Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2010 z dne 28. 6. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2010 z dne 28. 6. 2010

Kazalo

2762. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H), stran 7553.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. junija 2010.
Št. 003-02-6/2010-4
Ljubljana, dne 21. junija 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ-H)
1. člen
V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit in 28/09) se 4. člen spremeni tako, da se glasi:
»4. člen
(Dolžnost posredovanja podatkov)
Državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ter zasebniki so za namene izvršbe dolžni na zahtevo sodišča ali izvršitelja brezplačno posredovati naslednje podatke, ki se nanašajo na dolžnika:
1. osebno ime,
2. naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
3. datum rojstva,
4. EMŠO,
5. davčno številko,
6. podatke o višini plače, drugih osebnih prejemkov in njihovih izplačevalcih ter podatke o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke,
7. številke denarnih računov pri organizacijah za plačilni promet, stanje in promet na teh računih ter podatke o rubežih na teh računih,
8. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
9. podatke o obstoju in stanju drugih dolžnikovih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
10. podatke o delnicah in deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi,
11. podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
12. podatke iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
13. podatke iz registra plovil in letal,
14. podatke iz drugih evidenc premičnega premoženja,
15. podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju,
16. podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
17. podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnja tri leta,
18. podatke o drugih premoženjskih pravicah dolžnika,
19. identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona o pogodbenih strankah, prepis listine o razpolaganju, če je nima, pa podatke o vsebini pravnega posla, ki se nanašajo na:
a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb,
b) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena,
c) neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.
Sodišče lahko od upravljavcev podatkov ali zbirk podatkov brezplačno pridobi tudi druge podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov sodišče in izvršitelj od zasebnika ne smeta zahtevati, zasebnik pa ne posredovati tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.
Izvršitelj se mora za pridobitev podatkov iz prvega odstavka tega člena izkazati s sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ali s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklepom, s katerim je bil določen za izvršitelja v zadevi, za potrebe katere pridobiva podatke, če ni bil določen že v sklepu o izvršbi.
Sodišče sme podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje. Izvršitelj sme podatke iz prvega odstavka tega člena obdelovati samo za ugotovitev premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje.
Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Pri zahtevi upnika in posredovanju podatkov velja omejitev iz tretjega odstavka tega člena.
Upnik sme pridobljene podatke iz 1. do 16. točke ter 18. točke prvega odstavka tega člena uporabiti samo za potrebe postopkov po tem zakonu, podatke iz 19. točke prvega odstavka tega člena pa samo za potrebe postopkov izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izvršbe na to premoženje.
Upravljavec podatkov mora upravičenim osebam iz tega člena nemudoma, najkasneje pa v osmih dneh, sporočiti zahtevane podatke.«.
2. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen
(Sestava sodišča)
Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik.
Strokovni sodelavci in sodniški pomočniki lahko:
- vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti,
- izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe,
- opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in
- po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Strokovni sodelavci lahko po odredbi sodnika tudi:
- vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, ter
- odločajo o zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom.
O pritožbah odloča višje sodišče po sodniku posamezniku. V senatu treh sodnikov višje sodišče odloča o pritožbah:
- zoper sklepe v izvršilnem postopku, ki so izvršilni naslov, razen sklepov o stroških,
- zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o ugovoru v postopku na podlagi verodostojne listine, o ugovoru v izvršbi na nepremičnine ali na stavbno pravico ali na delež družbenika, v izvršbi za izterjavo nedenarnih terjatev,
- zoper sklepe o določitvi sodnih penalov in
- zoper sklepe v postopkih zavarovanja.«.
3. člen
6.a člen se črta.
4. člen
V 9. členu se za tretjim odstavkom doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Pritožba se vroči v odgovor nasprotni stranki, če je vložena zoper sklep iz drugega stavka četrtega odstavka 6. člena tega zakona in sklep, izdan o ugovoru.«.
Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
5. člen
V 11. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»V pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi drugega odstavka 62. člena tega zakona, mora sodišče, kadar v skladu z zakonom ne odloči brez naroka, opraviti poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor.«.
6. člen
V 16. členu se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. izraz »zasebnik« označuje zdravnika, notarja, odvetnika, kmeta ali drugo fizično osebo, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost;«.
Dosedanja 8. točka postane 9. točka.
Dosedanja 9. točka, ki postane 10. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»10. izraz »organizacija za plačilni promet« označuje banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov;«.
Dosedanja 10. točka postane 11. točka.
7. člen
Za 16. členom se doda novi 16.a člen, ki se glasi:
»16.a člen
(Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, so:
1. osebno ime in naslov prebivališča ter
2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je pravna oseba, so:
1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter
2. matična ali davčna številka.
Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:
1. osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter
2. matična ali davčna številka.«.
8. člen
V 29. členu se spremeni naslov tako, da se glasi: »(Vloge)«.
Dodata se nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Minister, pristojen za pravosodje, predpiše vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge pošiljajo na obrazcih, in vsebino teh obrazcev, vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge vlagajo po elektronski poti in obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano, ter potek takega postopka.
Če je v zakonu ali predpisu iz prejšnjega odstavka določeno, da se vloge vlagajo samo v predpisani obliki ali na predpisanem obrazcu ali s predpisano vsebino obrazca, sodišče ravna z vlogo, ki ni vložena v predpisani obliki, na predpisanem obrazcu ali s predpisano vsebino, kot z nepopolno vlogo, če zakon ne določa drugače.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Dosedanji četrti do sedmi odstavek se nadomestijo z novimi šestim do enajstim odstavkom, ki se glasijo:
»Vloga v elektronski obliki se šteje za vloženo z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, če zakon ne določa drugače.
Pri avtomatizirani obdelavi vlog v informacijskem sistemu se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata; podpis ni potreben.
Odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo morajo vse vloge in druga pisanja vložiti v elektronski obliki.
Osebam iz prejšnjega odstavka ni treba predložiti pooblastila.
Če odvetnik, notar, izvršitelj ali Državno pravobranilstvo ne ravna v skladu z osmim odstavkom tega člena, se za vlogo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže.
Če morajo biti listine predložene v izvirniku in se vloga vlaga po elektronski poti, mora vlagatelj pretvoriti listine v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom ter priložiti vlogi.«.
9. člen
Za 29. členom se dodata nov 29.a in 29.b člen, ki se glasita:
»29.a člen
(Narok)
Sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno.
Namesto zapisnika se lahko o naroku napravi uradni zaznamek.
Sodišče zasliši stranko ali udeleženca v postopku zunaj naroka, če tako določa zakon ali če se mu zdi potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali za izjavo o kakšnem predlogu stranke.
Če ena ali nobena od strank ali udeleženec ne pride na narok ali če na vabilo sodišča ne pride k zaslišanju, to ni ovira za nadaljnje postopanje sodišča.
29.b člen
(Plačilo sodne takse)
Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa.
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse.
Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ne glede na drugi odstavek tega člena mora biti sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga po elektronski poti, plačana v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, z obvezno navedbo reference, ki je zavezancu sporočena ob oddaji predloga po elektronski poti po informacijskem sistemu.
Sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, se plača z navedbo reference, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se plača z navedbo reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi.
Če sodna taksa iz petega ali šestega odstavka tega člena ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo ustrezne reference, sodišče pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog s sestavinami, določenimi v zakonu, ki ureja sodne takse. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z navedbo reference, navedene v plačilnem nalogu.
V plačilnem nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tega člena.«.
10. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen
(Seznam dolžnikovega premoženja)
Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je dolžnik na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
1. če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah;
2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in organizaciji za plačilni promet, ki ga vodi, ter stanje in promet na teh računih;
3. podatke o ostalih denarnih in drugih depozitih pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi;
4. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih;
5. podatke o terjatvah iz pogodbe o delu ali druge pogodbe, na podlagi katere dobiva dohodek;
6. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih;
7. podatke o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih;
8. podatke o delnicah in deležih v gospodarskih družbah ali drugi udeležbi v pravni osebi;
9. podatke o lastninski in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah;
10. podatke o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju;
11. podatke o premoženju, ki ga ima dolžnik v tujini;
12. podatke o katerihkoli drugih premoženjskih pravicah.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.
Višino dohodkov in stanje na računih mora dolžnik izkazati s predložitvijo plačilne liste in bančnih izpiskov.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku tega člena odloči sodišče z odredbo.
Seznam iz prvega odstavka tega člena oziroma zapisnik iz enajstega odstavka tega člena se vroči upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Sodišče razpiše narok tudi, če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče.
Na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena. Za pridobitev potrebnih podatkov o premoženju lahko sodišče na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe.
Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po šestem, sedmem in osmem odstavku tega člena.
Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
Izvršitelj lahko neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja pozove dolžnika, da poda izjavo o stanju vsega ali dela njegovega premoženja, predvsem pa, da poda izjavo o pravnih poslih iz 19. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja.«.
11. člen
V prvem odstavku 33. člena se za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»- če ovira izvedenca pri njegovem delu ali organizacijo za plačilni promet, delodajalca oziroma drugega izvrševalca sklepa o izvršbi pri opravi izvršbe;«.
Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.
V drugem odstavku se znesek »1.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000 evrov«, znesek »10.000.000 tolarjev« pa z zneskom »100.000 evrov«.
Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Če sodišče denarno kaznuje dolžnika, ki je pravna oseba, hkrati izreče denarno kazen v višini do 5.000 evrov tudi odgovorni osebi pravne osebe.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se znesek »10.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »100 evrov«.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedilo »tretji, četrti, peti in šesti« nadomesti z besedilom »četrti, peti, šesti in sedmi«.
Za desetim odstavkom se doda novi enajsti odstavek, ki se glasi:
»Če dolžnik po denarni kazni, izrečeni na podlagi osmega odstavka 31. člena tega zakona, poravna obveznost ali posreduje podatke, ki omogočajo opravo izvršbe, sodišče s sklepom odloči, da se dolžnik ne kaznuje ali da se kazen zniža. O tem sodišče pouči dolžnika v sklepu o denarni kazni.«.
12. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»40. člen
(Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova)
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona,
- izvršilni naslov,
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi.
Če upnik predlaga izvršbo na premičnine, mu jih v predlogu za izvršbo ni treba natančno označiti.
Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo.
Upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona.
Če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, pooblastila ni treba predložiti, ampak se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano in v kakšnem obsegu.
Ne glede na določbi petega in šestega odstavka tega člena je upnik dolžan listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom o njihovi verodostojnosti, sicer se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil.
V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvršitelja, ki naj ga sodišče določi za opravo teh dejanj, sicer sodišče s predlogom ravna kot z nepopolno vlogo.
Če upnik zahteva izvršbo s sredstvi ali predmeti izvršbe, pri katerih se v času vložitve predloga za izvršbo ne ve, ali bo treba določiti izvršitelja, upnik izvršitelja navede v določenem roku med postopkom po pozivu sodišča, v katerem ga sodišče opozori, da bo sklep o izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvršbe, če v določenem roku ne bo navedel izvršitelja. Zoper sklep, s katerim se sklep o izvršbi v celoti ali delno razveljavi, ali se odloči, da se posamezno dejanje izvršbe ne opravi, ni pritožbe.«.
13. člen
40.a člen se črta.
14. člen
40.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»40.c člen
(Pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine)
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je Okrajno sodišče v Ljubljani pristojno tudi za opravo poizvedb o sredstvih izvršbe iz elektronsko dosegljivih evidenc zaradi vročitve sklepa v skladu s četrtim ali petim odstavkom 45. člena tega zakona.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena tega zakona tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine po 41.a členu tega zakona je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodišče po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.«.
15. člen
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
»41. člen
(Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine)
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana.
V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,
- verodostojna listina,
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in
- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
Če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo.
Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
Verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve.
Za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega, šestega, osmega in devetega odstavka 40. člena tega zakona.
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti.«.
16. člen
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
»41.a člen
(Predlog za izvršbo na podlagi priložene menice)
Če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, lahko upnik pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena tega zakona vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine.
V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena,
- menica,
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in
- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v treh dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
Upnik v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
Če upnik predlaga izvršbo tudi na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, se uporablja četrti odstavek 41. člena tega zakona.
Za predlog po tem členu se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega, šestega, osmega in devetega odstavka 40. člena tega zakona ter tretjega in sedmega odstavka 41. člena tega zakona.
O predlogu po tem členu mora sodišče odločiti v petih delovnih dneh.«.
17. člen
V 42. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(Potrdilo o izvršljivosti)«.
Prvi odstavek se črta.
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.
18. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
»44. člen
(Sklep o izvršbi)
V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.
V sklepu o izvršbi sodišče navede, da je bil ta sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo, razen v primeru iz sedmega odstavka 40. člena ter prvega stavka tretjega odstavka 46. člena tega zakona in četrtega odstavka 46. člena tega zakona. Sodišče v sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova hkrati opozori upnika, da bo moral v primeru dolžnikovega ugovora listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, sodišču predložiti v izvirniku ali overjenem prepisu najkasneje v odgovoru na ugovor.
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo.
V sklepu iz prejšnjega odstavka sodišče navede krajevno pristojno sodišče, ki bo izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če gre za sklep na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, in dolžnika pouči o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep, o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih posledicah neobrazloženega ugovora.
Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.«.
19. člen
Četrti odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani vroči sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnikovemu dolžniku, klirinško depotni družbi in sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, izvršitelju, če je določen, sklep o izvršbi na denarna sredstva dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri so ta sredstva, in odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, Okrajno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo sodišču, ki je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku, ki upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali da predlaga predložitev seznama iz 31. člena tega zakona. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče izvršbo ustavi. Sodišče upnika v pozivu opozori na posledice zamude roka.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se sklep, izdan na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, vroči organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji.«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
20. člen
Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Izvršilnega naslova ni treba priložiti, če je bil izdan v postopku v gospodarskem sporu.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, izdanega na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona.«.
21. člen
61.a člen se črta.
22. člen
V 67. členu se črta tretji odstavek.
23. člen
V 101. členu se na koncu 11. točke pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 12. do 15. točka, ki se glasijo:
»12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;
13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 - uradno prečiščeno besedilo in 43/10), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 - uradno prečiščeno besedilo in 43/10);
15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.«.
24. člen
V 102. členu se v 1. točki prvega odstavka besedilo »če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči« nadomesti z besedilom »če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči«. V 2. točki se besedilo »če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči« nadomesti z besedilom »če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prejšnjega odstavka, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
25. člen
V tretjem odstavku 133. člena se črta besedilo »Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Sodišče samo vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi novemu dolžnikovemu delodajalcu ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik ne prejema stalnih denarnih prejemkov, ustavi izvršbo. Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu.«.
26. člen
V prvem odstavku 138. člena se za besedilom »dolžnikova sredstva« doda besedilo »na vseh računih«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»S sklepom, ki ga izda na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi, in po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona, ta znesek izplača upniku.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »pravnomočen« doda besedilo »oziroma po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če organizacija za plačilni promet zapre račun ali pošlje sodišču obvestilo iz tretjega in četrtega odstavka 141. člena tega zakona, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti drugi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun, in sicer od dneva, ko je novi organizaciji za plačilni promet vročen sklep o izvršbi.«.
27. člen
V prvem odstavku 139. člena se beseda »tolarje« spremeni v besedo »eure«.
28. člen
140. člen se črta.
29. člen
141. člen se spremeni tako, da se glasi:
»141. člen
(Vrstni red poplačila terjatev)
Organizacija za plačilni promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi.
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko rubljiva sredstva prispejo na račun, oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati.
Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev, organizacija za plačilni promet o tem obvesti sodišče.
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet takoj po prejemu sklepa o tem obvesti sodišče.
Pred obvestilom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena organizacija za plačilni promet preveri v evidencah, katerih vsebino lahko po zakonu uporablja, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji za plačilni promet in pošlje sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet oziroma več novim organizacijam za plačilni promet ter o odstopu sklepa obvesti sodišče in upnika.
Po prejemu obvestila iz tretjega in četrtega odstavka sodišče samo ponovno vpogleda v register transakcijskih računov in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega nobenega računa pri organizaciji za promet, ustavi izvršbo.
Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni promet.
Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev.
Organizacija za plačilni promet ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, dokler ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi, razen če zakon določa drugače.
Če je izvršba odložena na predlog dolžnika, je treba izločiti ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatev.
Organizacija za plačilni promet pošilja obvestila iz tega člena sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o pošiljanju obvestil organizacij za plačilni promet.«.
30. člen
V drugem odstavku 149. člena se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »denarna sredstva, za katera tako določa zakon, ki ureja financiranje občin, denarna sredstva, ki so namenjena odpravi posledic naravnih nesreč, in denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije.«
31. člen
V 150. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na prejšnji odstavek organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
32. člen
V drugem odstavku 226. člena se znesek »1,000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom 10.000 eurov«, znesek »50,000.000 tolarjev« pa se nadomesti z zneskom »500.000 eurov«.
33. člen
V drugem odstavku 298.b člena se besedilo »50.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »1.000 do 10.000 eurov«.
34. člen
V prvem odstavku 298.h člena se znesek »2.000.000 tolarjev« nadomesti z zneskom 15.000 eurov«.
V drugem odstavku se znesek »100.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »1.000 eurov«.
PREHODNE DOLOČBE IN KONČNA DOLOČBA
35. člen
Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.
36. člen
Osmi in deseti odstavek 29. člena, četrti do sedmi odstavek 29.b člena in prvi stavek enajstega odstavka 141. člena zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Tehnični pogoji za izvajanje navedenih določb morajo biti zagotovljeni najkasneje do 1. septembra 2011. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega dalje se uporabljajo navedene določbe. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka posreduje organizacija za plačilni promet obvestila iz 141. člena zakona sodišču v pisni obliki.
37. člen
Črtana 40.a in 61.a člen se uporabljata do dne, ki ga v skladu s 36. členom tega zakona določi minister, pristojen za pravosodje.
38. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 3. člena tega zakona, ki začne veljati 1. januarja 2011.
Št. 712-01/10-15/40
Ljubljana, dne 15. junija 2010
EPA 1098-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti