Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2004 z dne 20. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2004 z dne 20. 4. 2004

Kazalo

1660. Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (uradno prečiščeno besedilo) (ZVPEP-UPB1), stran 4685.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. marca 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki obsega:
– Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-A (Uradni list RS, št. 22/04 z dne 10. 3. 2004).
Št. 004-01/02-13/3
Ljubljana, dne 25. marca 2004.
EPA 1190-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
Z A K O N
O VOLITVAH POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMENT
uradno prečiščeno besedilo
(ZVPEP-UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslanke oziroma poslanci (v nadaljnjem besedilu: poslanci) iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.
2. člen
Poslanec v Evropskem parlamentu (v nadaljnjem besedilu: poslanec) ne more biti poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) in ne more opravljati izvršilne funkcije v lokalni skupnosti. Poslanec tudi ne sme opravljati funkcij in dejavnosti, ki jih ne sme opravljati poslanec v Državnem zboru.
3. člen
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljnjem besedilu: volitve) razpiše Predsednik republike. Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan v obdobju, ki ga določi pristojni organ Evropske unije.
Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Volitve se razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred dnevom glasovanja. Od dneva razpisa glasovanja do dneva glasovanja mora preteči najmanj šestdeset dni.
Z dnem, ki je v aktu o razpisu volitev določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila.
4. člen
Volitve vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v Državni zbor.
5. člen
Za odločanje o zakonitosti aktov volilnih organov pri volitvah poslancev v Evropski parlament v upravnem sporu je pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
6. člen
Sredstva za volitve v Evropski parlament se zagotavljajo v državnem proračunu.
7. člen
Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor.
8. člen
Glede volilne kampanje pri volitvah v Evropski parlament se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97), ki veljajo za volilno kampanjo za volitve v Državni zbor.
Glede volilne kampanje pri volitvah v Evropski parlament se ne uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 2. člena Zakona o volilni kampanji.
Ne glede na določbe 17. člena Zakona o volilni kampanji lahko organizator volilne kampanje pridobiva sredstva za volilno kampanjo iz prispevkov državljanov držav članic Evropske unije in pravnih oseb zasebnega prava iz teh držav pod pogoji in na način, ki velja za domače pravne in fizične osebe.
9. člen
Glede položaja poslanca, glede pridobitve in prenehanja mandata poslanca, glede nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami, glede poslanske imunitete, glede materialnih in drugih pogojev za delo poslanca, glede pravice poslanca po prenehanju mandata ter glede omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca, se uporabljajo določbe predpisov Evropske unije; za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije niso urejena, pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih in določbe drugih zakonov, ki veljajo za poslance Državnega zbora.
II. VOLILNA PRAVICA
10. člen
Pravico voliti in biti izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima državljanka oziroma državljan (v nadaljnjem besedilu: državljan) Republike Slovenije, ki ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca Državnega zbora.
Pravico voliti in biti izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu ima pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pod pogojem, da mu ni bila odvzeta volilna pravica in pod pogojem, da je vpisan v evidenco volilne pravice.
Volivka oziroma volivec (v nadaljnjem besedilu: volivec) lahko na istih volitvah v Evropski parlament glasuje samo enkrat in kandidira samo na eni kandidatni listi.
Državljan Republike Slovenije, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in uresničuje volilno pravico za volitve poslancev Evropskega parlamenta v drugi državi, ne more uresničevati volilne pravice za volitve poslancev Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije.
Evidenco volilne pravice in sestavo volilnih imenikov ureja zakon.
III. VOLILNI SISTEM
11. člen
Poslanci se volijo po proporcionalnem načelu.
Glasuje se o listah kandidatk oziroma kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov).
Območje Republike Slovenije je ena volilna enota.
12. člen
Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas).
13. člen
Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni vse države.
Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo (d'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.
IV. KANDIDIRANJE
14. člen
Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke in volivci. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Republike Slovenije.
15. člen
Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenim z njihovimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim glasovanjem.
Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev Državnega zbora ali najmanj tisoč volivcev.
Dvoje ali več političnih strank lahko vloži skupno listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj šestih poslancev Državnega zbora ali najmanj tisoč petsto volivcev.
Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
Liste kandidatov, ki niso skladne z določili prejšnjega odstavka, so neveljavne.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za kandidatni listi, na katerih so uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.
16. člen
Listo kandidatov lahko vložijo volivci, če je podprta s podpisi najmanj tri tisoč volivcev.
Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
Liste kandidatov, ki niso skladne z določili prejšnjega odstavka, so neveljavne.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za kandidatni listi, na katerih so uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.
17. člen
Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.
18. člen
Lista kandidatov se vloži pri republiški volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja.
Če je na listi kandidatov kandidat, ki ni državljan Republike Slovenije, je pa državljan države članice Evropske unije, mora biti listi priložena tudi izjava kandidata, v kateri je navedeno njegovo državljanstvo in naslov njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ter izjava, da ne kandidira na volitvah v Evropski parlament v nobeni drugi članici Evropske unije.
Republiška volilna komisija obvesti druge države članice Evropske unije o tem, kateri njihovi državljani kandidirajo na volitvah v Evropski parlament.
V. GLASOVANJE IN UGOTAVLJANJE IZIDA VOLITEV
19. člen
Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v Državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
20. člen
Glasovnica vsebuje:
– oznako volilne enote,
– navodilo o načinu glasovanja,
– zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov, pri vsaki listi pa tudi zaporedne številke ter imena in priimke kandidatov.
Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, obkroži zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata, ki mu daje preferenčni glas.
21. člen
Izid volitev na volišču ugotavlja volilni odbor.
Ugotavljanje volilnega izida se začne po tem, ko se zaprejo vsa volišča v vseh državah članicah Evropske Unije.
22. člen
Republiška volilna komisija ugotovi, koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko poslanskih mest je pripadlo posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list so izvoljeni.
23. člen
Državni zbor potrdi izvolitev poslancev. Proti odločitvi Državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Evropskega parlamenta o izidu volitev v Evropski parlament.
24. člen
Predsednik Državnega zbora o prenehanju mandata poslanca in o tem, kdo je izvoljen za poslanca namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat, obvesti predsednika Evropskega parlamenta.
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament -ZVPEP (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA – upoštevan ZVPEP-A
24.a člen – upoštevan ZVPEP-A
V obdobju od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji do pričetka mandata Evropskega parlamenta za mandatno obdobje 2004-2009 opravlja funkcijo poslancev iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu sedem poslancev Državnega zbora, ki jih imenuje Državni zbor.
Državni zbor imenuje sedem poslancev iz prejšnjega odstavka na predlog komisije, pristojne za volitve in imenovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija).
24.b člen – upoštevan ZVPEP-A
Komisija oblikuje predlog enotne liste kandidatov na podlagi predlogov poslanskih skupin. Poslanska skupina predlaga toliko kandidatov izmed svojih članov, kolikor poslancev iz prejšnjega člena ji pripada sorazmerno glede na število poslancev, izvoljenih v Državni zbor na podlagi splošne volilne pravice iz istoimenskih list na zadnjih splošnih volitvah v Državni zbor.
24.c člen – upoštevan ZVPEP-A
Državni zbor imenuje poslance z javnim glasovanjem o predlagani listi kandidatov kot celoti.
Kandidati na listi so imenovani, če za listo glasuje večina vseh poslancev.
Za izvedbo postopkov glasovanja in ugotavljanja izida glasovanje se uporablja Poslovnik Državnega zbora.
24.č člen – upoštevan ZVPEP-A
Če preneha mandat poslancu Državnega zbora, ki je bil imenovan za poslanca v Evropski parlament, razen če se je iztekla mandatna doba Državnega zbora, se namesto njega imenuje nov poslanec v Evropski parlament. Imenovanje se opravi na osnovi predloga, ki ga komisiji posreduje poslanska skupina, katere član je bil poslanec, ki mu je prenehal mandat.
24.d člen – upoštevan ZVPEP-A
Določbe 2. člena tega zakona glede nezdružljivosti funkcije poslanca v Evropskem parlamentu s funkcijo poslanca v Državnem zboru se ne uporabljajo za poslance v Evropskem parlamentu, ki jih imenuje Državni zbor.
24.e člen – upoštevan ZVPEP-A
Določbe 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pravice poslancev po prenehanju mandata, se za poslance v Evropskem parlamentu, ki jih je imenoval Državni zbor, uporabljajo od prenehanja njihovega mandata poslanca v Evropskem parlamentu, če ta mandat preneha kasneje kot preneha mandat poslanca Državnega zbora.
25. člen – upoštevan ZVPEP-A
(črtan)
26. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament – ZVPEP-A (Uradni list RS, št. 22/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti