Uradni list Republike Slovenije

18 Uradni list RS, št. 18/2003
z dne 21. 2. 2003

723. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, Stran 2380.


Na podlagi tretjega odstavka 49. člena, šestega odstavka 93. člena in tretjega odstavka 282. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o opravljanju službe izvršitelja

I. SPLOŠNA DOLOČBA

Vsebina

1. člen

Ta pravilnik določa obliko in vsebino identifikacijskih znakov izvršitelja, ravnanje izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja ter način hrambe zarubljenih ali odvzetih stvari.

II. IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI

Identifikacijski znaki izvršitelja, njegovega namestnika in pomočnika

2. člen

Izvršitelj pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:

– izkaznica izvršitelja in priponka izvršitelja;

– pečat;

– oznaka na poslovnih prostorih izvršitelja.

Namestnik izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:

– izkaznica namestnika izvršitelja in priponka namestnika izvršitelja;

– pečat in žig izvršitelja, ki ga nadomešča.

Pomočnik izvršitelja se pri opravljanju del pomoči izkazuje s potrdilom o vpisu v evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.

Potrdilo o vpisu pomočnika izvršitelja v evidenco izvršiteljev izda minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), takoj po opravljenem vpisu v to evidenco.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) hrani prepise izdanih potrdil in zaznamuje morebitno izdajo novega potrdila ter razloge zanjo.

Izkaznica izvršitelja in njegovega namestnika

3. člen

Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja imata izkaznico, s katero se izkazujeta pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).

Izkaznico na zahtevo in stroške izvršitelja naroči in izda ministrstvo.

Oblika in vsebina izkaznice

4. člen

Izkaznica je izdelana iz plastičnega materiala v velikosti 85,6 x 54 mm, na njej pa so naslednji podatki (obrazec IZK št. 1 in IZK št. 2):

– oznaka »izvršitelj« oziroma »namestnik izvršitelja«;

– slika izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;

– ime, priimek in sedež izvršitelja, če gre za namestnika izvršitelja pa ime in priimek namestnika izvršitelja ter ime, priimek in sedež izvršitelja, pri katerem je zaposlen;

– evidenčna številka izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;

– tekoča številka in datum izdaje izkaznice;

– sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;

– podpis ministra in pečat ministrstva.

Evidenca izkaznic

5. člen

O izdanih izkaznicah vodi ministrstvo evidenco.

Za posamezno izkaznico se v evidenco izkaznic vpiše:

– tekoča številka izkaznice;

– osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;

– datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja;

– datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi izkaznice.

Uporaba izkaznice, izdaja nove izkaznice in vračilo izkaznice

6. člen

Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice je odgovoren izvršitelj.

Če izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je dolžan izvršitelj o tem takoj obvestiti ministrstvo, ki izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja na stroške izvršitelja izda novo izkaznico in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana izkaznica se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci izdanih izkaznic.

Če izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti izkaznico ministrstvu. Vrnjena izkaznica se uniči. Če je dolžan vrniti izkaznico izvršitelj, mora ta hkrati s svojo izkaznico vrniti tudi izkaznico namestnika izvršitelja in potrdilo o vpisu v evidenco pomočnika izvršitelja, če ga ima.

Izkazovanje z izkaznico oziroma potrdilom

7. člen

Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja mora pred pričetkom vsakega uradnega dejanja izvršbe in zavarovanja izkaznico pokazati strankam v postopku izvršbe in zavarovanja ter drugim udeležencem.

Pomočnik izvršitelja mora pri svojem delu imeti potrdilo o vpisu v evidenco izvršiteljev in ga pokazati na zahtevo strank ter drugih udeležencev v postopku izvršbe in zavarovanja.

Priponka izvršitelja in njegovega namestnika

8. člen

Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja mora imeti tudi priponko, ki je običajno zakrita, pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja pa jo je dolžan izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja vidno nositi.

Priponka izvršitelja je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št. 3) in vsebuje:

– tekočo številko priponke;

– sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;

– oznako izvršitelj;

– ime, priimek in sedež izvršitelja;

– okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan.

Priponka namestnika izvršitelja je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 x 10 cm (obrazec IZK št. 4) in vsebuje:

– tekočo številko priponke;

– sliko grba Republike Slovenije, pod njo pa napis Republika Slovenija – Ministrstvo za pravosodje;

– oznako namestnik izvršitelja;

– ime in priimek namestnika izvršitelja;

– ime, priimek in sedež izvršitelja, pri katerem namestnik je;

– okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan.

Priponko na zahtevo in stroške izvršitelja naroči in izda ministrstvo.

Evidenca priponk

9. člen

O izdanih priponkah vodi ministrstvo evidenco.

Za posamezno priponko se v evidenco priponk vpiše:

– tekoča številka priponke;

– ime, priimek in sedež ter evidenčno številko izvršitelja, ki priponko uporablja oziroma ime, priimek in evidenčno številko namestnika izvršitelja ter ime, priimek in sedež izvršitelja, katerega namestnik je;

– datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja;

– matrica priponke;

– datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke.

Uporaba priponke, izdaja nove priponke in vračilo priponke

10. člen

Za hrambo in pravilno uporabo priponke je odgovoren izvršitelj, ki je dolžan o izgubi, poškodbi, zlorabi ali kakršnikoli drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo priponke obvestiti ministrstvo, ki izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja na stroške izvršitelja izda novo priponko in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena priponka, ki je bila izgubljena oziroma poškodovana priponka se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci.

Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko ministrstvu. Vrnjena priponka se uniči. Hkrati z izvršiteljem je dolžan priponko vrniti tudi izvršiteljev namestnik, če tega izvršitelj ima.

Če namestnik izvršitelja preneha opravljati službo namestnika izvršitelja ali kako drugače izgubi status namestnika izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko ministrstvu. Vrnjena priponka se uniči.

Pečat izvršitelja

11. člen

Pečat izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: pečat), je uradni znak okrogle oblike premera 3,5 cm z osebnim imenom izvršitelja in je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja izvršitelja.

Pečat se uporablja v črni barvi, je okrogle oblike in vsebuje:

– grb Republike Slovenije;

– oznako izvršitelj;

– ime in priimek izvršitelja;

– kraj, kjer ima izvršitelj sedež;

– evidenčno številko pečata.

Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat s premerom 2 cm z enako vsebino, kot jo ima pečat iz prvega odstavka tega člena.

Za pečatenje z voskom ima izvršitelj kovinski pečat (žig) okrogle oblike s premerom 4 cm in z enako vsebino, kot jo ima pečat iz prvega odstavka tega člena.

Za obliko, naročanje in hranjenje pečatov se uporabljajo predpisi, ki urejajo obliko in besedilo pečatov državnih organov, razen če je s tem pravilnikom kaj posebej določeno.

V pečatu izvršitelja, ki ima sedež na narodnostno mešanem območju, se besedilo v jeziku italijanske oziroma madžarske narodnosti navede poleg besedila v slovenskem jeziku.

Pečat na stroške izvršitelja naroči ministrstvo.

Evidenca pečatov in hramba matric

12. člen

Ministrstvo vodi evidenco pečatov in hrani matrice pečatov.

Evidenca pečatov iz prejšnjega odstavka se vodi v posebni knjigi. Za posamezen pečat se v evidenco vpiše:

– tekoča številka pečata (evidenčna številka);

– datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;

– odtis pečata;

– ime, priimek in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;

– datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja pečata.

Ministrstvo hrani matrice pečatov na varnem in zavarovanem kraju ali jih komisijsko uniči. Komisijsko se uničijo tudi pečati, ki se nehajo uporabljati.

Uničenje pečata se zabeleži v evidenci pečatov.

Izgubo pečata mora ministrstvo objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh ministrstva.

Uporaba pečatov

13. člen

Ko izvršitelj prevzame pečate, je odgovoren za njihovo hrambo in pravilno uporabo.

Izgubo, zlorabo, poškodovanje ali kakršnokoli drugo nepravilnost v zvezi z uporabo pečatov, ki jih uporablja, je dolžan izvršitelj nemudoma naznaniti ministrstvu.

Štampiljke

14. člen

Za mehanično odtiskovanje označb in odredb izvršitelja uporablja izvršitelj štampiljke.

Štampiljka, s katero se na zarubljenih stvareh vidno označi, da so zarubljene, je kvadratne oblike v velikosti 10 x 10 cm (obrazec IZK št. 5). Štampiljka vsebuje:

– označbo spisa izvršitelja;

– oznako ZARUBLJENO;

– uro, dan, kraj rubeža;

– ime in priimek (so)lastnikov stvari ali (so)posestnikov stvari;

– ime, priimek in sedež oziroma bivališče dolžnika;

– pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.

Če na stvari odtis štampiljke ni možen ali ga je zaradi narave stvari nemogoče uporabiti, uporablja izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja samolepilni trak v širini 6 cm, rumene barve, na katerem je neskončno odtisnjena oznaka »ZARUBLJENO« s črnimi črkami. Izvršitelj oziroma namestnik izvršitelja samolepilni trak prilepi čez zarubljeno stvar in na vidnem mestu pripečati s pečatnim voskom listino, na kateri je odtisnjena štampiljka iz prejšnjega odstavka.

Poleg oznak o rubežu iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko minister z odredbo predpiše še druge oblike oznak ali druge metode, ki jih uporablja izvršitelj za oznako zarubljenih stvari.

Pisanja izvršitelja

15. člen

Zapisnike, poročila ali druga pisanja, ki jih mora sestavljati izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, se sestavljajo na obrazcih, katerih vsebina je določena s tem pravilnikom.

Če mora izvršitelj sestaviti zapis, za katerega ni določen obvezen obrazec po tem pravilniku, mora listina obvezno vsebovati:

– oznako: ime, priimek in sedež izvršitelja;

– številko in datum sklepa o izvršbi ter ime in sedež sodišča oziroma drugega organa, ki je sklep izdal;

– označbo spisa izvršitelja;

– zadevo in namen zapisa;

– datum in kraj zapisa;

– pečat izvršitelja in podpis izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja.

Vsa pisanja izvršitelja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, drugim organom in organizacijam ali osebami z javnimi pooblastili, uradnim registrom in skupnostim, morajo biti opremljena s pečatom izvršitelja in podpisom izvršitelja. Če listino sestavi namestnik izvršitelja, podpiše to listino namesto izvršitelja namestnik izvršitelja, pri čemer mora ta podpisu dodati dostavek »namestnik izvršitelja«.

Naročilo štampiljk in obrazcev

16. člen

Štampiljke in druge oznake o rubežu stvari iz 14. člena tega pravilnika in obrazce iz 15. člena tega pravilnika naroča na zahtevo in stroške izvršiteljev ministrstvo pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelavo štampiljk, drugih oznak in obrazcev.

Ministrstvo vodi evidenco izvršenih naročil.

Napisna tabla

17. člen

Izvršitelj mora ob vhodu v zgradbo, kjer ima sedež, postaviti napisno tablo velikosti 60 x 40 cm, na kateri mora biti grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, označba izvršitelj, ime in priimek izvršitelja ter okrajno sodišče, za območje katerega je izvršitelj imenovan (obrazec IZK št. 6).

Napisna tabla je temnomodre barve z obrobo zlate barve, na kateri je črkami zlate barve napisana vsebina.

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, mora biti dodana še ena napisna tabla z isto vsebino in v enaki obliki še v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Napisne table naroča ministrstvo pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelovanje napisnih tabel. Stroške izdelave krije izvršitelj.

Delovni čas, uradne ure in počitnice

18. člen

Delovni čas za vse izvršitelje je od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.

Uradne ure za nepovabljene stranke so pri vseh izvršiteljih v sredo od 13. do 15. ure in v petek od 9. do 15. ure.

Uradne ure za vročanje so pri vseh izvršiteljih od ponedeljka do petka od 14. do 16. ure.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvršitelj dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja med delavniki tudi izven delovnega časa, pri čemer mora za delo ob nedeljah in praznikih ter ponoči upoštevati posebne določbe tega pravilnika.

V okviru delovnega časa odredi oziroma določi izvršitelj v skladu s predpisi o delovnih razmerjih delo izven delovnega časa in čas odmora med delom.

Počitnice izvršitelja so praviloma od 15. julija do 15. avgusta v času sodnih počitnic.

Pod napisno tablo mora biti na običajen način označen delovni čas izvršitelja.

Nadomeščanje izvršitelja

19. člen

Obvestilo o določitvi začasnega namestnika mora izvršitelj, začasni namestnik ali predsednik Zbornice izvršiteljev obesiti na vidnem mestu v ali pred poslovnim prostorom izvršitelja. Na obvestilu mora biti navedeno ime, priimek in sedež začasnega namestnika.

III. EVIDENCA ZADEV PRI IZVRŠITELJU

Splošne določbe

20. člen

Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, vpisati v evidenco izvršilnih zadev in zadev zavarovanja (obrazec IZV št. 1 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od sodišča in obrazec IZV št. 2 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev od drugih pristojnih organov).

Izvršitelj lahko vodi evidenco tudi s podporo računalnika. V tem primeru ni potrebno evidence voditi na obrazcih iz prejšnjega odstavka, vendar pa mora računalniško podprta evidenca vsebovati vse predpisane postavke, navedene v obrazcih.

Izvršitelj vodi evidence zadev ločeno po posameznih sodiščih in po drugih pristojnih organih, za vsako koledarsko leto posebej. Na koncu koledarskega leta mora izvršitelj podatke iz evidence na predpisanih obrazcih zvezati v trde platnice, ki morajo na sprednji strani vsebovati naslov evidence, navedbo imena, priimka in sedeža izvršitelja, navedbo leta, za katero so se vpisovale zadeve ter ime in sedež sodišča oziroma drugega organa, ki mu je zadeve dodelil v izvršitev.

Če v tem pravilniku ni drugače določeno, se za vodenje evidenc pri izvršitelju smiselno uporabljajo določbe sodnega reda o vpisovanju in evidenci zadev, opremi in odpravi pisanj ter pisarniško tehničnem poslovanju.

Podatki iz evidenc so podlaga za označbo spisa izvršitelja (27. člen) ter za statistična in druga poročila.

Način vodenja evidence

21. člen

Če se ista zadeva izvršbe ali zavarovanja vodi zoper več oseb, se vpiše v evidenco pod eno zaporedno številko, pred imena strank pa se vpišejo arabske številke od 1 dalje.

Če se več zadev izvršbe ali zavarovanja vodi zoper istega dolžnika, se vsaka zadeva vpisuje v evidenco pod samostojno zaporedno številko.

Pri ročno vodenih evidencah se vsi vpisi vpisujejo s črnilom.

Pri vpisu nujne zadeve se to z označbo »NUJNO« navede pred zaporedno številko zadeve.

Če v evidenci pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr. za zaporedno številko 20 se vpiše rdeča 15, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod št. 15). Pri prvotnem vpisu pa se označi zveza tako, da se zaporedno številko prvotnega vpisa lomi z zaporedno številko zadeve, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 15/20).

V stolpcu pripombe se vpisujejo poleg drugih tudi vsi zaznamki, ki se nanašajo na spremembe v zvezi z izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja po določbah sodnega reda in vse spremembe ali dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršbe ali zavarovanja v posamezni izvršilni zadevi (npr. združitev zadev, predložitve spisov, kroženje spisa, roki, začasna preložitev spisa, prekinitev postopka, odlog izvršbe itd.).

Pomote pri vpisih v evidenco

22. člen

Pri pomotni vpisani zadevi se zaporedna številka zadeve poševno prečrta, v stolpcu za pripombe pa vpiše »pomotni vpis«.

Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim spisom, dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.

Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju evidence konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.

Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni podatki.

Posamezni vpisi v evidenci se ne smejo brisati niti na drug način uničiti (npr. prelepiti, radirati ali podobno).

Odčrtanje zadeve

23. člen

Ko je postopek pri izvršitelju v določeni zadevi končan, se zaporedna številka zadeve v evidenci odčrta. Pri ročno vodenih evidencah je znamenje odčrtanja »I_________«, pri računalniško vodenih evidencah pa vpis »statistično odčrtano«.

Če je postopek pri izvršitelju končan le za določeno osebo – dolžnika, se odčrta samo številka pred imenom dolžnika.

Če je zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrta znak odčrtanja, v računalniško vodeni evidenci pa se navede »ODČRTANJE RAZVELJAVLJENO« in datum.

Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja.

Združitev zadev

24. člen

Če se pri sodišču oziroma drugemu organu združi več izvršilnih zadev ali zadev zavarovanja zoper istega dolžnika, v katerih je za opravo neposrednih dejanj izvršbe ali zavarovanja določen isti izvršitelj, se tudi v evidenci zadev pri izvršitelju več zadev združi tako, da se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum odločbe sodišča oziroma drugega organa o združitvi. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za pripombe navede pridružitev zadeve.

Že izvršeni vpisi pridružene zadeve se ne prenesejo. Vsi nadaljnji vpisi pridružene zadeve se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena.

Enako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se ravna tudi takrat, ko združi opravo dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah zoper istega dolžnika izvršitelj, s tem, da se v stolpcu za pripombe odčrtane zadeve vpiše namesto datuma odločbe sodišča oziroma drugega organa o združitvi, datum izvršiteljeve odločitve o združitvi.

Sklenitev evidence

25. člen

Evidenca se sklene konec leta tako, da izvršitelj z lastnoročnim podpisom in s svojim pečatom potrdi izpolnjene obrazce IZV št. 1 in IZV št. 2 in na njihovi podlagi v skladu z drugim odstavkom 297.c člena zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: zakon) sestavi letno poročilo o poslovanju izvršitelja.

Nezaključene zadeve

26. člen

Zaporedne številke konec leta nezaključenih zadev se vpišejo na prvi strani evidence za prihodnje leto pod naslovom »ostalo nedokončano«, in sicer kronološko po letih pripada in pod novimi zaporednimi številkami ter lomljeno z zaporednimi številkami iz prejšnje evidence in označbo letnice evidence (npr. 1/15-97). Če se zadeva v novem letu konča, se v prejšnjih evidencah odčrta, v novem vpisniku pa se odčrta skladno s tem pravilnikom o odčrtanju končane zadeve.

Določba prejšnjega odstavka velja tudi za ponovno odprte zadeve s tem, da se uporabi v novi evidenci oznaka »Ponovno odprta zadeva«.

Spisi izvršitelja

27. člen

Vsako zadevo, ki jo izvršitelj prejme v izvršitev, mora izvršitelj voditi kot samostojen spis v posebnem ovitku (obrazec IZV št. 3 – ovitek spisa).

Izvršitelj osnuje spis tako, da na ovitek spisa vpiše podatke po posameznih rubrikah.

Pri vpisovanju označbe spisa navede zaporedno številko iz evidence zadev pri izvršitelju in zadnji dve številki letnice (npr. 15/99). Če sta obe zadnji dve številki nič navede celotno letnico.

Označbo spisa navede tudi na vsa pisanja in vse listine, ki sodijo v spis, in sicer tako, da na vsako novo listino v zgornjem desnem kotu navede označbo spisa (npr. 15/99), nad njo pa se navede listovna številka pisanja.

Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa. Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katerega se nanašajo.

Hramba in ravnanje s spisi

28. člen

Izvršitelj mora ovitke s spisi posameznih zadev hraniti v posebnem za to namenjenem prostoru tako, da je zagotovljena varna hramba, preglednost in dostop nadzornim organom v vsakem času.

Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se listovne številke nadaljujejo.

Če je potrebno ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.

Če se zadeva prenese iz dosedanjega v nov ali drug vpisnik v evidenci izvršitelja, se na ovitku prejšnja označba spisa prečrta in se vpiše nova.

Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni izvršitelj, sodišče ali drug organ, se prečrta ime prejšnjega izvršitelja, sodišča ali drugega organa in vpiše ime novega.

Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni vrednost spora, vrsta in predmet izvršbe, se na ovitku prejšnji podatki z rdečilom prečrtajo in se vpišejo novi podatki.

Ovitki spisov so lahko speti preko ovitka z elastiko.

Popis spisa

29. člen

V vsakem spisu se vodi popis spisa (obrazec IZV št. 4 – popis spisa), ki je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali na posebnem listu, ki mora biti pritrjen na ovitek spisa. Če ima popis več listov, morajo biti na zgornjem levem kotu označeni z zaporedno številko.

Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priloženi spisu, ter datum prejema pisanja in število strani pisanja.

V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.

Pisanja se vpisujejo v popis sproti.

Prenos spisov na drugega izvršitelja

30. člen

Če se obstoječi spis prenese od enega izvršitelja k drugemu izvršitelju, se v popisu spisa listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na novo številko evidence pri drugem izvršitelju vpiše nova označba spisa.

Če izvršitelj dobi spis, ki nima popisa spisa ali prejme spis, ki ni urejen, ga vrne prejšnjemu izvršitelju z zahtevo, da spis v roku treh dni uredi in ga urejenega vrne. Kolikor v določenem roku izvršitelj spisa ne dobi vrnjenega oziroma ga dobi vrnjenega neurejenega, obvesti o tem Zbornico izvršiteljev.

IV. PRAVILA RAVNANJA IZVRŠITELJA PRI OPRAVLJANJU DEJANJ IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA

Začetek opravljanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja

31. člen

Izvršitelj začne opravljati neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izvršilna dejanja) po prejemu akta, s katerim je na podlagi zakona določen za izvršitelja v konkretni zadevi (npr. sklep sodišča o izvršbi ali zavarovanju, poseben sklep sodišča o določitvi za izvršitelja, akt drugega organa, s katerim je določen za izvršitelja; v nadaljnjem besedilu: akt o določitvi).

Sodišče oziroma drug organ, ki lahko v skladu z zakonom pooblasti izvršitelja za opravo posameznih izvršilnih dejanj (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) mora izvršitelju ob vročitvi akta o določitvi predložiti tudi prepis vseh listin, ki so izvršitelju potrebne za opravo izvršbe.

Če je izvršitelj pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžan vročiti tudi odpravke sklepov ali kakšne druge listine ali pisanja, morajo biti izvršitelju hkrati z vročitvijo akta o določitvi predložene tudi te listine, vse v ustreznem številu izvodov za izvršitelja in stranke oziroma druge udeležence postopka.

Izločitev izvršitelja

32. člen

Izvršitelj mora takoj po prejemu akta o določitvi, predlagati pristojnemu organu, ki je izdal ta akt, svojo izločitev, če so podani izločitveni razlogi iz drugega ali tretjega odstavka 288. člena zakona. Če se izločitveni razlog pojavi oziroma ugotovi potem, ko je izvršitelj že pričel z opravljanjem izvršilnih dejanj v konkretni zadevi, mora izvršitelj takoj prenehati z opravljanjem teh dejanj in predlagati svojo izločitev.

Če primeru iz prejšnjega odstavka pristojni organ zavrže ali zavrne predlog za izločitev, izvršitelj z opravljanjem izvršilnih dejanj nadaljuje po pravnomočnosti sklepa. Če pa je predlogu za izločitev ugodeno, mora izvršitelj v roku treh dni po pravnomočnosti sklepa o izločitvi, pristojnemu organu, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, vrniti vsa pisanja, ki so mu bila predložena in mu hkrati poslati vse listine, ki jih je sestavil do trenutka ugotovitve obstoja izločitvenega razloga.

Izvršitelj, ki je pred izločitvijo opravil kakšno izvršilno dejanje v konkretni zadevi, mora pristojnemu organu in upniku poslati pisno poročilo o svojem delu in nastalih stroških. Pristojni organ po prejemu poročila po potrebi odloči o vzpostavitvi prejšnjega stanja v tej zadevi.

Določitev drugega izvršitelja

33. člen

Če je izvršitelj suspendiran ali razrešen (drugi odstavek 292. člena zakona), oziroma če pristojni organ na izvršiteljev predlog (četrti odstavek 290. člena zakona) ali v okviru drugih zakonskih pogojev (npr. drugi odstavek 290. člena zakona) določi drugega izvršitelja, prevzame novi izvršitelj nerešene zadeve na podlagi odredbe pristojnega organa oziroma Zbornice izvršiteljev s prevzemnim zapisnikom in priloženim obračunom varščin, stroškov in plačila za opravljena dejanja, evidenco in dokumentacijo za vsako posamezno zadevo.

Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri začasnem prevzemu nerešenih zadev zaradi nadomeščanja izvršitelja (drugi in tretji odstavek 294.c člen zakona).

Poziv za plačilo varščine

34. člen

Če zakon ne določa drugače, lahko izvršitelj pred opravo posameznega izvršilnega dejanja v postopkih sodne izvršbe in zavarovanja upnika pozove na plačilo varščine.

Poziv za plačilo varščine mora vsebovati opravilno številko zadeve izvršbe ali zavarovanja, navedbo sodišča, ki je izdalo akt o določitvi, rok za plačilo in višino varščine, navedbo številke računa prehodnih sodnih pologov, na katerega se mora nakazati varščina, pouk, da lahko upnik v roku osmih dni od prejema poziva pri izvršitelju vloži zahtevo, da o roku in višini varščine odloči sodišče, ter opozorilo, da bo izvršba ustavljena, če varščina ne bo plačana v roku, ki ga je določil izvršitelj oziroma sodišče in če o tem ne bo predloženo dokazilo izvršitelju in sodišču.

Poziv za plačilo varščine vroči izvršitelj upniku osebno, in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve. Če izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi Obrazec IVRO št. 3, 4 in 5. Izvod poziva na plačilo varščine mora izvršitelj izročiti tudi sodišču, ki je izdalo akt o določitvi ali pa ga poslati temu sodišču priporočeno po pošti.

Zahteva, da o varščini odloči sodišče

35. člen

Upnikovo zahtevo, da o plačilu varščine odloči sodišče, mora izvršitelj takoj izročiti sodišču, ki je izdalo akt o določitvi, ali pa mu jo poslati priporočeno po pošti. Izvršitelj mora pri tem navesti tudi opravilno številko zadeve izvršbe in zavarovanja, na katero se zahteva nanaša, ter priložiti listine (pisemska ovojnica, potrdilo o prejemu), iz katerih je razviden dan vložitve zahteve.

V primeru iz prejšnjega odstavka začne teči rok za plačilo varščine od dneva, ko je bil upniku vročen sklep sodišča o varščini.

Sklep o varščini in sklep o ustavitvi izvršbe mora sodišče poslati tudi izvršitelju.

Obvestilo o ustavitvi izvršbe

36. člen

Če zahteva za odločitev sodišča o varščini ni bila podana in upnik varščine ni pravočasno plačal oziroma predložil dokazila o njenem plačilu, mora izvršitelj v nadaljnjih osmih dneh obvestiti sodišče, da v dodeljeni zadevi ustavi izvršbo ali zavarovanje in v svoji evidenci odčrtati to zadevo kot končano.

V primeru, ko je o varščini odločilo sodišče in je upnik ni pravočasno plačal oziroma predložil dokazila o plačilu, izvršitelj odčrta izvršilno zadevo ali zadevo zavarovanja kot končano, ko prejme sklep sodišča o ustavitvi izvršbe.

Če je sklep o ustavitvi izvršbe razveljavljen in se izvršba nadaljuje, izvršitelj zadevo na novo vpiše.

Ravnanje izvršitelja po prejemu varščine

37. člen

Če je izvršitelj od upnika zahteval plačilo varščine, mora najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine začeti z opravo izvršilnega dejanja, za katerega je bila varščina plačana. V primeru, ko izvršitelj predlaga svojo izločitev, se rok tridesetih dni šteje od dneva prejema sklepa, s katerim predlogu za izločitev izvršitelja ni bilo ugodeno.

Opravila izvršitelja v zadevah izvršbe in zavarovanja

38. člen

Izvršitelj v skladu z zakonom opravlja zlasti naslednja izvršilna dejanja:

1. vložitev zahteve za vpis rubeža in prepovedi odtujitve v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic (tretji odstavek 81. člena zakona);

2. odvzem listin in registrskih označb za premičnino (četrti odstavek 81. člena zakona);

3. rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen zakona);

4. hramba zarubljenih premičnih stvari (85. člen zakona);

5. cenitev zarubljenih premičnih stvari (89. člen zakona);

6. organizacija in izvedba javne dražbe oziroma vnovčenje zarubljenih stvari na drug način (93. člen zakona);

7. zagotovitev izbrisa vseh bremen in prepovedi iz uradnega registra zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, izdaja dokumenta ob prodaji premičnin (95. in 96. člen zakona);

8. dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen zakona);

9. rubež terjatev iz vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (108. člen zakona);

10. odvzem premičnih stvari dolžnika zaradi njihove izročitve dolžnikovemu dolžniku (122. člen zakona);

11. prevzem in hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen zakona);

12. prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen zakona);

13. prodaja premoženjskih in materialnih pravic dolžnika (163. člen zakona);

14. prodaja nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi (163.c člen zakona);

15. rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo oziroma je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena (211. člen zakona);

16. odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in njihova izročitev upniku (214. člen zakona);

17. odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in njihova izročitev upniku (216. člen zakona);

18. izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku (221. člen zakona);

19. prevzem v hrambo premične stvari, odstranjene iz nepremičnine, ki bi jih bilo treba izročiti dolžniku (222. člen zakona);

20. prodaja iz nepremičnine odstranjenih premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene (223. člen zakona);

21. pomoč pri dejanjih v zvezi z obveznostjo dolžnika kaj storiti, dopustiti ali opustiti (224.a člen zakona);

22. oprava dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen zakona);

23. odvzem otroka in njegova izročitev upniku (238.e člen in 238.f člen zakona);

24. rubež, zagotovitev vpisa rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic ter hramba premičnin v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini (248. člen zakona);

25. hramba zarubljenih stvari v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (četrti odstavek 251. člena zakona);

26. odvzem in izročitev premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank pri notarju (253. člen zakona);

27. dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih odredb vključno z zagotovitvijo vpisa rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic;

28. dejanja v zvezi z izvršitvijo začasnih odredb;

29. oprava drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče ali pristojni organ.

Način opravljanja izvršilnih dejanj

39. člen

Izvršilna dejanja mora izvršitelj opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov.

Izvršitelj mora opravljati svoje naloge v okviru, pod pogoji in na način, ki jih določajo zakoni, na podlagi zakona izdani predpisi in ta pravilnik.

Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače.

Če izvršitelj sam ugotovi, da za izvršitev svojih nalog potrebuje dodatna navodila, pojasnila ali odredbe pristojnega organa, odloži njihovo opravo in svojo zahtevo z vsemi okoliščinami zadeve takoj sporoči pristojnemu organu.

Izvršitelj se mora v posamičnih primerih ne glede na določbe zakonov ali drugih predpisov in tega pravilnika, ravnati tudi po posebnih navodilih in odredbah, ki mu jih pisno ali ustno da pristojni organ. Če je izvršitelj v dvomu, kako najbolje upoštevati takšna posebna navodila, lahko pisno ali ustno od pristojnega organa, ki mu jih je dal, zahteva dodatna pojasnila. O ustnih navodilih, odredbah in pojasnilih sta pristojni organ in izvršitelj dolžna napraviti pisni zaznamek takoj, ko okoliščine to dopuščajo.

Če je določen rok za opravo posameznih izvršilnih dejanj, mora izvršitelj ta rok upoštevati. Če to iz upravičenih razlogov ni mogoče in iz akta pristojnega organa ne izhaja kaj drugega, mora izvršitelj ta organ o tem nemudoma obvestiti zaradi izdaje nadaljnjih navodil.

Pri opravljanju posameznih izvršilnih dejanj lahko izvršitelj fotografira predmete, na katerih poteka izvršba in kraj, kjer se opravlja dejanje. Stroški fotografiranja in razvijanja slik so izvršilni stroški, če je bilo fotografiranje potrebno zaradi dokazovanja dejstev, ki jih dolžnik navaja v ugovorih in pritožbah, ki se nanašajo na delo izvršitelja oziroma zaradi dokazovanja dolžnikovega ravnanja v nasprotju z navodili izvršitelja.

Vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj

40. člen

Izvršitelj opravlja izvršilna dejanja po vrstnem redu, kot je prejel akte o določitvi.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvršitelj odstopi od takšnega vrstnega reda:

– če pri opravljanju izvršilnih dejanj združi več zadev, ki se nanašajo na istega dolžnika;

– če je to potrebno zaradi nujnosti posameznih nalog ali zaradi narave predmetov izvršbe ali zavarovanja;

– če je tako določeno z zakonom, drugim pravnim predpisom ali aktom pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi.

Opravljanje izvršilnih dejanj ob nedeljah in praznikih ter ponoči

41. člen

Ob nedeljah in praznikih ter ponoči lahko izvršitelj opravi izvršilna dejanja samo, če bi bilo nevarno odlašati z njimi in če jih na delovni dan ni mogoče izvršiti.

Za nočni čas se šteje čas od 22. do 6. ure.

Izvršba v zaprtem prostoru

42. člen

Če je to potrebno za opravo izvršilnih dejanj, sme izvršitelj preiskati poslovne prostore, skladišča, gospodarska poslopja, stanovanje, v katerem stanuje dolžnik in druge prostore dolžnika. Izvršitelj sme pri tem odpreti zaprta vhodna in sobna vrata, zaprto embalažo in druge zaprte stvari dolžnika ter odstraniti morebitne druge ovire.

Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka v prostorih pravne osebe mora izvršitelj pred začetkom njihove oprave zahtevati od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri teh dejanjih.

Kadar pri opravi dejanj iz prvega odstavka tega člena zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih oziroma če v stanovanju ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, mora izvršitelj zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju.

Če je opravo izvršilnih dejanj potrebno opraviti v zaklenjenem prostoru in dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, opravi izvršitelj na podlagi odredbe sodišča ali odločbe pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi, nasilen vstop, pri čemer mora zagotoviti navzočnost dveh polnoletnih občanov, ki ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju oziroma sta kakorkoli drugače udeleženi v postopku izvršbe.

Kadar v primeru iz prejšnjega odstavka dolžnik ni navzoč pri opravi dejanja, lahko izvršitelj zamenja uničeno ključavnico, ključ pa na lastno odgovornost deponira za dolžnika pri osebi, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje dejavnosti varovanja zasebnega premoženja ter o tem dolžniku pusti sporočilo na vratih. Stroški zamenjave ključavnice in deponiranja ključa so izvršilni stroški.

V zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju mora izvršitelj navesti osebna imena, poklic in bivališče polnoletnih občanov, ki sta sodelovala pri opravi dejanja izvršbe ali zavarovanja ter razlog za njuno sodelovanje pri dejanju. Zapisnik morata oba občana sopodpisati.

Stroški, ki nastanejo s pristopom dveh polnoletnih občanov se kot izvršilni stroški povrnejo po določbah pravilnika, ki ureja povračilo stroškov v pravdnem postopku.

Izvršba v javni zgradbi

43. člen

Če se izvršilno dejanje opravlja v javni zgradbi, mora izvršitelj pred njegovo opravo to sporočiti predstojniku ali njegovemu namestniku.

Če predstojnik, njegov namestnik ali vodja urada opravi izvršilnega dejanja ugovarja, ker naj bi se z njim posegalo na tiste stvari, ki so nujno potrebne za opravljanje javne službe, mora izvršitelj o tem nemudoma poročati pristojnemu organu, ki je izdal akt o določitvi in pridobiti nadaljnje navodilo.

Pomoč strokovnjaka pri nasilnem vstopu

44. člen

Pri opravi izvršilnih dejanj iz 42. in 43. člena tega pravilnika mora izvršitelj ravnati tako, da dolžniku ne povzroči nepotrebne škode v njegovih prostorih. S tem namenom lahko izvršitelj pritegne k opravi dejanj za to usposobljenega strokovnjaka ustrezne stroke.

Stroški strokovnjaka so izvršilni stroški.

V primeru iz prvega odstavka tega člena je izvršitelj odgovoren za pravilno izbiro ustreznega strokovnjaka.

Pomoč policije

45. člen

Izvršitelj, ki si v skladu z zakonom pri opravi izvršilnih dejanj zagotovi prisotnost in pomoč policije, ostane odgovorni vodja izvršilnega dejanja.

Policija izvršitelja varuje pred dejanskimi napadi in sodeluje pri premagovanju aktivnega in pasivnega odpora zavezanca. Policija sme izvršitelju pomagati tudi pri odprtju zaprtega prostora in odstranitvi ovir za opravo izvršilnih dejanj.

Odprava ovir

46. člen

Če je to potrebno, lahko izvršitelj v primerih, ko ugotovi, da izvršilnega dejanja zaradi določene ovire ni mogoče opraviti, zaprosi pristojni organ za izdajo potrebne odredbe za odpravo ali odstranitev ovire.

Če ovir ni mogoče odpraviti oziroma jih ni mogoče odstraniti na način iz prejšnjega odstavka, izvršitelj v skladu s tem pravilnikom v zapisniku in poročilu navede razloge za nezmožnost oprave dejanj.

Ukrepi za zagotovitev reda in miru

47. člen

Izvršitelj je pri opravi izvršilnih dejanj dolžan storiti vse potrebno, da se zagotovi red in mir, zlasti če je to potrebno, da se preprečijo zastraševanja, zavlačevanja ali nedopustni dogovori na dražbi. Če se taka dejanja nadaljujejo kljub opozorilu oziroma opominu lahko izvršitelj odredi tudi odstranitev oseb, ki opravo izvršilnega dejanja motijo ali se nedostojno obnašajo, ne glede na to, ali so stranke oziroma udeleženci postopka izvršbe. Zaradi izvršitve teh odredb si lahko izvršitelj zagotovi tudi pomoč policije.

Prepoved vnaprejšnje obvestitve zavezanca

48. člen

Izvršitelj pred odhodom na kraj oprave izvršilnih dejanj ne sme obvestiti zavezanca, niti na kak drug način povzročiti, da slednji za to izve, razen takrat, ko gre za prisilno izpraznitev prostorov oziroma, če je obveznost obvestitve določena z zakonom, drugim predpisom ali aktom organa, ki je določil izvršitelja.

49. člen

Izvršitelj mora upnika vedno obvestiti o kraju in času oprave izvršilnih dejanj iz 2., 3., 6., 8., 10. do 18. in 21. do 28. točke 38. člena tega pravilnika, o njegovi pravici do navzočnosti pri teh dejanjih in o posledicah njegove nenavzočnosti.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka je dolžan izvršitelj poslati upniku tudi v drugih primerih, če tako odredi pristojni organ ali če tako določa zakon, ta pravilnik oziroma drug predpis ali pa, če izvršitelj oceni, da je to koristno za uspešno opravo dejanja.

Če upnik in oseba, ki ima pravico do navzočnosti, oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ob določenem času na kraj opravljanja izvršilnega dejanja ne pride, opravi izvršitelj to dejanje v njeni odsotnosti, če njena udeležba ni obvezna.

Če je udeležba upnika ali druge osebe obvezna, izvršitelj zaradi njene nenavzočnosti z opravo izvršilnih dejanj počaka dokler ne pridobi nadaljnjih navodil pristojnega organa.

V primerih, ko je potrebno z opravo izvršilnih dejanj zaradi nenavzočnosti upnika ali druge osebe počakati, izvršitelj to v evidenci in v popisu spisa zaznamuje s črko U (udeležba).

Vročanje obvestil in drugih pisanj

50. člen

V primerih, ko je izvršitelj dolžan pred opravo posameznih izvršilnih dejanj o tem obvestiti upnika, dolžnika oziroma kakšno tretjo osebo, ji mora, če ni določeno drugače, takšno obvestilo poslati priporočeno po pošti ali pa ji ga sam neposredno vročiti po določbah zakona o pravdnem postopku o navadnem vročanju z uporabo obrazca IVRO št. 1 in IVRO št. 2.

Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj naslovniku poslati oziroma vročiti tako, da ga naslovnik prejme najmanj tri dni pred opravo dejanja. V obvestilu mora navesti točen datum, uro in kraj oprave dejanja, opozoriti na pravico do navzočnosti in na posledice nenavzočnosti (49. člen).

Če vročitev obvestila iz prvega odstavka ali drugega pisanja, za katerega ni predpisana osebna vročitev, ni možna in tudi ni možna nadomestna vročitev, lahko izvršitelj opravi vročitev fizični osebi tudi tako, da izvršitelj pisanje obdrži, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča naslovnika pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.

Ob pogojih, določenih z zakonom o pravdnem postopku, se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi pri osebnem vročanju.

Upoštevanje upnikovega predloga

51. člen

Če je treba počakati z opravo izvršilnega dejanja zaradi vložitve predloga upnika, izvršitelj v evidenci in v popisu spisa to zaznamuje s črko P (predlog).

Z opravo izvršilnih dejanj mora izvršitelj počakati toliko časa, dokler upnik ne poda novega ali ponovnega predloga za opravo izvršilnega dejanja oziroma dokler se takšnemu predlogu ne odpove pisno, vendar najdlje do poteka roka, ki ga za vložitev takšnega predloga določa zakon ali odločba pristojnega organa.

V primerih, ko zakon ali odločba skrajnega roka za vložitev predloga upnika ne določa, izvršitelj počaka z izvršilnimi dejanji dokler ne prejme ustreznega navodila od pristojnega organa.

Upoštevanje prenehanja obveznosti

52. člen

Izvršitelj lahko izjemoma z opravo izvršilnega dejanja počaka, če mu dolžnik ali zanj kdo drug z javno ali po zakonu overjenim prepisom javne listine dokaže, da je bila po izdaji akta o določitvi, obveznost, ki je predmet izvršbe ali zavarovanja, upniku v celoti izpolnjena in hkrati poravna vse izvršilne stroške.

Če je moral dolžnik izpolniti obveznost iz prejšnjega odstavka s plačilom določene denarne vsote, zadošča, da se izvršitelju z originalno listino o plačilu (npr. plačilni nalog, potrjen s strani banke) izkaže, da je bila takšna vsota po izdaji akta o določitvi izplačana upniku.

Posebne listine iz prejšnjih odstavkov niso potrebne, če upnik s podpisom izvršiteljevega poročila potrdi, da mu je bila po izdaji akta o določitvi obveznost izpolnjena.

V primerih iz prejšnjih odstavkov lahko izvršitelj počaka z opravo izvršilnih dejanj najdlje 8 dni.

Prostovoljna izpolnitev obveznosti

53. člen

Pred začetkom oprave izvršilnega dejanja mora izvršitelj dolžnika, če tega ni, pa njegovega zastopnika ali pooblaščenca, ki je prisoten, pozvati k prostovoljni izpolnitvi obveznosti.

Izvršitelj mora od dolžnika ali tretjega prevzeti plačila ali druge dajatve, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja in dolžniku ali tretjemu, ki je s svojo dajatvijo obveznost dolžnika izpolnil, izročiti listine, ki jih je izvršitelju v ta namen izročil pristojni organ ali upnik, pobotnico in druge listine v skladu s tem pravilnikom.

Če je dolžnik ponudil, da sam izpolni svojo obveznost oziroma, ko iz narave obveznosti izhaja, da jo mora izpolniti dolžnik osebno, izvršitelj ne sme sprejeti izpolnitve od tretjega.

V primeru prevzema plačila ali druge dajatve je izvršitelj dolžan terjatev upnika natančno izračunati in v poročilu sodišču navesti posamezne postavke, iz katerih sestoji upniku izročeni znesek.

Če dolžnik ali kdo drug zanj izpolni izvršitelju v celoti izpolni obveznost, izvršitelj ne prične oziroma nadaljuje z opravo izvršilnih dejanj.

Zapisnik o prostovoljni izpolnitvi obveznosti izvršitelj pošlje tudi upniku.

Delna prostovoljna izpolnitev obveznosti

54. člen

Če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, opravi izvršitelj izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti.

Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti.

Prevzem plačil

55. člen

Izvršitelj mora za vsak denarni znesek, ki ga prevzame ali odvzame od dolžnika ali od tretjega, ki plača za dolžnika oziroma od njihovih zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, slednjim izdati izpolnjeno pobotnico na obrazcu IZV št. 5 – pobotnica.

Izvršitelj izpolni pobotnico v treh izvodih, od katerih se en izvod izroči osebi, od katere je bil znesek neposredno prevzet ali odvzet, en izvod ostane pri izvršitelju, en izvod pa izvršitelj predloži sodišču oziroma pristojnemu organu s poročilom.

Ponavljanje izvršilnega dejanja

56. člen

Če pristojni organ določi, kolikokrat naj izvršitelj poskusi z opravo posameznega izvršilnega dejanja, mora izvršitelj v primeru neuspele oprave dejanja slednje ponoviti tolikokrat, kot je določeno.

Če pristojni organ izvršitelju ne določi večkratnega poskusa oprave dejanja, lahko izvršitelj, razen če je v zakonu ali drugem predpisu določeno drugače, opravi dejanja tudi večkrat v času enega meseca po opravi prvega poskusa, če meni, da gre za ovire, ki se dajo brez večjih težav odpraviti. V nasprotnem primeru izvršitelj v skladu s tem pravilnikom v poročilu in zapisniku navede razloge za nezmožnost oprave dejanj.

Smrt stranke ali zakonitega zastopnika

57. člen

Izvršitelj takoj preneha z opravo izvršilnih dejanj oziroma z opravo dejanj ne začne, če ga pristojni organ obvesti o prekinitvi postopka izvršbe ali zavarovanja zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika.

Z opravo izvršilnih dejanj izvršitelj počaka, dokler ne prejme odločbe oziroma odredbe pristojnega organa o njihovem nadaljevanju.

Zapisnik o opravljenih izvršilnih dejanjih

58. člen

Izvršitelj mora o vsakem opravljenem izvršilnem dejanju napraviti zapisnik.

Zapisnik se lahko sestavi tudi za več izvršilnih dejanj hkrati, če je to primerno in mogoče zaradi časovne ali krajevne povezanosti teh dejanj.

Zapisnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

– ime, priimek in sedež izvršitelja;

– označbo spisa izvršitelja (27. člen);

– kraj in čas sestave zapisnika;

– ime in sedež sodišča oziroma drugega pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi;

– opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja;

– upnikovo in dolžnikovo ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež;

– imena in priimke pri izvršilnem dejanju navzočih oseb (strankini zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, odrasli člani njenega gospodinjstva, udeleženci ter druge osebe, katerih navzočnost je bila potrebna pri dejanju);

– navedbo ter natančnejši opis opravljenega izvršilnega dejanja (38. člen);

– bistvena dogajanja pri opravi dejanja;

– kraj, dan, uro in minuto začetka ter zaključka izvršilnega dejanja ter skupen čas trajanja tega dejanja;

– podatke o tem, kdo prevzame in hrani pri tem izvršilnem dejanju pridobljene stvari, kdaj jih prevzame in kje se stvari nahajajo.

Če je izvršitelj pri opravi izvršilnih dejanj prejel ali odvzel denarni znesek, mora v zapisniku navesti tudi številko izdane pobotnice, višino plačila in ime, priimek ter prebivališče osebe, ki ji je bila pobotnica izročena (55. člen).

Če je izvršitelj pri opravi dejanj prejel ali odvzel predmet, mora v zapisniku to navesti s kratkim potrdilom o prejemu, ki ga podpiše oseba, od katere je bil predmet neposredno prevzet ali odvzet. V tem primeru se izvod zapisnika izroči tudi podpisniku. Če oseba, kateri je bil predmet odvzet oziroma od katere je bil predmet prevzet, zapisnika noče podpisati, izvršitelj to ustrezno zaznamuje v zapisniku.

Izvršitelj mora v zapisniku navesti tudi bistveno vsebino izjav dolžnika ali drugih oseb o tem, da na predmetih izvršbe obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr. lastninske in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa).

Izvršitelj mora v zapisniku navesti pravice in bremena iz prejšnjega odstavka tudi v primerih, ko jih lahko glede na okoliščine sam zazna (npr. iz podatkov prometnega dovoljenja, drugih javnih ali po zakonu overjenih listin, registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – 81. člen zakona).

Zapisnik mora vsebovati tudi druge podatke, ki so za posamezna izvršilna dejanja in primere določeni s tem pravilnikom ali drugim predpisom.

Zapisnik opremi izvršitelj s svojim pečatom in podpisom.

Čas izdelave zapisnika

59. člen

Zapisnik se sestavi neposredno po opravi dejanja in če je to mogoče na kraju samem.

Če dejanje zahteva več časa in zaradi tega ali iz drugih razlogov zapisnika ni mogoče pisati na kraju samem, napravi izvršitelj samo za poznejšo sestavo zapisnika potrebne zapiske (npr. označba in popis zarubljenih stvari, potrdilo o prejemu) in zapiske priloži zapisniku, ki ga sestavi takoj, ko je to mogoče.

Poročilo o opravi izvršilnih dejanj

60. člen

Po opravi vseh izvršilnih dejanj v posamezni zadevi mora izvršitelj o načinu in pomembnih dogajanjih v času njihove oprave pristojnemu organu ter upniku najkasneje v osmih dneh posredovati pisno poročilo.

Če ni posebnih okoliščin, ki zahtevajo podrobnejši opis oprave dejanj, poda izvršitelj poročilo tako, da predloži zapisnike, ki jih je sestavil pri posameznih dejanjih v skladu s tem pravilnikom.

Izvršitelju, ki je pristojnemu organu in upniku v skladu z drugim odstavkom 61. člena tega pravilnika že predložil poročila in obračune za posamezna izvršilna dejanja, ni potrebno poslati tudi posebnega poročila po prejšnjih dveh odstavkih. V tem primeru zadostuje, da v zadnjem poslanem poročilu navede, da je zadevo odčrtal.

Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja

61. člen

Izvršitelj mora poročilu iz prejšnjega člena priložiti ali vanj vključiti tudi obračun plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: obračun).

Izvršitelj lahko izda obračun tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. Pri tem upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno daljše časovno obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej zadevi, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca. V tem primeru mora obračunu priložiti tudi poročilo o dotlej opravljenih izvršilnih dejanjih.

Obračun mora vsebovati opravilno številko zadeve izvršbe ali zavarovanja, navedbo organa, ki je izdal akt o določitvi (prvi odstavek 31. člena), datum sestave obračuna, natančno specifikacijo stroškov in plačila za delo, do katerih je upravičen izvršitelj ter navedbo številke računa, na katerega se mora nakazati znesek, določen v obračunu.

Obračun v postopkih sodne izvršbe in zavarovanja

62. člen

V postopkih sodne izvršbe in zavarovanja mora obračun poleg podatkov iz prejšnjega člena vsebovati tudi pouk, da lahko upnik v osmih dneh od prejema obračuna, če z njim ne soglaša, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče ter opozorilo, da bo obračun nasprotnem v primeru predstavljal izvršilni naslov za izterjavo v njem določenega zneska plačila.

Obračun izvršitelj vroči upniku osebno in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve. V primerih, ko izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi Obrazec IVRO št. 3, 4 in 5. Izvod obračuna mora izvršitelj izročiti tudi sodišču, ki je izdalo akt o določitvi ali pa ga poslati temu sodišču priporočeno po pošti.

Upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, izvršitelj najkasneje v treh dneh od prejema izroči ali pošlje priporočeno po pošti sodišču. Izvršitelj mora pri tem navesti tudi opravilno številko zadeve izvršbe in zavarovanja, na katero se zahteva nanaša.

Če upnik v osmih dneh od prejema obračuna ne vloži zahteve za odločitev sodišča o obračunu izvršitelja, izvršitelj na izvirnik obračuna napiše datum dokončnosti in zapis “Obračun je dokončen”, ki ga podpiše in opremi s svojim pečatom.

Na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja, se izvršitelj poplača iz izterjanega denarnega zneska. O poplačilu svojih stroškov in dela izvršitelj takoj obvesti sodišče in upnika.

Če se izvršitelj ne more v celoti ali deloma poplačati iz izterjanega denarnega zneska, plačana pa je bila varščina, lahko izvršitelj predlaga sodišču, pri katerem je položena varščina, izdajo odredbe o popolnem ali delnem poplačilu za njegovo delo in povračilu stroškov iz plačane varščine. Predlogu za odredbo poplačila iz plačane varščine mora izvršitelj priložiti tudi sklep sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja oziroma dokončen obračun, potrjen na način, kot je to določeno v četrtem odstavku tega člena.

Če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega zneska, varščina pa ni bila plačana oziroma ta ne zadošča za izvršiteljevo popolno poplačilo, izvršitelj pisno ali ustno pozove upnika, naj mu v osmih dneh po dokončnosti obračuna oziroma po izdaji sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja plača dolgovani znesek ter ga opozori, da bo ta znesek v nasprotnem primeru prisilno izterjal.

Poplačilo enega upnika

63. člen

Če je v postopku sodne izvršbe v posamezni zadevi potrebno poplačati samo enega upnika, opravi poplačilo izvršitelj najkasneje v osmih dneh po izpolnitvi pogojev za poplačilo.

Če se iz predloženih prepisov listin ne da ugotoviti pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pridobi izvršitelj ta podatek pisno ali ustno od sodišča, ki je sklep o izvršbi izdalo.

Izvršitelj mora denarni znesek, ki ga je pridobil v posameznem postopku izvršbe ali zavarovanja do njegove izročitve strankam hraniti na način, ki je s tem pravilnikom določen za hrambo gotovine.

Poplačilo enega upnika opravi izvršitelj tako, da iz denarnega zneska, ki ga je pridobil v posamezni zadevi, po odbitku zneska, ki je določen v obračunu, poravna po vrsti:

– upniku priznane izvršilne stroške;

– upnikove stroške, določene v izvršilnem naslovu, če je bila zaradi njihove izterjave dovoljena izvršba;

– v sklepu o izvršbi določene obresti od glavnice do dneva poplačila upnika;

– v sklepu o izvršbi določeno glavnico.

Če zahteva upnik povračilo tudi tistih izvršilnih stroškov, o katerih sodišče še ni odločilo, mora izvršitelj zahtevani znesek do odločitve sodišča hraniti na način, ki je določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine in navedeno dejstvo zaznamovati v zapisniku.

Morebitni preostali denarni znesek, pridobljen v tej zadevi, izvršitelj izroči dolžniku.

Denarni znesek, določen v obračunu, mora izvršitelj do dokončnosti obračuna oziroma do pravnomočnosti sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilo stroškov izvršitelja hraniti na način, ki je določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine.

Če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja, slednjemu pripada manjše plačilo, kot je določeno v njegovem obračunu, mora izvršitelj v treh dneh po pravnomočnosti tega sklepa razliko plačati upniku, če v postopku izvršbe ni bil popolnoma poplačan, sicer pa dolžniku.

Poplačilo več upnikov

64. člen

Če je v postopku sodne izvršbe v posamezni zadevi potrebno poplačati več upnikov (98. člen zakona), opravi izvršitelj poplačilo najkasneje v osmih dneh po prejetju sklepa sodišča o poplačilu.

Izvršitelj mora denarni znesek, ki ga je pridobil v posameznem postopku izvršbe ali zavarovanja do njegove izročitve strankam hraniti na način, ki je določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora izvršitelj znesek, ki presega vrednost 100.000 točk po pravilniku, ki ureja tarifo za plačilo dela izvršitelja, razen zneska, ki je določen v obračunu, takoj položiti na račun prehodnih sodnih pologov, in ga lahko dvigne šele po prejemu sklepa o poplačilu.

Poplačilo več upnikov opravi izvršitelj tako, da vsakemu od njih izroči znesek, ki mu pripada po sklepu o poplačilu.

Morebitni preostali denarni znesek, pridobljen v tej zadevi, izvršitelj izroči dolžniku.

Denarni znesek, določen v obračunu, mora izvršitelj do dokončnosti obračuna oziroma do pravnomočnosti sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilo stroškov izvršitelja hraniti na način, ki je določen s tem pravilnikom za hrambo gotovine.

Če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov izvršitelja, slednjemu pripada manjše plačilo, kot je določeno v njegovem obračunu, mora izvršitelj v treh dneh po pravnomočnosti tega sklepa o tem obvestiti sodišče, da izda sklep o poplačilu upnikov iz preveč obračunanega zneska oziroma odredi vrnitev tega zneska dolžniku.

Hramba zarubljenih stvari

65. člen

Zarubljene stvari praviloma hrani izvršitelj v prostorih, ki so v skladu s predpisi namenjeni za hrambo pri izvršitelju.

Če je zaradi vrste, količine ali lastnosti zarubljenih stvari potrebno zagotoviti posebne pogoje in način njihove hrambe, transporta ali skladiščenja, lahko izvršitelj v svojem imenu in na lastno odgovornost pooblasti za hrambo zarubljenih stvari pravno ali fizično osebo, ki je v skladu s predpisi pooblaščena za opravljanje teh dejavnosti in ima prostore in opremo, ki izpolnjujejo minimalne tehnične in druge pogoje.

Hramba, transport in skladiščenje zarubljenih stvari mora biti v teh primerih dogovorjena s pogodbo, v kateri se obvezno navede, da gre za stvari, ki so zarubljene ter določi ceno in pogoje hrambe, transporta in skladiščenja.

Izvršitelj mora pri izbiri pooblaščene fizične ali pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena, upoštevati predvsem sporazumen predlog dolžnika in upnika, če tega ni, pa si mora prizadevati, da bodo stroški za hrambo, transport in skladiščenje čim nižji, sama hramba pa varna.

Za iznos in odvoz zarubljenih stvari iz kraja rubeža do kraja hrambe lahko izvršitelj pooblasti pravno ali fizično osebo, ki je pooblaščena za opravljanje teh dejavnosti.

Stroški hrambe, iznosa, odvoza, transporta in skladiščenja iz drugega in petega odstavka tega člena so izvršilni stroški.

Zarubljene stvari, ki so se v času rubeža nahajale pri upniku, se pustijo v hrambi pri njemu.

Način hrambe

66. člen

Zarubljene stvari se morajo hraniti s skrbnostjo dobrega gospodarja in ne smejo biti izpostavljene poškodbam ali drugim okoliščinam, zaradi katerih bi se lahko poškodovale ali uničile.

Pri transportu, rokovanju in skladiščenju zarubljenih stvari se mora upoštevati ustrezne predpise, ki določajo minimalne tehnične in druge pogoje za posamezne vrste stvari. Posebno pazljivost se mora zagotoviti pri hrambi stvari, ki so zaradi svojih lastnosti strupene, gorljive, eksplozivne ali kako drugače nevarne.

Hramba pri dolžniku

67. člen

Zarubljene stvari se lahko pusti ali izroči v hrambo pri dolžniku, če je to zahteval upnik ali pristojni organ.

Upnik mora svojo zahtevo za hrambo pri dolžniku vložiti pisno pri izvršitelju.

Če izvršitelj oceni, da bi s prevzemom zarubljenih stvari v hrambo izvršitelja ali pooblaščene tretje osebe nastali nesorazmerno visoki stroški glede na višino upnikove terjatve, lahko tudi brez zahteve iz prvega odstavka tega člena odloči, da ostanejo vse ali del zarubljenih stvari v hrambi pri dolžniku, razen če obstajajo in so mu znane take posebne okoliščine, ki kažejo na nesmotrnost ali nevarnost takšne hrambe.

Če je zarubljena stvar v hrambi pri dolžniku, mora izvršitelj opozoriti dolžnika, da z zarubljeno stvarjo ne sme razpolagati, da ne sme zmanjšati njene vrednosti in da je ne sme obremeniti ali uničiti.

Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena upnik oziroma pristojni organ nasprotuje izvršiteljevi odločitvi, lahko od izvršitelja do konca izvršilnega postopka zahteva, da zagotovi hrambo pri drugi osebi, pod pogojem, da upnik založi varščino za stroške, ki bodo ali so nastali s prevozom in hrambo teh stvari.

Glede plačila varščine se smiselno uporabljajo določbe 34. in 35. člena tega pravilnika, če ni v tem členu določeno drugače. Izvršitelj v pozivu za plačilo varščine opozori upnika, da hrambe pri drugi osebi ne bo zagotovil, če varščina ne bo plačana.

Seznam stvari v hrambi pri izvršitelju

68. člen

O stvareh, ki jih hrani izvršitelj oziroma zanj kdo drug (drugi odstavek 65. člena), vodi izvršitelj seznam stvari, ki jih je sprejel v hrambo (obrazec IZV št. 6 – seznam stvari v hrambi pri izvršitelju).

V seznam stvari vpiše izvršitelj stvari, ki jih prevzame v hrambo.

Listine, ki sodijo k stvarem in ki jih prevzame izvršitelj skupaj s stvarjo, hrani izvršitelj v spisu. V popisu spisa in na prilogi označi zaporedno številko seznama stvari, ki jih je prejel v hrambo. Izvršitelj odčrta zaporedno številko seznama, ko se stvar izroči upravičencu.

Hramba v sefu pri banki

69. člen

Stvari, ki jih je izvršitelj pridobil pri opravljanju izvršilnih dejanj in ki se ne predajo neposredno upniku ali pristojnemu organu, mora izvršitelj hraniti v sefu, ki ga ima odprtega pri banki, in sicer:

– denar;

– negotovinske vrednosti (tuja valuta);

– vrednostne papirje (menica, ček, obveznice, delnice, izžrebana srečka ipd.);

– hranilne knjižice;

– listine, ki se lahko vnovčijo ali za katere se dobi protivrednost (zadolžnice, zavarovalne police ipd.);

– dragocenosti (dragulji, zlatniki, žlahtne kovine in izdelki iz njih);

– bankovci in kovanci, ki niso več v obtoku, imajo pa numizmatično ali kovinsko vrednost, tuja valuta v zlatnikih in druge stvari posebnega pomena ali vrednosti.

V. NALOGE IN OPRAVILA IZVRŠITELJA PRI POSAMEZNIH SREDSTVIH IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA

A) IZVRŠILNA DEJANJA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE

1. Izvršba na premičnine

Priprava na rubež

70. člen

Če je predmet izvršbe premičnina, mora izvršitelj pri opravi rubeža vedno:

– preveriti v uradnem registru zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, rubežnih zapisnikih, javnih oziroma po zakonu overjenih listinah ter iz drugih vidnih oznak, ali na stvareh, ki so predmet rubeža, obstajajo kakšne pravice ali bremena, ki jih je treba v postopku izvršbe ali zavarovanja upoštevati (npr. rubež, stvarne pravice tretjih);

– preveriti, ali se stvari nahajajo v posesti dolžnika ali upnika ali v posesti koga tretjega;

– preveriti, kakšne narave so stvari, zaradi ustrezne odločitve o hrambi stvari, razen če bodo stvari ostale v hrambi pri dolžniku;

– preveriti, ali je določeno, da se rubež opravi večkrat;

– preveriti, ali so predmet izvršbe predmeti, ki bi lahko bili izvzeti iz izvršbe;

– preveriti ali je prejel odločbo ali odredbo, ki ovira izvršbo (npr. odlog, prekinitev, ustavitev izvršbe).

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj zapisati kot uvodne v zapisnik o opravi rubeža.

Obseg rubeža

71. člen

Izvršitelj mora zaradi ustrezne ocene, v kakšnem obsegu je treba opraviti rubež, preračunati koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika.

V izračunu iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj poleg glavnice posebej upoštevati tudi:

– upnikovo pravico do obresti, ki se obračunajo do dneva, ki je datumsko določen v sklepu o izvršbi, če datum ni določen, pa do predvidenega dne vnovčenja stvari;

– stroške, določene v izvršilnem naslovu;

– izvršilne stroške, ki se jih da ugotoviti že iz sklepa o izvršbi, predvidene stroške in plačilo za delo izvršitelja in druge stroške, ki bodo po oceni izvršitelja nastali upniku zaradi oprave vseh izvršilnih dejanj v zadevi.

Izvršitelj mora, če je to mogoče, pri obsegu rubeža upoštevati tudi vrednost terjatev drugih oseb, ki se v postopku sodne izvršbe poplačajo iz vrednosti zarubljene stvari pred terjatvijo upnika, ki je predlagal izvršbo. Prav tako mora izvršitelj upoštevati tudi možnost, da se zaradi uveljavljanja pravic drugih oseb izvršba na zarubljeni stvari lahko izreče za nedopustno.

Če je izvršitelj glede obsega rubeža v dvomu, zarubi več in ne manj stvari, kot je po njegovi oceni potrebno.

Vročitev sklepa o izvršbi ali drugega akta

72. člen

Izvršitelj mora neposredno pred začetkom rubeža vročiti dolžniku sklep o izvršbi oziroma zavarovanju in akt o določitvi, če ni obsežen že v sklepu, razen če je z zakonom, drugim predpisom ali aktom pristojnega organa določeno drugače.

Izvršitelj opravi vročitev iz prejšnjega odstavka v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve, z uporabo Obrazca IVRO št. 3, 4 in 5.

Poziv na prostovoljno izpolnitev

73. člen

Preden začne z rubežem, mora izvršitelj osebe iz prvega odstavka 53. člena tega pravilnika pozvati na plačilo zneska, izračunanega v skladu z 71. členom.

Kraj rubeža

74. člen

Izvršitelj sme zarubiti samo tiste stvari, ki se nahajajo pri dolžniku, njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku.

Dolžnikove stvari, ki se nahajajo pri nekom tretjem (ker so mu npr. dane v hrambo ali posojene), sme izvršitelj zarubiti le, če tretji v to privoli s podpisom v zapisniku.

Če tretji ne privoli v rubež stvari, izvršitelj o tem obvesti upnika in ga poduči, da lahko vloži pri sodišču predlog za prenos dolžnikove pravice do izročitve stvari (153. člen zakona).

Šteje se, da so stvari pri osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena, če ima ta dejansko oblast nad to stvarjo. Če je izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski oblasti, lahko opravi tudi ustrezne poizvedbe na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih ali na drug primeren način.

Vrstni red rubljenja stvari

75. člen

Če pristojni organ ne določi drugače, opravi izvršitelj rubež stvari po naslednjem vrstnem redu:

1. gotovina in vrednostni papirji;

2. stvari, ki so dolžniku najmanj potrebne, pri čemer se upoštevajo dolžnikove izjave;

3. stvari, katerih odstranitev in transport ni zahteven in ki se lažje prodajo (zlato, dragocenosti, manjši aparati in naprave ipd.);

4. stvari, katerih hramba, vzdrževanje ali odstranitev bi povzročila nesorazmerno visoke stroške ali stvari, ki bi jih bilo mogoče prodati le po veliko nižji ceni, kot je njihova dejanska vrednost, zarubi izvršitelj samo, če ni drugih predmetov v zadostni količini.

Upoštevanje pravic drugih oseb na zarubljeni stvari

76. člen

Izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari. Rubež takih stvari se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika.

Dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr. solastnina, skupna lastnina, lastnina in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa), izvršitelj pozove, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena (npr. prometno dovoljenje, druge javne ali po zakonu overjene listine, izpise iz uradnega registra zarubljenih premičnin in zastavnih pravic in drugih evidenc, pisne izjave) ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice.

Če so v primeru rubeža stvari iz prejšnjega odstavka navedeni podatki predloženi, mora izvršitelj osebe, ki zatrjujejo oziroma za katere se zatrjuje ali če sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu. Če so te osebe pri rubežu navzoče, jih lahko izvršitelj obvesti ustno, sicer pa jih obvesti pisno s priporočeno pošiljko.

Izvršitelj obvestilo iz prejšnjega odstavka zaznamuje v zapisniku. Če je bilo obvestilo ustno, se obveščena oseba podpiše na mestu, kjer je obvestilo zaznamovano. Če je bilo obvestilo pisno, pa se zapisniku priloži potrdilo o priporočeni pošiljki.

Če v primerih iz prejšnjih odstavkov upnik, ki je navzoč pri rubežu izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi, izvršitelj to izjavo zaznamuje v zapisniku in rubeža ne opravi. Upnik se mora v zapisniku na mestu, kjer je zapisana njegova izjava, podpisati.

Oprostitve in omejitve izvršbe

77. člen

Izvršitelj mora pri opravi rubeža stvari posebej paziti in upoštevati določbe zakona, ki določajo omejitve izvršbe in stvari, ki so od izvršbe izvzete.

Stvari, glede katerih obstoji dvom ali so izvzete iz izvršbe, izvršitelj ne rubi, če s tem ni ogroženo poplačilo upnika, lahko pa v tem primeru zahteva ustna ali pisna navodila od organa, ki ga je določil za izvršitelja.

Način oprave rubeža

78. člen

Rubež stvari se opravi tako, da jih izvršitelj vidno označi, da so zarubljene, o njih sestavi rubežni zapisnik ter odvzame listine, s katerimi se dokazuje lastništvo zarubljene premičnine, in registrske označbe za to premičnino, če jih najde oziroma če je to mogoče opraviti brez večjih stroškov.

Če se zarubljene premičnine vpisujejo v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, mora izvršitelj takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po opravi njihovega rubeža, zahtevati od organa, ki vodi ta register, da opravi vpis rubeža premičnine in prepoved njene odtujitve. Zahteva se lahko izroči organu, ki vodi ta uradni register, neposredno ali pa s priporočeno pošiljko, razen če je z drugim predpisom določeno drugače.

Izvršitelj mora zahtevi iz prejšnjega odstavka priložiti tudi kopijo sklepa o izvršbi ali zavarovanju in izvod rubežnega zapisnika.

Zaradi vpisa rubeža in prepovedi odtujitve po tretjem odstavku 81. člena zakona mora izvršitelj listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine, na zahtevo izročiti organu, ki je pristojen za vodenje uradne evidence, v katero se vpisuje ta premičnina. Po opravi vpisa mora organ te listine vrniti izvršitelju. Enako ravna izvršitelj tudi v primeru, če to od njega zahteva dolžnik, ki mu predloži zahtevo pristojnega organa za predložitev teh listin in registrskih označb.

Izvršitelj o opravi dejanj iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik o izročitvi listin, v katerem poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik po določbah tega pravilnika, navede tudi ime in sedež organa, ki je od izvršitelja oziroma dolžnika zahteval izročitev, datum prejema njegove zahteve in opravilno številko, pod katero vodi postopek ta organ. Izvod zapisnika pošlje izvršitelj tudi temu organu pri čemer ga opozori, da mu mora izročene listine po opravi vpisa vrniti.

Izvršitelj ne ravna po določbah četrtega in petega odstavka tega člena, če listin, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine, ni mogel najti. V tem primeru po prejemu zahteve za njihovo izročitev o tem obvesti organ, ki jih je zahteval.

Stroški za vpis rubeža premičnine in prepovedi njene odtujitve v uradni register ter za izročitev listin, ki dokazujejo lastništvo premičnine, so izvršilni stroški.

Cenitev

79. člen

Da ne pride do čezmernih rubežev, mora izvršitelj v rubežnem zapisniku pri posamezni postavki označiti predviden izkupiček, ki naj bi se s prodajo zarubljene stvari dosegel (izvršiteljeva cenitev).

Enostranske dolžnikove navedbe o vrednosti stvari mora izvršitelj oceniti s posebno previdnostjo, da ne bi prišlo do oškodovanja upnika.

Če zaradi posebne vrednosti stvari izvršitelj ne more opraviti cenitve na način iz prvega odstavka tega člena, si mora prizadevati, da se upnik in dolžnik, če sta navzoča, sporazumeta o približni vrednosti stvari.

Če do sporazuma iz prejšnjega odstavka ne pride ali pa ne more priti, ker nista navzoči obe stranki, izvršitelj v zapisniku zaznamuje morebitno izjavo navzočega upnika ali dolžnika o vrednosti zarubljene stvari. V takšnem primeru izvršitelj po opravljenem rubežu opravi potrebne poizvedbe za ugotovitev vrednosti zarubljenih stvari in najkasneje v roku treh dni v zapisnik zapiše tudi svojo oceno vrednosti teh stvari ter datum oprave te cenitve.

Cenitev iz prejšnjih odstavkov se ne upošteva, če je stranka v roku petnajstih dni po prejetju rubežnega zapisnika izvršitelju vročila ali poslala s priporočeno pošiljko cenitev sodnega cenilca, ki si ga je izbrala sama na svoje stroške. V tem primeru se pri prodaji upošteva vrednost stvari, ki jo je ugotovil sodni cenilec.

Če se prodaja zarubljenih stvari v skladu z zakonom lahko opravi že pred potekom petnajstih dni od dneva rubeža, mora biti cenitev iz prejšnjega odstavka izvršitelju poslana ali vročena najkasneje do dneva prodaje.

Če je bilo izvršitelju pravočasno vročenih ali poslanih več cenitev sodnih cenilcev glede iste stvari, pozove izvršitelj stranke naj se o vrednosti sporazumejo. Če se stranke o vrednosti stvari ne sporazumejo, izvršitelj pozove stranke, naj izmed več cenitev vsaka izbere eno in za vrednost stvari vzame povprečje obeh cenitev, razen če sodišče določi drugače.

Izvršba na drug predmet dolžnika

80. člen

Če dolžnik meni, da med določeno zarubljeno stvarjo in višino terjatve obstoji precejšnje nesorazmerje, ga izvršitelj napoti, naj predlaga sodišču dovolitev izvršbe na drug predmet, vendar izvršilnih dejanj ne prekine.

Ponoven rubež

81. člen

Če izvršitelj pri rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe ali zavarovanja oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo ali zavarovanje upnikove terjatve, seznani s tem navzočega upnika in ga opozori, da lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga izvršitelju opravo ponovnega rubeža.

Če izvršitelj oceni, da ni verjetno, da bi se z nadaljnjimi rubeži dobilo več, kot znašajo izvršilni stroški, na to opozori upnika, če je navzoč.

Ugotovljena dejstva in opozorilo iz prvega in drugega odstavka tega člena izvršitelj zaznamuje tudi v rubežnem zapisniku, ne glede na to, ali je bil upnik pri izvršilnem dejanju navzoč.

Predlog za opravo ponovnega rubeža iz prvega odstavka tega člena vloži upnik pri izvršitelju pisno.

Izvršitelj na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka opravi ponoven rubež in če tudi pri tem rubežu ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma če tudi naknadno zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ravna tako, kot je določeno v prejšnjih odstavkih tega člena, dokler rok iz prvega odstavka ne poteče.

Če tudi po izteku roka iz prvega odstavka rubež ni uspešen, ker izvršitelj ni našel stvari, ki so lahko predmet izvršbe ali zavarovanja oziroma ker zarubljene stvari niso zadostovale za poplačilo ali zavarovanje upnikove terjatve, izvršitelj preneha z opravljanjem rubežev.

Zapisnik o rubežu in cenitvi

82. člen

Zapisnik o rubežu in cenitvi sestavi izvršitelj tako, da izpolni obrazec IZV št. 7 – rubežni in cenilni zapisnik.

Če se zarubljena stvar vpisuje v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, mora izvod zapisnika iz prejšnjega odstavka, ki se pošlje organu, ki vodi ta register, obvezno vsebovati tudi naslednje podatke:

– upnikovo in dolžnikovo ime in priimek, prebivališče (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj), rojstni datum in enotno matično številko, če gre za fizično osebo oziroma ime, sedež (naslov, poštna številka, kraj), matično in davčno številko, če gre za pravno osebo;

– predpisani enolični identifikacijski znak zarubljenega predmeta.

Če izvršitelj podatkov o fizičnih osebah, potrebnih za sestavo zapisnika iz prejšnjega odstavka ne more ugotoviti, jih lahko v skladu z zakonom zahteva od organov, ki vodijo evidence o teh podatkih, če to ni možno, pa navede v zapisniku razlog za to in ga v skladu z drugim in tretjim odstavkom 78. člena tega pravilnika pošlje organu, ki vodi uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic. Izvršitelj pri tem hkrati od sodišča zahteva, da pridobi manjkajoče podatke. Po prejemu podatkov od sodišča izvršitelj zapisnik dopolni še s temi podatki in ga ponovno pošlje organu, ki vodi ta register.

Podatka o cenitvi ni potrebno vpisati v zapisnik iz prejšnjega odstavka v primeru iz tretjega in četrtega odstavka 79. člena tega pravilnika.

Izvršitelj mora najkasneje v treh dneh po opravljenem rubežu upniku in dolžniku na način iz prvega odstavka 50. člena tega pravilnika vročiti po en izvod rubežnega in cenilnega zapisnika, ne glede na to, ali vsebuje vse podatke o upniku in dolžniku.

Zaznamba namesto rubeža

83. člen

Če se opravi izvršba na že zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali za poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika, izvršitelj ne opravi novih rubežev in cenitev teh stvari, temveč v že obstoječem rubežnem zapisniku v skladu s prejšnjim členom zaznamuje tudi podatke o poznejši izvršbi ali zavarovanju. Izvršitelj mora v skladu z drugim in tretjim odstavkom 78. člena tega pravilnika zahtevati vpis teh podatkov tudi pri organu, ki vodi uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, če se zarubljena stvar vpisuje v ta register.

V primerih, ko je prejšnji rubež opravil upravni organ ali notar, pošlje izvršitelj temu organu zahtevo, da v svojem zapisniku napravi zaznamek o dodatnem rubežu. V tej zahtevi mora izvršitelj navesti vse podatke, ki jih vsebuje rubežni zapisnik. Izvršitelj mora v skladu z drugim in tretjim odstavkom 78. člena tega pravilnika zahtevati vpis teh podatkov tudi pri organu, ki vodi uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, če se zarubljena stvar vpisuje v ta register.

Kopijo zapisnika o rubežu z zaznambo podatkov o poznejši izvršbi ali zavarovanju iz prvega odstavka tega člena in kopijo zahteve po zaznambi dodatnega rubeža iz drugega odstavka tega člena pošlje izvršitelj tudi strankam poznejšega postopka izvršbe ali zavarovanja.

Kartoteka rubežev

84. člen

Zaradi boljše evidence opravljenih rubežev lahko izvršitelj vodi kartoteko rubežev, ki je sestavljena iz rubežnih kartic.

V posamezno rubežno kartico se vpiše dolžnik, upnik, znesek terjatve, dan oprave rubeža, vrsta zarubljenih stvari in način njihove hrambe. Za istega dolžnika se vodi ena kartica, v katero se vpisujejo vsi rubeži, ki jih je izvršitelj opravil.

Prodaja zarubljenih stvari

85. člen

Prodaja zarubljenih stvari se opravi potem, ko je izvršitelj na podlagi predloženih prepisov listin oziroma po ustni ali pisni pridobitvi ustreznih podatkov od pristojnega organa ugotovil, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in je od dneva oprave rubeža že preteklo najmanj petnajst dni.

Izvršitelj lahko opravi prodajo zarubljenih stvari že pred časom, navedenim v prejšnjem odstavku, če so za to podani zakonski razlogi, o čemer mora seznaniti dolžnika in druge osebe, ki lahko uveljavljajo svoje pravice na zarubljeni stvari (76. člen).

Če so bili zakonski razlogi iz prejšnjega odstavka podani že ob opravi rubeža, jih izvršitelj zaznamuje v rubežnem zapisniku.

Splošne določbe o prodaji

86. člen

Izvršitelj mora upniku, dolžniku in osebam iz drugega odstavka 76. člena tega pravilnika na način iz prvega odstavka 50. člena tega pravilnika sporočiti način, kraj in dan prodaje stvari.

Stvari, ki so v hrambi pri dolžniku, upniku ali pri kom drugem, lahko izvršitelj takoj prevzame, če jih je zaradi oprave prodaje potrebno odpeljati na drug kraj.

Če je v postopku sodne izvršbe v posamezni zadevi potrebno poplačati samo enega upnika (63. člen), je ta, če to predlaga, v primeru nakupa zarubljene stvari oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po poplačilu iz kupnine.

Izvršitelj mora ob prodaji premičnin izdati dokument o opravljeni prodaji, določen s podzakonskim aktom ministra. Če izvršitelj podatkov, potrebnih za sestavo tega dokumenta ne more ugotoviti, jih lahko v skladu z zakonom zahteva od organov, ki vodijo evidence o teh podatkih, če to ni možno, pa zahteva, da jih pridobi sodišče.

Izvršitelj mora ob prodaji premičnin kupcu izročiti tudi vse listine, ki so potrebne za njihovo normalno rabo in promet, ostale odvzete listine in označbe o tej premičnini pa vrniti dolžniku.

Ob prodaji premičnin, za katere se vodi uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, mora izvršitelj po opravljeni prodaji pri organu, pristojnem za vodenje tega registra, na način iz drugega odstavka 78. člena tega pravilnika vložiti zahtevo, da opravi izbris vseh bremen in prepovedi na prodani premičnini ter to zahteva tudi od drugih organov, ki vodijo evidence, v katere se vpisuje ta premičnina. Zahtevi mora biti priložen izvod dokumenta o opravljeni prodaji iz četrtega odstavka tega člena, v zahtevi pa navedeni podatki iz drugega odstavka 82. člena tega pravilnika, ki niso zajeti v dokumentu o opravljeni prodaji, ter številka vpisa v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic.

Zahtevo za izbris bremen in prepovedi iz prejšnjega odstavka z navedbo podatkov iz drugega odstavka 82. člena tega pravilnika ter številko vpisa v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic vloži izvršitelj tudi v drugih primerih, ko se v skladu s tem pravilnikom prodaja zarubljenih stvari ne more več opraviti (npr. peti odstavek 53. člena, 80. člen, peti odstavek 87. člena, tretji odstavek 95. člena, šesti odstavek 97. člena) oziroma če je tako odredilo sodišče ali pristojni organ.

Prodaja z neposredno pogodbo

87. člen

Pri prodaji z neposredno pogodbo določi izvršitelj rok, v katerem se mora kupec izjaviti, ali bo sklenil pogodbo o nakupu zarubljene stvari za ceno, ki ustreza v skladu s tem pravilnikom ocenjeni vrednosti te stvari.

Če v primeru iz prejšnjega odstavka prodajna pogodba ni sklenjena, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko v 30 dneh od izteka roka iz prejšnjega odstavka predlagata ponovno prodajo stvari, ki se bo lahko opravila tudi po ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti stvari, vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.

Izvršitelj lahko stvari, ki jih ni bilo mogoče prodati z neposredno pogodbo, proda tudi na javni dražbi.

Če v roku iz drugega odstavka tega člena nobena od strank ne poda predloga za ponovno prodajo ali, če neposredna pogodba ni bila sklenjena niti na podlagi ponovne ponudbe v roku, ki ga je določil izvršitelj, izvršitelj o tem obvesti sodišče oziroma pristojni organ ter upnika in dolžnika.

Na podlagi sklepa o ustavitvi izvršbe, v katerem je določeno, da ima pravico do prevzema zarubljenih stvari, lahko dolžnik od izvršitelja prevzame te stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo lastništvo premičnine, in označbami iz prvega odstavka 78. člena tega pravilnika. Izvršitelj mora o dolžnikovem prevzemu v skladu z določbami tega pravilnika sestaviti zapisnik, v katerem navede tudi ugotovljeno stanje stvari, ki se prevzamejo ter da ima dolžnik na podlagi tega zapisnika od pristojnega organa pravico zahtevati izbris rubeža in prepovedi odtujitve iz listin, ki dokazujejo lastništvo premičnine.

Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka zarubljenih stvari v roku tridesetih dni od prejema sklepa o ustavitvi izvršbe ne prevzame, ga izvršitelj na način iz prvega odstavka 50. člena tega pravilnika obvesti, da mora stvari prevzeti v roku 7 dni od prejema tega obvestila, in da bo zarubljene stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo lastništvo premičnine, in njihovimi označbami po preteku tega časa uničil. Opravo uničenja zaznamuje izvršitelj v zapisniku o rubežu.

Obveznosti in pravice kupca in izvršitelja pri prodaji z neposredno pogodbo

88. člen

V neposredni pogodbi o prodaji stvari mora izvršitelj določiti način plačila kupnine.

Če je kupec po sklenitvi pogodbe kupnino plačal, mu je dolžan izvršitelj stvar takoj izročiti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izvršitelj izroči kupcu stvari, čeprav ni plačal kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli upnik v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine.

Če kupec ne položi kupnine in upnik ne privoli v izročitev stvari, lahko izvršitelj s pisno izjavo razdre pogodbo o prodaji s tem kupcem, zarubljene stvari pa proda drugemu ponudniku.

Izvršitelj ob sklenitvi neposredne pogodbe ali že v sami ponudbi opozori kupca, da v zvezi s prodano stvarjo nima pravic iz jamčevanja za napake stvari.

Oklic javne dražbe

89. člen

Če je izvršitelj določil, da se stvari prodajo na javni dražbi, razglasi javno dražbo z oklicem na sodni deski sodišča oziroma na oglasni deski drugega pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi. Izvršitelj mora zahtevati objavo oklica javne dražbe tudi v uradnem registru, če se v njem vodijo podatki o oklicanih javnih dražbah. Če upnik ali dolžnik v to privolita, se lahko oklic javne dražbe na stroške tistega, ki je dal privolitev, objavi tudi v sredstvih javnega obveščanja.

V oklicu javne dražbe mora izvršitelj določiti kraj, dan in uro dražbe, vrsto in opis stvari, ki se bodo prodajale, ter navedbo, kje si je stvari mogoče ogledati do dneva dražbe.

Kraj javne dražbe

90. člen

Javna dražba se lahko opravi:

1. v prostorih izvršitelja;

2. v javnih prostorih, namenjenih za dražbo;

3. v prostorih in kraju, kjer se zarubljene stvari nahajajo;

4. v kraju, za katerega sta se sporazumela upnik in dolžnik;

5. v kraju, kjer bo dosežena večja kupnina, če to na svoje stroške predlaga upnik ali dolžnik.

Priprava na javno dražbo

91. člen

Pred začetkom naroka za javno dražbo mora izvršitelj:

– pripraviti zarubljene stvari za prodajo in jih primerjati s podatki iz rubežnega zapisnika. Stvari, ki jih ni več ali so poškodovane oziroma pokvarjene (npr. živila), mora v dražbenem zapisniku navesti in opisati, kako je z njimi ravnal, ter o tem obvestiti pristojni organ;

– preveriti, ali je bilo sporočilo o dražbi vročeno upniku, dolžniku in osebam iz drugega odstavka 76. člena tega pravilnika;

– preveriti ali je bila dražba pravilno razglašena;

– odločiti, ali bo glede na naravo in vrednost posameznega predmeta od udeležencev javne dražbe zahteval plačilo varščine, ki pa ne sme biti višja od 10% izklicne cene predmeta.

Narok za javno dražbo

92. člen

Javno dražbo in narok vodi izvršitelj, ki za draženje stvari lahko na svoje stroške pooblasti izklicatelja, če je to glede na število in kakovost blaga potrebno. Narok za javno dražbo je javen.

Izvršitelj mora z dražbo začeti točno ob času, določenem v oklicu.

Na začetku draženja izvršitelj pojasni:

– da se stvari prodajo samo, če dražitelj takoj položi kupnino v gotovini in stvar prevzame;

– da je dražitelj, ki odstopi od prodaje, ker ni položil kupnine, dolžan plačati razliko v ceni, ki je nastala s prodajo naslednjemu najboljšemu ponudniku na isti dražbi oziroma s prodajo na ponovljeni dražbi ter stroške ponovljene dražbe;

– da kupec glede prodane stvari nima pravic iz jamčevanja za napake stvari;

– pri prodaji katerih predmetov bo od udeležencev javne dražbe zahteval plačilo varščine in višino zahtevane varščine.

Izvršitelj določi vrstni red, po katerem se posamezni predmeti dražijo, ki ga lahko objavi skupaj z oklicem javne dražbe. V tem primeru objavljenega vrstnega reda na samem naroku za javno dražbo ne sme spreminjati, razen če s tem soglašata upnik in dolžnik.

Stvari, ki se prodajajo na javni dražbi se prodajajo praviloma vsaka posamezno. Če se prodaja večja količina istovrstnih stvari, se smejo prodajati skupaj.

Izklicna cena

93. člen

Izklicna cena stvari mora biti enaka v skladu s tem pravilnikom ocenjeni vrednosti stvari.

Če stvar ni bila prodana na javni dražbi niti po izklicni ceni, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko v 30 dneh od dneva prve dražbe predlagata ponovno prodajo stvari na dražbi, ki se bo lahko opravila tudi po izklicni ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti stvari, vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.

Dajanje ponudb in domik

94. člen

Po preteku najmanj petnajst minut od začetka dražbe, določenega v oklicu in po opravljenih opravilih iz 92. člena tega pravilnika, izvršitelj pozove udeležence javne dražbe k dajanju ponudb (draženju).

Dražba traja, dokler udeleženci javne dražbe podajajo nove ponudbe za nakup stvari po višji ceni.

Izvršitelj domakne stvar najboljšemu ponudniku, če tudi po dvakratnem pozivu na morebitno višjo ponudbo slednja ni podana.

Če kupec do konca dražbe ne plača kupnine, lahko izvršitelj stvar takoj proda naslednjemu najboljšemu ponudniku.

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je naslednja najboljša ponudba bistveno nižja od zneska, ki ga je ponudil najboljši ponudnik. V tem izvršitelj na istem dražbenem naroku stvar znova ponudi v draženje. Pri ponovnem draženju najboljši ponudnik ne sme sodelovati.

Konec dražbe

95. člen

Izvršitelj objavi, da je dražba končana:

1. če so vse stvari prodane;

2. če glede posameznih stvari ali posameznih skupin stvari ni bila dosežena izklicna cena stvari;

3. če je s prodajo dela zarubljenih stvari že dosežen znesek, ki zadostuje za popolno poplačilo upnika.

Če v roku iz drugega odstavka 93. člena tega pravilnika nobena od strank ne poda predloga za ponovno dražbo ali, če stvar ni bila prodana niti na podlagi ponovne dražbe, izvršitelj o tem obvesti sodišče oziroma pristojni organ.

Na podlagi skIepa o ustavitvi izvršbe, v katerem je določeno, da ima pravico do prevzema zarubljenih stvari, lahko dolžnik od izvršitelja prevzame te stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo lastništvo premičnine, in označbami iz prvega odstavka 78. člena tega pravilnika. Izvršitelj mora o dolžnikovem prevzemu stvari v skladu z določbami tega pravilnika sestaviti zapisnik, v katerem navede tudi ugotovljeno stanje stvari, ki se prevzemajo ter da ima dolžnik na podlagi tega zapisnika od pristojnega organa pravico zahtevati izbris rubeža in prepovedi odtujitve iz listin, ki dokazujejo lastništvo premičnine.

Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka zarubljenih stvari v roku tridesetih dni od prejema sklepa o ustavitvi izvršbe ne prevzame, ga izvršitelj na način iz prvega odstavka 50. člena tega pravilnika obvesti, da mora stvari prevzeti v roku 7 dni od prejema tega obvestila, in da bo zarubljene stvari skupaj z listinami, ki dokazujejo lastništvo premičnine, in njihovimi označbami po preteku tega časa uničil. Opravo uničenja izvršitelj zaznamuje v zapisniku o rubežu.

Dražbeni zapisnik

96. člen

Izvršitelj mora o poteku dražbe pisati zapisnik. V dražbenem zapisniku poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik po tem pravilniku, navede tudi:

– ime, priimek in naslov izklicatelja, če sodeluje pri dražbi;

– kraj in datum oprave dražbe ter označbo, ali gre za prvo ali drugo dražbo;

– uro in minuto začetka dražbenega naroka, začetka draženja in konca dražbe;

– da je bilo udeležencem dano pojasnilo iz tretjega odstavka 92. člena tega pravilnika;

– oznako stvari, ki so bile dražene, z navedbo njihove vrste, zaporedne številke rubežnega zapisnika, v katerega so vpisane, ter njihove izklicne cene in ocenjene vrednosti, če je ta različna od izklicne cene;

– dosežene najvišje ponudbe, imena, priimke in naslove dražiteljev, ki so ponudili najvišje cene in ime, priimek in naslov kupca;

– predmete, ki niso bili prodani.

Prodaja prek komisionarja

97. člen

Izvršitelj lahko za prodajo zarubljenih stvari na svoje stroške in odgovornost pooblasti komisionarja, ki je registriran za opravljanje komisijskih poslov.

Izvršitelj lahko preda komisionarju zarubljene stvari ali vzorce stvari. V tem primeru mora izvršitelj sestaviti seznam predanih stvari.

Izvršitelj mora v komisijski pogodbi določiti rok, v katerem naj komisionar proda stvari, najugodnejšo ceno, za katero naj komisionar proda posamezno stvar ali skupino stvari ter v skladu s tem pravilnikom ocenjeno vrednost stvari, pod katero je komisionar ne sme prodati.

Če v roku iz prejšnjega odstavka stvar ni bila prodana, izvršitelj o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika takoj obvesti upnika in dolžnika in ju opozori, da lahko v 30 dneh od izteka roka iz prejšnjega odstavka predlagata ponovno prodajo stvari, ki se bo lahko opravila tudi po ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti stvari, vendar ne nižje od tretjine te vrednosti.

Izvršitelj lahko stvari, ki jih ni bilo mogoče prodati prek komisionarja, proda tudi na javni dražbi.

V postopku prodaje prek komisionarja se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika.

Zapisnik o komisijski prodaji

98. člen

Zapisnik o komisijski prodaji mora poleg ostalih sestavin, določenih s tem pravilnikom, vsebovati tudi:

– ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež komisionarja;

– seznam stvari, ki so bile prodane, z navedbo zaporedne številke rubežnega zapisnika, cene, ki je bila dosežena s prodajo in označbo, ali je bila stvar prodana s prvo ali z drugo prodajo;

– seznam stvari, ki niso bile prodane in ukrepe izvršitelja v zvezi s temi stvarmi;

– skupni znesek dosežene kupnine in ukrepi izvršitelja v zvezi z njo.

Zapisnik sestavi izvršitelj v dveh izvodih v izvirniku, od katerih eden ostane pri izvršitelju, drugega pa izvršitelj pošlje pristojnemu organu takoj, najkasneje pa v 3 dneh po tem, ko se je iztekel rok za prodajo pri komisionarju.

Prodaja vrednostnih papirjev

99. člen

Pri prodaji zarubljenih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, določi izvršitelj pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki opravi prodajo. Stroški pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev so izvršilni stroški.

Zarubljene vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, proda izvršitelj z neposredno pogodbo ali na javni dražbi. Izvršitelj lahko za prodajo teh vrednostnih papirjev na lastne stroške in odgovornost pooblasti tudi pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev.

Pri prodaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na borzi, mora izvršitelj takoj po prejemu kupnine poslati zapisnik o opravljeni prodaji sodišču oziroma drugemu pristojnemu organu, da izda sklep o prenosu prodanih vrednostnih papirjev, ki ga pošlje tudi Klirinško depotni družbi.

Če se vrednostni papirji glasijo na ime, mora izvršitelj ob prodaji zagotoviti prepis na ime kupca in vse za prodajo potrebne listinske izjave s pravnim učinkom namesto dolžnika.

Če se prodaja vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom, izvršitelj na hrbtni strani pred predajo pooblaščencu napiše naslednji zaznamek:

“Po sklepu okrajnega sodišča v _________oziroma pristojnega organa__________________ z dne _________ opr. št.________ in na podlagi odredbe izvršitelja ______________o načinu prodaje____________ z izvršbo prodano in izročeno dne ____________kupcu ____________.

Kraj, datum in podpis izvršitelja.”

Zaznamku iz prejšnjega odstavka, ki ima enak učinek kakor dolžnikov indosament, doda izvršitelj ali posrednik pri prodaji kupčevo ime.

Če vrednostni papir ni prodan, se prenosni zaznamek iz četrtega odstavka tega člena črta.

Enako izjavo napiše izvršitelj, če se prodajajo stvari, za katere je izdana skladiščnica oziroma skladiščni list.

Ohranitev in izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja

100. člen

Do prodaje vrednostnega papirja mora izvršitelj poskrbeti za opravo vseh dejanj, ki so potrebna za ohranitev in izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (npr. predložitve, notificiranje, protestiranje).

2. Izvršba na denarno terjatev dolžnika

Rubež terjatve iz vrednostnega papirja

101. člen

Rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom, ali terjatve, za uveljavitev katere je potreben vrednostni papir (npr. menica, ček, delnice, ki se glasijo na ime, hranilna knjižica, zavarovalna polica), opravi izvršitelj tako, da v skladu s 109. členom tega pravilnika odvzame vrednostni papir ali njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev, in ga izroči sodišču. Za sestavo in vsebino zapisnika o odvzemu vrednostnega papirja se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o rubežnem zapisniku.

Poznejši rubež terjatve iz istega vrednostnega papirja v korist drugega upnika se opravi z zaznambo na prejšnjem zapisniku o rubežu.

Izvršitelj mora dolžniku na njegovo zahtevo vrniti odvzeti papir, če je to potrebno zaradi takojšnje oprave pravnih dejanj, ki so potrebna za ohranitev in izvrševanje pravic iz odvzetega papirja. Izvršitelj o vrnitvi izda potrdilo, v katerega zapiše, da mu je dolžnik dolžan vrniti papir takoj, ko bo dejanje opravil in da bo v nasprotnem primeru pristojnemu organu predlagal izrek denarne kazni.

Če dolžnik v primeru iz prejšnjega odstavka izvršitelju papirja ne vrne, izvršitelj o tem obvesti upnika in pristojni organ.

Izvršba za izročitev listin, potrebnih za izterjavo zarubljene terjatve

102. člen

Če je pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika potrebna izvršba za izročitev listin, ki so potrebne za izterjavo te terjatve (118. člen zakona), ravna izvršitelj smiselno po določbah 109. in 111. člena tega pravilnika in odvzete listine takoj izroči sodišču oziroma pristojnemu organu.

Izvršba za izročitev stvari dolžnikovemu dolžniku

103. člen

Če je pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika potrebna izvršba za izročitev stvari, ki se morajo izročiti dolžnikovemu dolžniku (122. člen zakona), ravna izvršitelj po določbi 109. člena tega pravilnika in odvzete stvari takoj izroči pristojnemu organu.

Pristojni organ lahko že s sklepom o izvršbi ali s posebnim aktom odredi, da naj izvršitelj stvar neposredno izroči dolžnikovemu dolžniku. V tem primeru izvršitelj smiselno ravna tudi po določbah 110. do 113. člena tega pravilnika.

3. Izvršba na nepremičnine

Ogled nepremičnine

104. člen

Ogled nepremičnine, ki ga je pristojni organ dovolil zaradi nakupa, izvršitelj omogoči na način in v času, določen v odredbi o prodaji nepremičnine.

Pri opravljanju ogleda sme izvršitelj stopiti na zemljišča, vstopiti v stanovanjsko hišo, poslovno zgradbo, stanovanje, poslovni prostor, gospodarsko poslopje in druge objekte ter prostore dolžnika, na ali v nepremičnini, katere ogled je dovoljen, in to omogočiti tudi osebi, ki ji je pristojni organ dovolil ogled.

Če oseba, ki ji je pristojni organ dovolil ogled, ne pristopi ob določeni uri na določen kraj, izvršitelj ogleda ne opravi, ampak sestavi poročilo in obračun plačila za delo in povrnitev stroškov. Poročilo in obračun izvršitelj najkasneje v roku treh dni po dnevu ogleda vroči pristojnemu organu in osebi, ki ji je bil dovoljen ogled.

Če je ob ogledu potrebno vstopiti v zaprte objekte ali prostore, sme izvršitelj te odpreti. Če so objekti ali prostori zaklenjeni, mora izvršitelj dolžnika, če je ta navzoč, pozvati, da vhodna vrata v te objekte oziroma prostore odklene.

Če dolžnik zaklenjenih vrat v objekte ali prostore noče odkleniti, jih, če je tako odredil pristojni organ, nasilno odpre izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih oseb. V navzočnosti dveh polnoletnih oseb si izvršitelj in oseba, ki ji je bil dovoljen ogled, ogledata notranjost stanovanja, poslovnih prostorov, stanovanjske hiše, poslovnih objektov in drugih objektov in prostorov dolžnika tudi, če ob ogledu ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva. Če pristojni organ ni odredil nasilnega odprtja zaprtih prostorov, vstop v zaprte prostore pa ni mogoč, poskuša izvršitelj od pristojnega organa, ki je ogled odredil, takoj pridobiti takšno odredbo. Če to ni mogoče in je razen zaprtih prostorov dovoljen ogled še kakšnih drugih nepremičnin, izvršitelj omogoči tretjemu ogled le-teh, sicer pa ogled zaključi.

Polnoletna občana iz prejšnjega odstavka ne smeta biti osebi, ki sta zaposleni pri izvršitelju.

V zapisniku o opravljenem ogledu nepremičnine mora izvršitelj navesti tudi ime, priimek in bivališče osebe, kateri je bil dovoljen ogled nepremičnine, ter imena, priimke, poklic in bivališče polnoletnih občanov, če sta bila navzoča pri ogledu. Vsi ti morajo zapisnik podpisati.

Pri opravi dejanj ogleda mora izvršitelj ravnati tako, da na nepremičninah dolžnika ne nastane nepotrebna škoda.

Varščina in plačilo za delo ter povračilo stroškov izvršitelja za opravo ogleda nepremičnine

105. člen

Varščino in plačilo za delo ter povračilo stroškov izvršitelja zaradi sodelovanja pri ogledu nepremičnine izvršitelj zahteva od osebe, ki je zahtevala ogled. Izvršitelj pri tem ravna smiselno po določbah tega pravilnika, ki urejajo plačilo varščine in obračun plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja, če ni v tem členu določeno drugače.

Izvršitelj v pozivu za plačilo varščine opozori osebo, ki je zahtevala ogled, da pri ogledu ne bo sodeloval, če varščina ne bo plačana.

Na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča o plačilu za delo in povračilu stroškov za ogled v navzočnosti izvršitelja, izvršitelj takoj predlaga sodišču, pri katerem je položena varščina, izdajo odredbe o popolnem ali delnem poplačilu za njegovo delo in povračilu stroškov iz plačane varščine.

Rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo

106. člen

Izvršitelj po odredbi pristojnega organa opravi rubež nepremičnine, na katero je bila predlagana izvršba ali zavarovanje, če ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo ali če je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana ta nepremičnina, uničena.

Na rubež mora izvršitelj na način, določen v prvem odstavku 50. člena tega pravilnika, povabiti upnika in dolžnika.

Rubež nepremičnine izvršitelj opravi tako, da na vidnem mestu na način, kot je to določeno za označevanje premičnin, označi, da je nepremičnina zarubljena. V zapisnik vnese podroben opis nepremičnine (hišno številko, ulico, kraj, lego, meje, površino, katastrsko občino in druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo).

Zapisniku o rubežu nepremičnine mora izvršitelj priložiti tudi izpolnjen obrazec IZV št. 8 – zapisnik o rubežu nepremičnin.

Zapisnik o rubežu izvršitelj najkasneje v roku treh dni po njegovi sestavi pošlje sodišču oziroma drugemu organu, ki vodi postopek izvršbe, kopijo zapisnika pa tudi upniku, dolžniku in osebam iz drugega odstavka 76. člena tega pravilnika.

4. Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine

107. člen

Na podlagi akta, s katerim je pristojni organ dovolil prenos dolžnikove terjatve, da se izročijo ali dobavijo premičnine, in določil, da mora dolžnikov dolžnik izročiti izvršitelju premičnine v hrambo, izvršitelj prevzame predane premičnine ter sestavi zapisnik o prevzemu premičnin v hrambo. Za hrambo veljajo določbe tega pravilnika o hrambi.

Prodajo prevzetih stvari in poplačilo upnikov opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o prodaji premičnin in poplačilu upnikov pri izvršbi na premičnine.

5. Izvršba na premoženjske in druge materialne pravice

108. člen

Prodajo premoženjskih in drugih materialnih pravic opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o cenitvi in prodaji premoženjskih stvari. Izvršitelj pri tem sestavi popis zarubljenih pravic po določbah tega pravilnika o rubežu premičnin tako, da pravice natančno opiše po vsebini in obsegu, upoštevaje listine, ki obstajajo v zvezi s to pravico in z navedbo, kaj je dolžan dolžnik dati ali storiti kot nasprotno dajatev ali storitev za izvrševanje teh pravic.

B) IZVRŠILNA DEJANJA IZVRŠITELJA PRI IZVRŠBI ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE

1. Izročitev in dobava premičnin

Odvzem stvari

109. člen

Če je dolžnik dolžan izročiti eno ali več določenih stvari, ali določeno količino nadomestnih stvari, ki so pri njemu, izvršitelj dolžniku te stvari vzame.

Če stvari niso pri dolžniku, ampak pri kom drugemu, jih izvršitelj lahko vzame le, če drugi v to privoli. Če jih ta noče izročiti, mora izvršitelj o tem takoj obvestiti pristojni organ.

Če izvršitelj ne najde določenih stvari niti pri dolžniku, niti pri komu drugemu, obvesti o tem pristojni organ ter upnika.

Izročitev stvari upniku

110. člen

Izvršitelj mora storiti vse potrebno, da se odvzete stvari takoj izročijo upniku. V ta namen predlaga upniku, naj bo navzoč pri odvzemu stvari. Če upnik pri opravi tega dejanja ni navzoč, se izvršitelj z njim sporazume o tem, kje bo odvzete stvari prevzel oziroma kam naj se mu odvzete stvari dostavijo in na kakšen način. Stroški dostave in transporta so izvršilni stroški.

Če dejanji odvzema in izročitve upniku ne potekata sočasno, ali če se stvari ne dajo takoj izročiti in upnik ni ničesar odredil, izvršitelj hrani stvari po določbah tega pravilnika.

Če s tem pravilnikom ni drugače določeno, izvršitelj odvzetih stvari ne sme pustiti v hrambi pri dolžniku.

Zapisnik o odvzemu in izročitvi

111. člen

V zapisniku o odvzemu in izročitvi stvari morajo biti poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik v skladu s tem pravilnikom, navedeni tudi:

– označba in natančen spisek stvari, ki so odvzete dolžniku (če se odvzema določena količina stvari, je treba navesti število, mero in težo stvari, če se odvzamejo vrednostni papirji, pa je treba navesti vrednost, serijo ali črko papirja oziroma drugo oznako, ki jo ima papir);

– navedbo, kako in kdaj so bile oziroma bodo stvari izročene upniku ali zakaj mu niso bile takoj izročene.

Potrdilo o izročitvi

112. člen

Ob izročitvi stvari sestavi izvršitelj potrdilo o izročitvi odvzetih stvari upniku, ki je sestavni del zapisnika iz 111. člena tega pravilnika.

Potrdilo o izročitvi mora vsebovati:

– ime, priimek in sedež izvršitelja;

– ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež upnika, ki so mu bile stvari izročene;

– način, kraj, dan in uro izročitve;

– seznam in označbo stvari, ki so izročene;

– podpis izvršitelja in upnika.

Potrdilo mora izvršitelj napisati v treh izvodih, od katerih enega prejme upnik, drugega izvršitelj, tretjega pa pošlje izvršitelj pristojnemu organu.

Posebni načini izročitve

113. člen

Če premičnih stvari zaradi njihove količine, kakovosti ali drugih lastnosti ni mogoče fizično odvzeti in jih izročiti upniku (npr. večja zaloga blaga, posekan les ipd.) lahko izvršitelj njihov odvzem in izročitev opravi tako, da dolžniku odvzame listine, orodje in druge pripomočke, brez katerih se te stvari ne morejo uporabljati oziroma se ne more razpolagati z njimi (npr. ključe skladišča, skladiščnice, tovorne liste ipd).

Odvzete predmete iz prejšnjega odstavka izvršitelj izroči upniku na način iz 110. člena tega pravilnika. Izvršitelj na listinah, objektih, kjer se stvari nahajajo, ali na samih stvareh označi njihov odvzem z zaznambo, ki se glasi:

“Odvzeto dne _________ zaradi prisilne izvršbe zahtevka na podlagi akta, opr. št.__________, ki ga je izdal____________________, zaradi izročitve upniku __________________________.

Datum in podpis izvršitelja”

Zaznambo iz prejšnjega odstavka izvršitelj pripečati na vhod v objekt ali na samih stvareh.

Če način zaznambe iz prejšnjega odstavka ni možen, izvršitelj označi stvari s samolepilnim trakom z oznako »odvzeto in izročeno«.

2. Izpraznitev in izročitev nepremičnin

Začetek oprave izvršilnih dejanj

114. člen

Izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine lahko začne izvršitelj opravljati šele po preteku osmih dni od dneva, ko je dolžniku vročen sklep o izvršbi in če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo).

Stroški za delovno silo, potrebno za odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz teh stvari in njihovo hrambo so izvršilni stroški.

Obvestilo o opravi izvršilnih dejanj

115. člen

Izvršitelj mora določiti čas odstranitve in o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika obvestiti upnika in dolžnika. En izvod sklepa o izvršbi na izpraznitev nepremičnine, skupaj z obvestilom o času oprave izvršbe, pošlje izvršitelj v vednost tudi pristojnemu organu socialnega skrbstva in če je to potrebno, pristojnim organom za nadzor in odstranitev prometnih zastojev.

Odstranitev premičnin iz nepremičnine

116. člen

Premičnine, ki jih je treba odstraniti iz nepremičnine in ki niso predmet izvršbe, izvršitelj izroči dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu.

O izročitvi iz prejšnjega odstavka izda izvršitelj potrdilo, ki mora vsebovati:

– ime, priimek in sedež izvršitelja;

– ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež osebe, ki so ji bile stvari izročene;

– način, kraj, dan in uro izročitve;

– seznam in označbo stvari, ki so izročene;

– podpis izvršitelja in prevzemnika stvari.

Če pri opravi izvršbe ni osebe, kateri se po prvem odstavku tega člena smejo izročiti stvari, izvršitelj te stvari hrani v skladu z določbami tega pravilnika.

O hrambi stvari izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika obvesti dolžnika in mu določi primeren rok, v katerem lahko zahteva njihovo izročitev, ter navede, kje jih lahko prevzame.

V obvestilu iz prejšnjega odstavka izvršitelj natančno obračuna in specificira plačilo oziroma stroške, do katerih je v skladu s podzakonskim aktom upravičen zaradi hrambe teh stvari do dneva izteka roka za izročitev stvari, ter opozori dolžnika:

– da je najkasneje ob izročitvi stvari dolžan poravnati ta znesek oziroma dokazati, da ga je poravnal na način, kot je bil določen v obvestilu (npr. nakazilo na račun izvršitelja);

– da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka stvari prodane, iz izkupička pa se bo poplačal izvršitelj in poravnali stroški za hrambo in za prodajo stvari.

Za obračun plačila in povrnitve stroškov se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika o obračunu med izvršiteljem in upnikom.

Prodaja odstranjenih stvari

117. člen

Če dolžnik ne prevzame stvari na način in pod pogoji iz prejšnjega člena, izvršitelj o tem nemudoma obvesti sodišče oziroma pristojni organ s predlogom, da po uradni dolžnosti dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške.

Prodajo stvari opravi izvršitelj na način, kot je določen s tem pravilnikom za prodajo stvari pri izvršbi na premičnine.

Po opravljeni prodaji stvari mora izvršitelj takoj izročiti dolžniku del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane po plačilu njegovega dela in poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari. O izročitvi izkupička izda izvršitelj dolžniku potrdilo.

Če izvršitelj izkupička iz prejšnjega odstavka ne more takoj izročiti dolžniku, ga položi na račun sodnih pologov.

Odstranitev oseb iz nepremičnine

118. člen

Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora izvršitelj skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno tudi s pomočjo policije.

Če je izvršitelj v dvomu, ali imajo osebe v skladu z zakonom pravico ostati v nepremičnini, zaprosi za pojasnilo o dopustnosti njihove odstranitve pristojni organ.

Izročitev nepremičnine

119. člen

Po izpraznitvi stvari in oseb iz nepremičnine izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku.

Izročitev v posest lahko opravi izvršitelj le ob navzočnosti upnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

Zapisnik o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine

120. člen

Če se dejanja opravljajo postopno in več dni, sestavi izvršitelj o vsakem posameznem dejanju izpraznitve in izročitve nepremičnine poseben zapisnik.

Po opravi vseh dejanj in po izročitvi nepremičnine v posest upniku, sestavi izvršitelj poročilo, ki mora poleg obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati tudi:

– seznam stvari, ki jih je bilo potrebno odstraniti;

– datum odstranitve;

– navedbo, kje so stvari (ali so bile izročene dolžniku ali komu drugemu) in kdaj so bile izročene ali dane v hrambo;

– seznam oseb, ki so bile prisilno odstranjene;

– seznam oseb, ki so na stvareh uveljavljale pravice do bivanja v nepremičnini;

– dan, uro in kraj izročitve nepremičnine v posest upniku z navedbo oseb, ki so bile pri tem dejanju prisotne.

3. Dejanja izvršitelja pri obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti

Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug

121. člen

Pri izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi tudi nekdo drug in ne le dolžnik, izvršitelj v skladu z določbami tega pravilnika opravi tista dejanja, za opravo katerih je bil s sklepom o izvršbi oziroma drugim aktom pooblaščen.

Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik

122. člen

Pri izvršitvi dejanja, ki ga namesto dolžnika ne more storiti nihče drug, izvršitelj po sklepu ali odredbi pristojnega organa nadzoruje, ali je dolžnik v roku, ki ga je določilo sodišče oziroma pristojni organ, izpolnil določeno obveznost in o tem v skladu z določbami tega pravilnika seznani pristojni organ.

Dopustitev in opustitev

123. člen

Če se dolžnik upira dejanju, ki ga je dolžan dopustiti, lahko sodišče oziroma pristojni organ na upnikov predlog odredi, da pri odstranitvi upiranja dolžnika ali zaščiti pri delu pomaga izvršitelj.

Pri opravi dejanj iz prejšnjega odstavka se mora izvršitelj natančno poučiti o tem, katero dejanje mora zavezanec dopustiti. Izvršitelj mora poskrbeti, da dolžnik dopusti opravo dejanja brezpogojno, pri čemer lahko uporabi sredstva, določena s tem pravilnikom (npr. pomoč policije).

Vzpostavitev prejšnjega stanja

124. člen

Na podlagi sklepa ali odredbe pristojnega organa, s katerim dovoli upniku, da vzpostavi prejšnje stanje, ki je bilo spremenjeno zaradi dolžnikovega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova, izvršitelj s smiselno uporabo določb tega pravilnika nudi pomoč upniku pri vzpostavitvi prejšnjega stanja v obsegu in na način, določen z odredbo oziroma sklepom sodišča oziroma drugega organa.

Pred opravo dejanj se mora izvršitelj natančno prepričati, za kakšna dejanja gre.

4. Razdelitev stvari

Dejanja razdelitve

125. člen

Preden začne opravljati posamezna dejanja zaradi fizične razdelitve stvari, mora izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 50. člena tega pravilnika o kraju, času in vrsti oprave posameznega dejanja obvestiti udeležence ter jih opozoriti, naj bodo navzoči pri delitvi.

Delitev opravi izvršitelj tako, da izroči stvar tistemu udeležencu, ki mu po izvršilnem naslovu pripada.

Izvršitelj o izročitvi iz prejšnjega odstavka vsakemu udeležencu izda potrdilo, ki mora vsebovati:

– ime, priimek in sedež izvršitelja;

– ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež udeleženca, ki so mu bile stvari izročene;

– način, kraj, dan in uro izročitve;

– seznam in označbo stvari, ki so izročene;

– podpis izvršitelja in prevzemnika stvari.

Zapisnik o fizični razdelitvi stvari

126. člen

O opravi posameznih dejanj fizične razdelitve stvari sestavi izvršitelj zapisnik, ki mora poleg obveznih sestavin po tem pravilniku vsebovati tudi seznam stvari, ki so bile razdeljene z navedbo, katerim udeležencem so bile izročene v posest.

Razdelitev s prodajo

127. člen

Prodajo premičnih ali nepremičnih stvari, ki jih je potrebno opraviti zaradi razdelitve stvari, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika, ki urejajo prodajo stvari.

5. Dejanja izvršitelja v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki

Izvršitev odločbe o varstvu in vzgoji otroka

128. člen

Odvzem otroka in njegovo izročitev osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, opravi izvršitelj tako, da v navzočnosti strokovno usposobljene osebe, ki jo je določilo sodišče (v nadaljnjem besedilu: strokovna oseba), otroka odvzame osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči upniku.

Kraj in čas odvzema

129. člen

Izvršitelj mora takoj, ko prejme od sodišča sklep o določitvi izvršitelja za opravo neposredne izročitve otroka, vzpostaviti stik s strokovno osebo in v sodelovanju z njo določiti kraj in čas odvzema otroka. Pri tem si mora prizadevati, da bodo koristi otroka čimbolj varovane. Izvršitelj mora zagotoviti, da bo strokovna oseba navzoča pri odvzemu otroka in pri njegovi izročitvi upniku, če se ta ne opravi hkrati z odvzemom otroka.

Izvršitelj lahko podatke, potrebne za ugotovitev najprimernejšega časa in kraja odvzema otroka, pridobi tudi s poizvedovanjem pri vzgojno varstvenih ali vzgojno izobraževalnih ustanovah, katere otrok obiskuje, socialnih službah ali na drug primeren način. Če otrok obiskuje vzgojno varstveno ali vzgojno izobraževalno ustanovo, se odvzame ob zaključku dnevnega programa varstva oziroma izobraževanja v tej ustanovi, razen če koristi otroka narekujejo drugačen odvzem.

Izvršitelj mora potrebna dejanja opraviti hitro in poskrbeti, da za opravo odvzema otroka ne izve zavezanec, kateremu je treba otroka odvzeti, ali druga oseba, pri kateri bi otrok lahko bil v času oprave odvzema.

O času in kraju oprave odvzema otroka mora izvršitelj najmanj 24 ur pred opravo odvzema, v izjemnih primerih pa tudi v krajšem času, obvestiti osebo, kateri je otroka potrebno izročiti. Tej osebi mora izvršitelj omogočiti navzočnost pri odvzemu otroka, pri čemer upošteva varstvo otrokovih koristi.

Način odvzema otroka

130. člen

Otrok se odvzame zavezancu ali katerikoli osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, tudi če ta oseba ni zavezanec in v sklepu o izvršbi sodišča ni navedena ter ne glede na to, da zavezanec v času odvzema ni prisoten.

Če je v sklepu sodišča določeno, da je treba otroka izročiti takoj, izvršitelj ob odvzemu otroka zavezancu vroči tudi sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena neposredna izročitev otroka. Če zavezanec ni navzoč ob odvzemu otroka, mu izvršitelj ta sklep vroči naknadno, in sicer po pošti ali neposredno, v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku za osebne vročitve. Če izvršitelj sam opravi neposredno vročitev, uporabi Obrazec IVRO št. 3, 4 in 5.

Če je otrok v času odvzema pri osebi, ki v sklepu o izvršbi sodišča ni navedena, ji izvršitelj ob odvzemu vroči sklep o izvršbi in zapisnik o opravljeni izvršbi, o čemer izpolni obrazec IVRO št. 5.

Če pri opravi izvršbe izvršitelj ugotovi, da otroka ni na kraju, kjer naj bi opravil odvzem otroka, takoj poskuša ugotoviti, kje bi otrok lahko bil in tam opravi njegov odvzem. Če izvršitelj tega ne more takoj ugotoviti, čimprej opravi ponovne poizvedbe in v skladu s prejšnjim členom določi nov čas in kraj odvzema otroka.

Zapisnik o odvzemu in izročitvi otroka

131. člen

O opravi dejanja odvzema otroka izvršitelj sestavi zapisnik, ki mora vsebovati:

1. ime, priimek in sedež izvršitelja ter ime in priimek oseb, prisotnih pri opravi dejanja izvršbe;

2. označba spisa izvršitelja, opravilna številka sklepa o izvršbi oziroma o zavarovanju ter ime in sedež sodišča, ki je sklep izdalo;

3. kraj, dan in uro oprave izvršbe;

4. ime in priimek upnika, zavezanca ter ime, priimek in naslov osebe, kateri je bil otrok odvzet;

5. navedbo, da je bil odvzeti otrok takoj izročen upniku oziroma, da mu bo izročen kasneje, kako bo izročen ter kje bo otrok do njegove izročitve upniku;

6. druge opombe izvršitelja (npr. nasprotovanje zavezanca ali osebe, pri kateri je bil otrok ob opravi izvršbe).

Zapisnik podpišeta izvršitelj in strokovna oseba.

Zapisnik podpiše tudi upnik, če mu je otrok izročen takoj, sicer pa se ob izročitvi otroka sestavi posebno potrdilo (132. člen), ki predstavlja sestavni del zapisnika.

Potrdilo o izročitvi otroka

132. člen

Če dejanji odvzema otroka in njegove izročitve upniku ne potekata sočasno, mora izvršitelj takoj po odvzemu otroka storiti vse potrebno, da otroka čim hitreje izroči upniku.

Izvršitelj ob izročitvi otroka upniku sestavi in izda potrdilo o izročitvi otroka, ki mora vsebovati:

1. ime, priimek in sedež izvršitelja;

2. ime in priimek strokovne osebe;

3. ime in priimek upnika, ki mu je bil otrok izročen;

4. kraj, dan in uro izročitve otroka;

5. podpis izvršitelja, upnika in strokovne osebe.

Potrdilo mora izvršitelj napisati v treh izvodih v originalu, od katerih enega prejme upnik, drugega izvršitelj, tretjega pa pošlje izvršitelj sodišču.

Izvršitev odločbe o osebnih stikih z otrokom

133. člen

Določbe tega pravilnika o opravi dejanj odvzema otroka in njegove izročitve upniku v zadevah glede varstva otrok se smiselno uporabljajo tudi, če se izvršuje odločba o osebnih stikih z otroki z neposrednim odvzemom otroka in njegovo izročitvijo osebi, ki je upravičena do stikov z otrokom.

Odstop od izvršitve odločbe o osebnih stikih

134. člen

Če strokovna oseba ugotovi, da otrok nasprotuje stikom z osebo, ki je upravičena do stikov in oceni, da izvršba z izročitvijo otroka ne bi bila v skladu z varstvom interesov otroka, izvršitelj ugotovitve in oceno te osebe zapiše v zapisnik o odvzemu otroka in odstopi od oprave nadaljnjih dejanj.

Zapisnik z ugotovitvami in oceno podpiše tudi strokovna oseba, ki je te ugotovitve in oceno podala.

Izvršitelj mora takoj, najkasneje pa v dveh dneh po odstopu od oprave nadaljnjih dejanj po prejšnjih odstavkih tega člena, sestaviti poročilo ter tega skupaj z zapisnikom o odvzemu otroka poslati sodišču in upniku.

VI. RAVNANJE IZVRŠITELJA PRI OPRAVI DEJANJ ZAVAROVANJA

1. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na premičninah in nepremičninah

135. člen

Neposredna dejanja za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini in nepremičnini, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o opravi rubeža na premičninah in nepremičninah.

Zarubljene premičnine iz prejšnjega odstavka hrani izvršitelj po določbah tega pravilnika o hrambi zarubljenih stvari.

Gotovino, ki jo da dolžnik prostovoljno, in gotovino, ki se z rubežem v zavarovanje odvzame, hrani izvršitelj po določbah tega pravilnika o hrambi gotovine in je ne sme izročiti upniku.

2. Dejanja izvršitelja pri izvršbi za uveljavitev zastavne pravice, ustanovljene na podlagi sporazuma strank

136. člen

Neposredna dejanja za uveljavitev zastavne pravice, ki je bila ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, opravi izvršitelj po določbah tega pravilnika o izvršbi za odvzem in izročitev stvari oziroma o izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnin.

3. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju s predhodnimi odredbami

137. člen

Neposredna dejanja za zavarovanje denarnih terjatev s predhodnimi odredbami opravi izvršitelj smiselno po določbah tega pravilnika o izvršilnih dejanjih za izterjavo denarne terjatve.

4. Dejanja izvršitelja pri zavarovanju z začasnimi odredbami

138. člen

Če je za zavarovanje denarnih ali nedenarnih terjatev z začasnimi odredbami odrejena prepoved razpolaganja oziroma hramba premičnih stvari, opravi izvršitelj ta dejanja po določbah tega pravilnika o rubežu in hrambi premičnih stvari.

Če je z odredbo sodišča določeno, da se opravijo ali opustijo določena dejanja ali spremembe, opravi ta dejanja izvršitelj po določbah tega pravilnika o izvršbi za izpolnitev obveznosti nekaj storiti, dopustiti ali opustiti.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

139. člen

Obrazci in skice iz tega pravilnika so objavljeni skupaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del.

140. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32/99 in 32/00).

141. člen

Identifikacijski znaki, izdani po pravilniku iz prejšnjega člena, se uporabljajo do izdaje novih identifikacijskih znakov po tem pravilniku.

Ob izdaji novih identifikacijskih znakov izvršitelj prejšnje izroči ministrstvu, ki jih uniči.

142. člen

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic in na dokument o opravljeni prodaji, ki ga mora izdati izvršitelj, se začnejo uporabljati ob uveljavitvi podzakonskih aktov iz šestega odstavka 81. in tretjega odstavka 96. člena zakona o izvršbi in zavarovanju.

143. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 071-10-11/2002

Ljubljana, dne 10. februarja 2003.

Minister za pravosodje
mag. Ivan Bizjak l. r.

Obrazeck - IZK št.1Obrazeck - IZK št.2Obrazeck - IZK št.3Obrazeck - IZK št.4Obrazeck - IZK št.5Obrazeck - IZK št.6

Na vrh

<< Nazaj

Prijava