnikom lahko Center za socialno delo, ki odloča o pravici do družinskih prejemkov, posreduje podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve upravičenca, na katerega se podatki nanašajo.
KAZENSKI DOLOČBI
51. člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje upravičenec do družinskih prejemkov, ki v roku 15 dni po nastanku spremembe pristojnemu Centru za socialno delo ne sporoči vsake spremembe, ki ima za posledico prenehanje pravice do teh prejemkov (46. člen).
52. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznujejo delodajalec, pri katerem je upravičenec do družinskih prejemkov zaposlen, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, Republiški zavod za zaposlovanje in izvajalci javne zdravstvene službe, ki na zahtevo Centra za socialno delo ne posredujejo podatkov iz 48. člena tega zakona (49. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
Upravičenci, ki so pridobili pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta v času veljavnosti samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 36/87, 36/88 in 24/89) in samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 7/82, 17/82, 1/83 in 34/84) do izteka pravice do nadomestila uveljavljajo in prejemajo nadomestilo v skladu z določili teh sporazumov.
54. člen
Do 30. 6. 1994 se pravica do nadomestila za čas porodniškega dopusta zagotavlja na način, kot ga predvideva samoupravni sporazum o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 36/87, 36/88 in 24/89).
55. člen
Ne glede na določbe 8. člena tega zakona se denarno nadomestilo do vzpostavitve baze podatkov o gibanju vseh prispevnih osnov v Republiki Sloveniji, najkasneje pa do 31. 12. 1994, usklajuje v obsegu in na način, ki je določen za usklajevanje pokojnin in drugih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
56. člen
Upravičencem do starševskega dodatka, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona otroka, mlajšega od 337 dni, pripada ta pravica od dneva uveljavitve tega zakona do 337 dneva otrokove starosti.
57. člen
Ne glede na določbe 32. člen a tega zakona se do 31. 12. 1995 otroški dodatek dodeli kot družbena pomoč otrokom in sicer:
1. do 30. 4. 1994 po dosedanjih predpisih;
2. od 1. 5. 1994 naprej glede na povprečni mesečni dohodek družine na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka in znaša:
-----------------------------------------------------------------------
pri dohodku na družinskega člana višina dr. pomoči
– v% od povprečne plače vseh otrokom
zaposlenih v Republiki Sloveniji (v% od zajamčene
v preteklem letu plače)
-----------------------------------------------------------------------
do 25,0% 22%
od 25,1% do 30,0% 19%
od 30,1% do 35,0% 16%
od 35,1% do 40,0% 13%
od 40,1% do 45,0% 10%
od 45,1% do 50,0% 7%
-----------------------------------------------------------------------
Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela dohodkov in prejemkov oziroma so se njeni dohodki v tekočem letu bistveno spremenili, se upošteva le-te iz tekočega leta na način, kot ga določi ministrstvo, pristojno za družino.
Center za socialno delo s 1. majem 1994 po uradni dolžnosti preverja upravičenost do družbene pomoči otrokom. V ta namen morajo prejemniki družbene pomoči najkasneje do 31. marca 1994 posredovati vsa potrebna dokazila. Za čas. dokler ni dokončno znan dohodek družine iz koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka, se družbena pomoč otrokom odmeri kot akontacija.
Glede ugotavljanja dohodka družine in statusa družinskih članov se smiselno uporabljajo predpisi s področja socialnega varstva.
58. člen
Za otroke iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki so pridobili pravico do družbene pomoči otrokom po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, imajo do sklenitve mednarodnih pogodb iz druge alinee drugega odstavka 32. člena tega zakona, upravičenci pravico do družbene pomoči otrokom v višini, določeni v prejšnjem členu, zmanjšani za 60%. vendar najdalj eno leto od uveljavitve tega zakona.
59. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– zakon o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79). razen 55. člena, ki preneha veljati 30. 4. 1994,
– samoupravni sporazum o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 36/87. 36/88 in 24/89), razen v določilih, ki se nanašajo na postopek za uveljavljanje pravice,
– samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 7/82. 17/82, 1/83 in 34/84),
– sklep o pomoči za opremo novorojenca (Uradni list SRS, št. 8/80 in 5/89),
S 30. 4. 1994 prenehajo veljati:
– zakon o postopku za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (Uradni list RS, št. 23/91) – v delu, ki se nanaša na postopek za uveljavljanje pravice do družbene pomoči otrokom,
– splošne določbe ter 62. do 65. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89).
S1. 7. 1994 preneha veljati:
– samoupravni sporazum o porodniškem dopustu v delu, ki se nanaša na postopek za uveljavljanje pravice.
60. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 541-01/91-1/8
Ljubljana, dne 22. novembra 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
