Na podlagi 63. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91) in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) izdaja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije

Ta uredba velja za domače osebe, ki so: podjetja in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji ter zasebniki, ki opravljajo dejavnost in so vpisani v register na območju Republike Slovenije.

Plačila za izvoženo blago in opravljene storitve tujim osebam morajo domače osebe iz 1. člena te uredbe izterjati v pogodbenem roku, ki ne sme biti daljši od 90 dni od dneva izvoznega carinjenja oziroma od dneva, ko je bila opravljena storitev. Terjatve do tujine iz drugih naslovov se izterjajo v roku 90 dni od njihove dospelosti.
Banke, ki kreditirajo izvozne posle, upoštevajo pri rokih dajanja kreditov roke iz prejšnjega odstavka brez možnosti podaljšanja.

Banke sprejemajo naloge za izvrševanje plačil v tujino domačih oseb iz 1. člena te uredbe ter izvršujejo plačila v tujino v okviru svoje devizne likvidnosti, v okviru evidenčnih deviznih pozicij podjetij, drugih pravnih oseb in zasebnikov ter v okviru skupne evidenčne devizne pozicije za potrebe skupnega pomena Republike Slovenije.
Evidenčna devizna pozicija podjetij, drugih pravnih oseb in zasebnikov se oblikuje v višini 70% realiziranega deviznega priliva od izvoza blaga in storitev.
Skupna evidenčna devizna pozicija za potrebe skupnega pomena Republike Slovenije se oblikuje v višini 30% realiziranega deviznega priliva od izvoza blaga in storitev.
Ta uredba se ne nanaša na plačila v tujino za devizne nerezidente, plačila v tujino z deviznih računov podjetij, na posle po pogodbah o dolgoročni proizvodni kooperaciji in na sejemske kompenzacijske posle, ki potekajo v razmerju 1:1, na posle maloobmejnega prometa, na posle preko kontokorentnih računov (zavarovalnica, PTT, promet blaga) ter na barter posle z vzhodnoevropskimi državami z oteženim načinom plačevanja, pri katerih daje soglasje pristojni organ Republike Slovenije.
Skupne evidenčne devizne pozicije ne oblikuje vrednost deviz na podlagi črpanja tujega kredita ali kapitalnega vložka na podlagi 26. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91). Ta sredstva se uporabljajo v skladu z namenom za katerega so bila dana.

Banka mora najkasneje v sedmih dneh izvršiti plačilo v tujino na podlagi predložene evidenčne devizne pozicije nalogodajalca in vplačane celotne dinarske protivrednosti naloga za izvršitev plačila v tujino.
Če banka ne izvrši plačila v roku iz prejšnjega odstavka, mora poravnati nalogodajalcu tečajne razlike in vse stroške, ki nastanejo zaradi zakasnitve pri izpolnjevanju obveznosti do tujine.

V okviru skupne evidenčne devizne pozicije za potrebe skupnega pomena Republike Slovenije se izvršujejo plačila v tujino za naslednje namene:
– odplačila kreditov za infrastrukturo,
– potrebe energetike,
– potrebe skupnega pomena,
– potrebe osnovne preskrbe prebivalstva in surovin za tovrstno proizvodnjo.
Pristojni republiški upravni organi s predhodnim potrjevanjem ustreznih obrazcev določajo obseg in vrstni red plačil v tujino po posameznih namenih iz tega člena. Koordinacijo med nameni pa s potrjevanjem obrazcev opravlja Ministrstvo za zunanje zadeve.
Pred potrditvijo ustreznega obrazca iz prejšnjega odstavka, s katerim se dovoljuje plačilo v tujino ali dvig efektivnega tujega denarja iz okvira skupne, evidenčne devizne pozicije, pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji vplača dinarska sredstva v višini ponderirane povprečne tedenske kotacije vrednostnih papirjev iz 7. člena te uredbe na poseben račun za pospeševanje izvoza pri Ministrstvu za finance.
Sredstva zbrana na tem računu se tedensko razporedijo osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so ustvarile devizni priliv, ki oblikuje skupno evidenčno devizno pozicijo iz 3. člena, glede na višino kotacije vrednostnih papirjev iz 7. člena.
Podrobnejša navodila v zvezi z izvajanjem drugega odstavka tega člena izda minister za zunanje zadeve, v zvezi z izvajanjem tretjega odstavka pa minister za finance.

Efektivni tuji denar, čeki in druge vrednotnice, odkupljene v pooblaščenih bankah v imenu in za račun banke ter devize na podlagi kreditov, ki jih v svojem imenu in za svoj račun koristijo banke, tvorijo devizno pozicijo pooblaščene banke, ki se prvenstveno uporabi za pokrivanje zapadlih obveznosti po tujih kreditih.
S pogodbo o opravljanju menjalniških poslov med banko in podjetjem se lahko določi, da se del ali celotna vrednost zamenjanega efektivnega tujega denarja, čekov in drugih vrednotnic, na podlagi prodaje blaga in storitev, upošteva kot podlaga za oblikovanje evidenčne devizne pozicije tega podjetja. K tem pogodbam daje soglasje minister za finance.
Efektivni tuji denar, ki ga odkupijo menjalnice se razporeja na podlagi posebnega sklepa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
Evidenčno devizno pozicijo domače osebe iz 1. člena te uredbe tvorijo tudi plačila po 21. členu zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91).

Evidenčne devizne pozicije enako kot vrednostni papirji kotirajo na borzi. Prenos evidenčnih deviznih pozicij med podjetji in drugimi pravnimi osebami ter zasebniki in bankami poteka preko Ljubljanske borze.
Podrobnejša navodila v zvezi z izvajanjem tega člena lahko izda borza v sodelovanju z ministrom za finance.

Pooblaščene banke so dolžne tedensko zagotavljati podatke o realiziranem deviznem prilivu od izvoza blaga in storitev, o oblikovanju in koriščenju evidenčnih deviznih pozicij podjetij in drugih pravnih oseb ter zasebnikov ter o oblikovanju in koriščenju skupne evidenčne devizne pozicije globalno ter po namenih.
Pooblaščene banke posredujejo podatke Banki Slovenije.
Banka Slovenije predpiše način poročanja.

Banke morajo zagotoviti, da so tedensko na ravni banke dejanski prilivi usklajeni z odlivi ter v tem okviru z evidenčnimi deviznimi pozicijami.
V primeru, da so tedenski dejanski odlivi presegli možnost tekočega izvrševanja plačil v tujino na podlagi evidenčnih deviznih pozicij v tem tednu v posamezni banki, je banka dolžna na prvem sestanku borze odkupiti evidenčne devizne pozicije v višini presežka odlivov.
Banka oziroma po pogodbi podjetja, druga pravna oseba ali zasebnik, odkupi evidenčne devizne pozicije na borzi za tisti del plačil v tujino, ki je bil realiziran brez zagotovitve evidenčnih deviznih pozicij v obdobju od 1. 3. 1991 do uveljavitve te uredbe. Vrednost odkupljene evidenčne devizne pozicije in drugi stroški odkupa bremenijo podjetje, drugo pravno osebo ali zasebnika, razen za tista plačila, za katera so pred 1. 3. 1991 položili dinarsko protivrednost in z banko sklenili pogodbo o izvršitvi plačila.
Banke morajo obveznosti iz prejšnjega odstavka izvršiti v enakih tedenskih obrokih najkasneje do 31. avgusta 1991.
Negativni saldo deviznih odlivov in prilivov posamezne banke na dan 1. 3. 1991 uredi banka v sporazumu s komitenti.

Fizične osebe morajo za izvršitev plačila uvoza blaga zagotoviti efektivni tuji denar.
Domače osebe iz 1. člena te uredbe, ki izvršujejo plačila uvoza blaga za široko porabo v okviru evidenčne devizne pozicije, plačajo pri uvozu tega blaga posebno dajatev v višini 30% vrednosti uvoza na poseben račun v korist proračuna Republike Slovenije, pri čemer sta osnova in način plačila enaka kot pri plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.
Če gre za plačilo uvoza blaga za široko porabo, ki se izvrši v skladu s četrtim odstavkom 3. člena te uredbe, plačajo domače osebe iz 1. člena te uredbe pri uvozu tega blaga posebno dajatev v višini 40% vrednosti uvoza na poseben račun v korist proračuna Republike Slovenije, pri čemer sta osnova in način plačila enaka kot pri plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.
Posebna dajatev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se ne plačuje pri uvozu zdravil in zdravstvenih pripomočkov ter literature.
Podrobnejša navodila v zvezi s plačilom posebne dajatve iz drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister za finance.

Domače osebe iz 1. člena te uredbe lahko pobotajo terjatve in obveznosti s tujino pod naslednjimi pogoji:
– da je bil po opravljenem izvozu blaga in storitev v državi kupca blaga uveden embargo na plačila, izveden državni udar, da je izbruhnila vojna ali se je zgodila elementarna nesreča, zaradi česar so bila onemogočena plačila iz te države, kar se dokazuje z listinami, ki so jih izdali pristojni organi v državi kupca;
– da je bil po opravljenem izvozu blaga in storitev zoper tujega dolžnika začet postopek sodne poravnave ali stečaja, da je bil sprožen arbitražni ali sodni spor, kar se dokazuje z ustreznimi vlogami in sklepi pristojnih organov;
– da je uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja domačega dolžnika ali da mu je zaradi nelikvidnosti blokiran žiro račun, pod pogojem, da ni kršen vrstni red upnikov (soglasje sodišča, stečajnega upravitelja).
Dovoljenje za pobot dolgov in terjatev s tujino izda Banka Slovenije.
Pri pobotu garantiranih ali z drugim poroštvom zavarovanih obveznosti je potrebno soglasje garanta oziroma poroka.
Podrobnejša navodila v zvezi z izvajanjem tega člena izda Banka Slovenije.

Pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 100.000 do 450.000 dinarjev, če:
1. pri kreditiranju izvoznih poslov ne upošteva rokov iz te uredbe (drugi odstavek 2. člena);
2. ne izvrši plačila v tujino v skladu s pogoji, predpisanimi na podlagi te uredbe (4. člen);
3. če kot banka sklene s podjetjem pogodbo o opravljanju menjalniških poslov, s katero se določi, da se del ali celotna vrednost zamenjanega efektivnega tujega denarja, čekov in drugih vrednotnic, na podlagi prodaje blaga in storitev, upošteva kot podlaga za oblikovanje evidenčne devizne pozicije podjetja brez soglasja ministra za finance (drugi odstavek 6. člena);
4. ne ravna v skladu s sklepom Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije (tretji odstavek 6. člena);
5. ne zagotavlja podatkov in jih ne posreduje Banki Slovenije v skladu s pogoji, predpisanimi s to uredbo (8. člen);
6. ne zagotavlja, da so tedensko na ravni banke dejanski prilivi usklajeni z odlivi in v tem okviru z evidenčnimi deviznimi, pozicijami ter pri morebitnem negativnem saldu deviznih prilivov in odlivov ne ravna v skladu s pogoji, predpisanimi s to uredbo (9. člen);
7. ne izvršuje plačila uvoza blaga za široko porabo pod pogoji, ki jih določa ta uredba (10. člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 25.000 dinarjev se kaznuje za prestopek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Zasebnik, ki stori dejanje iz 4. in 7. točke 12. člena te uredbe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev.

Stanje pravic in obveznosti oseb s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi odloka o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne potrebe v Republiki Sloveniji, v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list RS, št. 12/91, 20/91 in 26/91) se ureja v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve te uredbe.

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, neha veljati odlok o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne potrebe v Republiki Sloveniji, v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list RS, št. 12/91, 20/91 in 26/91).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 4. člena, ki začne veljati 1. septembra 1991.