Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/1992 z dne 28. 7. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/1992 z dne 28. 7. 1992

Kazalo

1885. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, stran 2397.

Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) in drugega odstavka 5. ter drugega odstavka 32. člena zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo izdaja
PRAVILNIK
o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa strokovne, tehnične in druge pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti.
2. člen
Lekarniška dejavnost se opravlja v lekarniških strokovnih enotah, ki so:
– lekarna,
– lekarniška podružnica,
– bolnišnična lekarna,
– galenski laboratorij,
– laboratorij za pripravo parenteralnih raztopin,
– kontrolno analizni laboratorij.
3. člen
Lekarniška dejavnost obsega naslednja strokovna dela:
1. nabava in izdaja gotovih zdravil za humano uporabo,
2. nabava in izdaja zdravil za veterinarsko uporabo,
3. nabava in izdaja pomožnih zdravilnih sredstev, ortopedskih pripomočkov, sredstev za nego in drugih sredstev za varstvo zdravja, ki jih določi lekarniška zbornica,
4. nabava in izdaja farmacevtskih substanc,
5. preizkušanje farmacevtskih surovin in njihove istovetnosti,
6. izdelovanje in izdajanje magistralnih zdravil,
7. izdelovanje in izdajanje galenskih pripravkov ter zagotavljanje kakovosti,
8. izdelovanje zdravil za parenteralno uporabo,
9. vodenje predpisane dokumentacije,
10. izdelovanje neoporečne prečiščene vode,
11. preizkušanje farmacevtskih surovin in galenskih pripravkov ter ugotavljanje kakovosti,
12. zbiranje vrnjenih zdravil in posredovanje dobaviteljem za strokovno uničevanje,
13. opravljanje zdravstveno prosvetne dejavnosti,
14. opravljanje svetovalne in strokovno informativne dejavnosti,
15. spremljanje uvajanja novih zdravil in predlaganje zdravnikom njihovo uporabo,
16. opravljanje znanstveno raziskovalnega dela,
17. opravljanje mentorstva vsem farmacevtskim poklicem,
18. vodenje evidenc in nadzor specialnih zdravil za raziskovalne namene.
4. člen
Strokovna dela, ki se lahko opravljajo v posamezni strokovni enoti iz 2. člena tega pravilnika se določijo ob njeni verifikaciji.
5. člen
Izdelki verificiranih galenskih laboratorijev izdelani po verificiranih predpisih in preizkušeni v kontrolno analiznem laboratoriju ter označeni po zahtevah pravil dobre lekarniške in dobre laboratorijske prakse, se lahko izdajajo v vseh lekarnah.
6. člen
Lekarna in podružnica lekarne morata biti označeni z lekarniškim znakom, imenom, oznako lastnika oziroma koncesionarja, obvestilom o poslovnem času in obvestilom o najbljižji dežurni lekarni.
Lekarniški znak je v obliki križa, v katerem so v rastru kača, kelih in črka L. Barva znaka je zelena.
7. člen
Lekarna, podružnica lekarne in bolnišnična lekarna morajo imeti stalno na zalogi potrebam primerne količine in vrste zdravil in sredstev za zdravljenje.
Potrebam primerne zaloge določi lekarna in bolnišnična lekarna, upoštevajoč pri tem zdravila, ki jih zdravniki na njenem območju predpisujejo, oziroma jih uporablja bolnišnica za oskrbo svojih bolnikov.
V priročni zalogi zdravil sme imeti lekarna le gotova zdravila v originalnih zavitkih največ za 14-dnevno porabo.
8. člen
Zdravila se morajo shranjevati po navodilih proizvajalcev, določilih tega pravilnika, določilih veljavne farmakopeje ter pravilih dobre lekarniške prakse.
9. člen
Lekarniške strokovne enote iz 2. člena tega pravilnika nabavljajo farmacevtske surovine z atestom proizvajalca oziroma podjetja za promet z zdravili na debelo. V primeru, da jih nabavijo brez atesta, morajo same preizkusiti njihovo kakovost ali jih dati v preizkus pooblaščenemu zavodu za preizkušanje zdravil ali verificiranemu kontrolno analiznemu laboratoriju.
Lekarniška strokovna enota mora voditi o preizkusu kakovosti predpisano dokumentacijo.
10. člen
Pri izdelavi zdravil in ugotavljanju kakovosti se morajo lekarniške strokovne enote ravnati po veljavnih farmakopejskih predpisih, magistralnih formulah ter pravilih dobre lekarniške in dobre laboratorijske prakse.
11. člen
Lekarna mora imeti strokovno literaturo, določeno v prilogi L, ki je sestavni del tega pravilnika.
12. člen
Lekarniške strokovne enote morajo pooblaščenim upravnim organom omogočiti vpogled v predpisano dokumentacijo.
II. STROKOVNO-TEHNIČNA UREDITEV
1. Prostori
1.1. Lekarna
13. člen
Za opravljanje lekarniške dejavnosti so potrebni naslednji prostori:
1. prostor za pripravo in izdajo zdravil – oficina,
2. prostor ali oprema za izdelovanje magistralnih zdravil,
3. prostor ali oprema za priročni galenski laboratorij,
4. prostor ali oprema za ugotavljanje istovetnosti,
5. prostor ali oprema za aseptično pripravo zdravil,
6. prostor ali oprema za pripravo prečiščene vode, 7. prostor ali oprema za sterilizacijo,
8. prostor ali shranjevanje zdravil – materialka,
9. prostor ali oprema za shranjevanje lahko vnetljivega materiala,
10. prostor ali oprema za shranjevanje jedkih snovi,
11. prostor ali lekarniško nečisto ovojnino,
12. prostor za sprejem zdravil,
13. prostor za čiščenje pribora, posodja in steklovine.
14. sanitarije z umivalnnico,
15. garderoba ali garderobne omarice,
16. prostor za opravljanje strokovno administrativnih nalog.
Lekarna, ki opravlja dežurstvo mora zagotoviti primeren prostor za dežurnega delavca.
14. člen
Lekarna mora imeti prostore za namene iz prejšnjega člena, razen prostorov, naštetih pod točkami 3. in 6.
Podružnica lekarne, ki izdaja samo zdravila in pomožna zdravilna sredstva v originalnih zavitkih, mora imeti prostore za namene pod točkami: 1., 11., 14- in 15. prejšnjega člena.
Bolnišnična lekarna mora imeti. prostore za enake namene kot lekarna, vendar primerne velikosti bolnišnice, a ne manj kot 0,75 m na bolnišnično posteljo, če pripravlja parenteralne raztopine.
15. člen
Lekarniški prostori morajo biti ustrezno osvetljeni, zračni in suhi ter zgrajeni po predpisih o gradnji javnih objektov.
Tla v lekarniških prostorih morajo biti iz materialov, ki se enostavno čistijo, ne povzročajo prahu in so odporni proti kemikalijam. V prostorih, ki so namenjeni delavcem, morajo biti tla iz materiala, ki je slab prevodnik toplote.
Stene, razen v delu oficine, ki je namenjen strankam in v prostorih, ki so namenjeni shranjevanju zdravil, morajo biti najmanj do višine 1,5 m obložene z materialom, ki omogoča umivanje.
Vsi lekarniški prostori morajo biti skrbno vzdrževani in prebeljeni najmanj vsako četrto leto.
16. člen
Prostor za pripravo in izdajo zdravil (oficina) mora biti primerno velik, vendar ne manjši od 40m2 v lekarni in ne manjši od 30m2 v lekarniški podružnici. Prostor je z recepturno mizo razdeljen na del za farmacevtske delavcem na del za stranke.
Če je vhod v oficino z ulice, mora imeti vetrolov.
V prostoru morajo biti na vidnih mestih napisi o prepovedi kajenja.
17. člen
Prostor za izdelavo magistralnih zdravil mora biti primerno velik.
Glede na velikost lekarne in obseg dela se magistralna zdravila lahko izdelujejo tudi na recepturni mizi v oficini. V tem primeru mora biti del recepturne mize opremljen za izdelavo magistralnih zdravil in oddeljen od strank.
Prostor za izdelavo magistralnih zdravil mora imeti delovno mizo s ploščo, ki je obstojna proti kemikalijam, grelno ploščo, pomivalno korito z odcejalnikom ter hladno in toplo tekočo vodo. Oprema prostora mora omogočati shranjevanje pribora in aparatur. Pribor in aparature morajo biti iz materiala, ki ne vpliva negativno na kakovost izdelka.
V prostoru mora biti digestorij ali napa.
18. člen
Prostor za priročni galenski laboratorij je lahko del prostora za izdelavo magistralnih zdravil, ki ne sme biti manjši od 5 m2 in mora izpolnjevati pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
19. člen
Prostor ali oprema za ugotavljanje istovetnosti zdravil in farmacevtskih surovin, je lahko v okviru prostora za izdelovanje magistralnih zdravil. Za ugotavljanje istovetnosti mora lekarna imeti potrebne analizne kemikalije in premo.
20. člen
Prostor za aseptično delo mora biti ločen od ostalih prostorov. Glede na obseg dela ima lekarna lahko za pripravo zdravil po aseptičnem prostoru samo aseptično komoro primerne velikosti in postavljeno v prostoru za izdelavo magistralnih zdravil.
21. člen
Prostor za pripravo prečiščene vode mora imeti priključek za vodo, odtok in elektriko, ter biti prezračevan.
22. člen
Prostor ali oprema za sterilizacijo mora biti primerna za pripravo in sterilizacijo zdravil.
23. člen
Prostor za shranjevanje zdravil ne sme biti manjši od 20m2.
Gotova zdravila, ki ne zahtevajo posebnih pogojev shranjevanja, se razvrščajo na odprte ali zaprte police po oblikah in abecednem redu.
Farmacevtske surovine in galenski pripravki se shranjujejo po veljavnih farmakopejskih predpisih.
Farmacevtske učinkovine iz Tabulae 1, in Tabulae II, se shranjujejo po farmakopejskih predpisih.
Mamila se hranijo zaklenjena v posebnih kovinskih omarah.
Zdravila močnega vonja se hranijo ločeno od ostalih.
24. člen
Prostor ali oprema za lahko vnetljivi material morata ustrezati požarnovarnostnim predpisom.
25. člen
Prostor za shranjevanje jedkih snovi mora imeti v tleh jašek za lovljenje tekočin. Prostor mora imeti prezračevanje.
26. člen
Prostr za lekarniško nečisto ovojnino mora biti ločen od ostalih prostorov.
27. člen
Prostor za sprejem zdravil mora meriti najmanj 4 m2. V prostoru ali ob njem mora biti mesto za odpadno ovojnino.
28. člen
Prostor za čiščenje pribora, posodja in steklovine ne sme biti manjši od 4 m2.
Pomivalnica mora imeti dvojno pomivalno korito s tekočo toplo in hladno vodo, napravo za odcejanje in sušenje pribora in posode, potrebno število omar za shranjevanje čiste ovojnine, čistilnih sredstev in pribora za čiščenje ter ločeno polico za odlaganje nečiste posode in pribora.
29. člen
Sanitarije z umivalnico s tekočo in toplo vodo morajo ustrezati številu zaposlenih delavcev.
V sanitarnem prostoru je lahko poseben prostor za shranjevanje čistil in čistilnih sredstev.
30. člen
Garderoba za garderobnimi omaricami mora biti številu delavcev primerno velika.
31. člen
Prostor za opravljanje strokovno administrativnih nalog mora biti primerno opremljen.
1.2. Galenski laboratorij
32. člen
Galenski laboratorij mora biti primerno velik glede na galenske oblike, ki jih izdeluje in imeti najmanj naslednje prostore:
– prostor za sprejem surovin,
– prostor za skladiščenje (ločeno na farmacevtske surovine, ovojnino, vnetljive in jedke snovi, gotove izdelke),
– prostore za proizvodnjo, ločeno po farmacevtskih oblikah, ločena prostora za pripravo prečiščene vode in zdravil po aseptičnem postopku,
– prostor ali omaro za vrnjene izdelke,
– prostor za administracijo, sanitarne prostore in garderobo.
33. člen
Za primerno urejene prostore štejejo:
– funkcionalna razporeditev prostorov, ki preprečuje križanje poti in medsebojno onečiščenje pripravkov ter omogoča nemoten potek tehnološkega procesa v posameznih fazah,
– gladke površine prostorov, ki se enostavno čistijo,
– ustrezna razsvetljava, ogrevanje, klimatske naprave,
– možnost odvajanja prahu pri praškastih galenskih oblikah in čajih.
34. člen
Za primerno opremo se šteje oprema, ki je prilagojena velikosti proizvodnih serij, omogoča strokovno nemoten potek dela, je enostavna in omogoča temeljito čiščenje in je odporna proti kemikalijam.
Vsa oprema mora biti validirana in evidentirana v knjigi, v katero se vpisujejo servisi in čiščenje.
1.3. Laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin
35. člen
Laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin je organizacijska enota bolnišnične lekarne ali bolnišnice.
36. člen
Laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin mora imeti poleg prostorov za galenski laboratorij še naslednje prostore:
– prostor, v katerem se delavci pripravijo na delo.
– prostor za pripravo, filtriranje in polnjenje raztopin,
– prostor za sterilizacijo raztopin.
– prostor za makroskopsko kontrolo in signiranje. Prostori morajo biti urejeni tako kot galenski laboratorij.
1.4. Kontrolno analizni laboratorij
37. člen
Lekarna ali bolnišnična lekarna, ki ima ali organizira galenski laboratorij ali laboratorij za parenteralne raztopine, mora imeti kontrolno analizni laboratorij.
38. člen
Kontrolno analizni laboratorij mora imeti najmanj naslednje prostore:
– prostor za kemične analize.
– prostor za fizikalne meritve.
– prostor ali opremo, za shranjevanje kemikalij in kontra vzorcev,
– prostor ali opremo za shranjevanje vnetljivih in eksplozivnih snovi,
– prostor za administracijo, sanitarne prostore in garderobo.
2. Oprema
39. člen
Lekarna, lekarniška podružnica in bolnišnična lekarna morajo imeti ustrezno opremo, najmanj pa opremo, navedeno v seznamu minimalne opreme za lekarne v prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.
40. člen
Galenski laboratorij mora imeti ustrezno opremo, ki omogoča strokovno nemoten proces dela, najmanj pa opremo, navedeno v seznamu minimalne opreme galenskega laboratorija v prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.
41. člen
Laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin mora imeti ustrezno opremo, ki omogoča strokovno nemoten proces dela, najmanj pa opremo, navedeno v seznamu minimalne opreme laboratorija za izdelavo parenteralnih raztopin v prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.
42. člen
Kontrolno analizni laboratorij mora imeti ustrezno opremo (glede na oblike, ki jih preizkuša), najmanj pa opremo, navedeno v seznamu minimalne opreme kontrolno analiznega laboratorija v prilogi II., ki je sestavni del tega pravilnika.
3. Dokumentacija
43. člen
Lekarne, lekarniške podružnice in bolnišnične lekarne so dolžne voditi strokovno dokumentacijo, določeno z zakonom in splošnimi akti lekarniške zbornice.
Strokovna dokumentacija mora biti dostopna organom nadzora.
44. člen
Galenski laboratorij in laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin morata voditi o svojem delu ustrezno proizvodno, kontrolno-analizno in materialno dokumentacijo, s katero je omogočen vpogled v celoten potek proizvodnje in v kakovost posamezne serije galenskih pripravkov oziroma parenteralnih raztopin.
Minimalna dokumentacija je predpisana s pravili dobre lekarniške in dobre laboratorijske prakse.
45. člen
Kontrolno analizni laboratorij mora o svojem delu voditi ustrezno dokumentacijo. Minimalna dokumentacija je predpisana s pravili dobre laboratorijske prakse.
III. STROKOVNI DELAVCI
46. člen
Strokovno delo v lekarni, lekarniški podružnici in bolnišnični lekarni smejo opravljati samostojno strokovni lekarniški delavci, ki imajo strokovno izobrazbo farmacevtske smeri in opravljen strokovni izpit.
47. člen
Strokovni lekarniški delavci so:
– specialisti, magistri in doktorji farmacevtske znanosti,
– diplomirani inženirji farmacije.
– inženirji farmacije,
– farmacevtski tehniki.
Z nazivom diplomirani inženir farmacije so izenačeni tudi nazivi diplomiran farmacevt in magister farmacije, z nazivom inženir farmacije pa je izenačen tudi naziv višji farmacevtski tehnik.
48. člen
Galenski laboratorij in laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin morata imeti specialista oblikovanja zdravil, ki je odgovoren za strokovnost dela v laboratoriju.
Kontrolno analizni laboratorij mora imeti specialista preizkušanja zdravil, s čigar dovoljenjem smejo posamezne serije zdravil v promet.
Če javni lekarniški zavod oskrbuje več kot 50.000 prebivalcev, mora imeti specialista farmakoinformatike, ki Opravlja informativno in posvetovalno dejavnost z drugimi zdravstvenimi delavci.
Če bolnišnična lekarna oskrbuje več kot 250 postelj, mora imeti specialista klinične farmacije.
49. člen
Glede strokovne odgovornosti delavcev veljajo določila pravil dobre lekarniške in dobre laboratorijske prakse.
IV. UGOTAVLJANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV (VERIFIKACIJA)
50. člen
Lekarniška strokovna enota lahko prične opravljati lekarniške storitve šele takrat, ko minister, pristojen za zdravstvo z odločbo ugotovi, da izpolnjuje pogoje za verifikacijo.
51. člen
Zahtevek za verifikacijo lekarniške strokovne enote vloži zainteresirana fizična ali pravna oseba pred pričetkom dela, po izvršeni prenosi prostorov oziroma ob spremembi obsega strokovnega dela, ki zahteva spremembo prostorov, opreme in kadrov.
Zahtevku za verifikacijo mora biti priloženo uporabno dovoljenje.
52. člen
Verifikacija lekarniške strokovne enote se opravi vsakih pet let, na predlog organov strokovnega ali upravnega nadzora pa se mora opraviti tudi pred potekom tega roka.
53. člen
Lekarniška zbornica vodi evidenco o verifikaciji lekarniških strokovnih enot.
54. člen
Izpolnitev pogoje za verifikacijo ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravstvo.
Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih morata biti dva člana strokovnjaka za strokovna in tehnična vprašanja lekarniške dejavnosti in predstavnik pristojnega organa za sanitarno inšpekcijo.
Komisija lahko povabi k delu še druge strokovnjake, če gre za zahtevnejša strokovna oziroma tehnična vprašanja.
O kraju in času dela komisije moreta biti obveščena predlagatelj in lekarniška zbornica.
55. člen
O delu komisije se vodi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati vse pomembnejše podatke in ugotovitve, ki utegnejo vplivati na izpolnitev pogojev za verifikacijo ter predloge in pogoje komisije za izdajo odločbe.
K ugotovitvam in predlogom komisije v zapisniku lahko da predlagatelj svoje pripombe oziroma predloge.
Zapisnik mora biti napisan takoj po ugotavljanju pogojev za verifikacijo.
Prepis zapisnika se pošlje ministru, pristojnemu za zdravstvo, predlagatelju. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in lekarniški zbornici.
56. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, izda na podlagi ugotovitev komisije odločbo o verifikaciji.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
57. člen
Po sprejetju tega pravilnika se opravi verifikacija vseh lekarniških strokovnih enot v treh letih, razen enot. ki so bile verificirane v zadnjih treh letih pred uveljavitvijo tega pravilnika.
58. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede prostorov, opreme in kadrov v zdravstvenih organizacijah na področju preskrbe z zdravili (Uradni list SRS, št. 7/83).
59. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu republike Slovenije.
Št. 512-6/92
Ljubljana, dne 7. julija 1992.
Minister
za zdravstvo, družino
in socialno varstvo
dr. Božidar Voljč l. r.
                                                                 PRILOGA I
 
                    SEZNAM STROKOVNE LITERATURE ZA LEKARNO
 
    – Pharmacopoea (veljavna),
    – Martindale: The Extra Pharmacopoea,
    – Formulae magistrales (veljavne),
    – Synonyma Pharmaceutica,
    – Register zdravil (veljaven) ali računalniško podprt sistem strokovne
informatike,
    – sodobna literatura iz področja farmakoterapije, farmakognozije,
oblikovanja zdravil, analize zdravil, ki jo določi lekarniška zbornica v
soglasju z farmacevtsko fakulteto,
    – zakonski predpisi s področja zdravstva in lekarniške dejavnosti.
                                                                    PRILOGA II
 
                SEZNAM MINIMALNE OPREME LEKARNIŠKIH STROKOVNIH ENOT
 
                        I. SEZNAM MINIMALNE OPREME LEKARNE
    1. Tehtnice recepturne s točnostjo tehtanja 0,01 g in 0,1 g
    2. Digestorij ali napa
    3. Grelci
    4. Sušilna omara
    5. Hladilnik
    6. Kovinska omara za mamila
    7. Priročni analizni laboratorij
    – kemikalije in reagenti za ugotavljanje istovetnosti po farmakopeji,
    – epruvete, stojalo,
    - urna stekla,
    – izparilnik,
    – čaše,
    – termometri,
    – Westphal-Mohrova tehtnica za določevanje relativne gostote,
    – pipete
    – eksikator
    8. Za izdelovanje mazil, krem, svečk in globul:
    – patene,
    – pestila (gladka),
    – lopatice,
    – vodna kopel,
    – homogenizator,
    – trovaljčni mlin,
    – pribor za oblikovanje svečk in globul z vlivanjem ali stiskanjem
    9. Za izdelovanje praškov:
    – tarilnice,
    – pestila (groba),
    – žlice,
    – sita po farmakopeji.
    – ventilator za odpiranje papirnih kapsul,
    – kartice za deljenje,
    – žlice za deljenje.
    10. Za izdelovanje (pripravo) raztopin:
    – čaše, menzure,
    – posode iz materiala, ki je primeren za farmacevtsko rabo,
    – pribori za filtracijo.
    11. Za izdelovanje pripravkov po aseptičnem postopku:
    – suhi sterilizator,
    – bobni ali kasete,
    – avtoklav,
    – validirana aseptična komora,
    – pribor za sterilizacijo z membransko filtracijo.
 
                II. SEZNAM MINIMALNE OPREME GALENSKEGA LABORATORIJA
    Poleg minimalne opreme predpisane za lekarne, mora galenski laboratorij,
imeti še dodatno opremo, odvisno od pripravkov, ki jih izdeluje. Nekaj dodatne
opreme, ki jo laboratorij mora imeti, je skupna za vse galenske oblike, in
sicer:
    – tehtnica s točnostjo tehtanja 0,01 g,
    – tehtnica s točnostjo tehtanja 0,1 g.
    – tehtnica s točnostjo tehtanja 1 g,
    – tehtnica s točnostjo tehtanja 10 g,
    – potrebno število tehtalnih miz.
    – mlin za mletje praškov.
    – sita,
    – mešalec za homogeniziranje praškov,
    – laboratorijski kuhalnik z napo,
    – demineralizator,
    – univerzalni prenosnik,
    – posode iz nerjavečega jekla: lonci, patene,
    – krožno mešalo.
    Za posamezne galenske oblike mora laboratorij imeti še:
    Za proizvodnjo raztopin za zunanjo in notranjo uporabo (sirupi, tinkture,
kapljice in ostale raztopine):
    – naprava za membransko filtracijo,
    – duplikator,
    – hidravlična preša,
    – perkolator,
    – stroj za prečrpavanje, polnjenje in odmerjanje tekočin.
    Za proizvodnjo praškov, granul, tablet:
    – stroj za gnetenje,
    – stroj za vlažno granuliranje.
    – stroj za suho granuliranje,
    – sušnik za granulat.
    – tabletirka s kalupi in pečati,
    – kapsulirka,
    – žlice za deljenje praškov,
    – ventilator za odpiranje papirnatih kapsul.
    Za proizvodnjo mazil, krem, svečk, globul:
    – planetni mešalec od 3 do 5 kg mazila.
    – trivaljčni mlin,
    – homogenizator z ogrevalnim plaščem.
    – stroj za polnjenje in odmerjanje mazil.
    – stroj za zapiranje tub,
    – stroj za vlivanje svečk in globul.
    Za polnjenje čajev:
    – mlin za mletje drog.
    – vibracijsko sito,
    – mešalec za čaje,
    – sistem za odsesavanje prahu.
    Za proizvodnjo pripravkov po aseptičnem postopku:
    – aseptična komora,
    – sistem za mikrobiološko filtracijo tekočin.
    – avtoklav,
    – suhi sterilizator,
    – destilacijski aparat.
 
        III. SEZNAM MINIMALNE OPREME LABORATORIJA ZA IZDELAVO PARENTERALNIH
                                   RAZTOPIN
    1. Pomivalni stroj
    2. Stroj za pripravo vode za injekcije
    3. Stroj za pripravo deminelizirane vode
    4. Stroj za avtoklaviranje zamaškov
    5. Precizne tehtnice
    6. Avtoklav
    7. Stroj za suho sterilizacijo
    8. Aseptična komora
    9. Stroj z vsemi pripravami za sterilizacijo z membransko filtracijo
    10. Stroj z vsemi pripravami za pripravo, mešanje, filtracijo in polnjenje
infuzijskih raztopin
    11. Zapiralka za steklenice
    12. Laboratorijske posode, ki morajo ustrezati zahtevani kakovosti in
prostornini.
 
          IV. SEZNAM MINIMALNE OPREME KONTROLNO ANALIZNEGA LABORATORIJA
    1. Pribor za določevanje relativne gostote
    2. Stroj za destilacijo eteričnih olj
    3. Stroj za določanje tališča
    4. Digestorij
    5. Mešalec električni z grelcem
    6. Magnetno mešalo
    7. Mikroskop
    8. Pribor za tankoplastno kromatografijo
    9. pH meter
    10. Refraktometer
    11. Peč za žarjenje
    12. Spektrofotometer UV in vidno področje
    13. Tehtnica analitična
    14. Tehtnica precizna s točnostjo tehtanja 0.01g
    15. Ura signalna
    16. Ura štoparica
    17. Viskozimeter
    18. Vodna kopel s termostatom
    19. Vodna črpalka
    20. Eksikator
    21. Laboratorijski pribor po izbiri.
    Vsa druga potrebna oprema za občasno delo v analiznem laboratoriju se
lahko uporablja iz galenskega laboratorija.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti