Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2000 z dne 13. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2000 z dne 13. 7. 2000

Kazalo

2879. Odlok o spremembi in dopolnitvi lokacijskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, stran 7946.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 20. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) in 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95 in 64/96) ob upoštevanju določb zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 10/98 in 74/98) sta Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 29. 6. 2000 in Občinski svet občine Šentjernej na seji dne 6. 7. 2000 sprejela
O D L O K
o spremembi in dopolnitvi lokacijskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev lokacijskega načrta za Center za ravnanje z odpadki Dolenjske (lokacijski načrt sprejet z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 92/99 – v nadaljevanju: sprejeti lokacijski načrt oziroma sprejeti odlok), ki ga je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. LN- 21/00 v maju 2000.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Sprememba in dopolnitev lokacijskega načrta se nanaša na prerazporeditev objektov znotraj območja deponije, tako da bo možno ne glede na izbrano tehnologijo obdelave odpadkov, zagotoviti optimalne prostorske pogoje za predelavo in odlaganje le-teh ter hkrati opredeliti pogoje ravnanja in odlaganja odpadkov, kot jih predpisuje nova slovenska in evropska zakonodaja.
S spremembo in dopolnitvijo lokacijskega načrta se meja območja sprejetega lokacijskega načrta ne spreminja, zmanjšuje pa se območje izključne rabe, predvsem na južnem delu deponije v smeri naselja Leskovec.
3. člen
Celotna površina bo z ureditvami, izvedenimi po spremembi in dopolnitvi lokacijskega načrta, glede na konfiguracijo terena, geomorfologijo ter pogoje za oblikovanje deponijskega telesa, omogočala odlaganje komunalnih odpadkov v skupno približno 1,000.000 m3 neto volumnu.
Ob predpostavki, da se letno deponira 25.000 m3 obdelanih odpadkov, zadostujejo kapacitete razširjenega dela deponije za dobo okoli 45 let.
II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
Besedilo 4. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»a) Namembnost površin in razporeditev dejavnosti:
Območje lokacijskega načrta se nameni obdelavi, predelavi in odlaganju komunalnih odpadkov in njim podobnim, ki imajo lastnosti nenevarnih odpadkov, navedenih v prilogi 1 in 3 pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00). Odpadki, ki imajo zaradi količine in narave eno ali več lastnosti: eksplozivnost, lahka vnetljivost in gorljivost, povzročanje vžigov drugih snovi, reaktivnost, strupenost, jedkost in dražljivost, radio - aktivnost ter kužnost in gabljivost, se na to deponijo ne smejo odlagati, ker jih, brez posebne obdelave, ni mogoče varno odstranjevati skupaj s komunalnimi odpadki. Seznam teh odpadkov in ravnanje z njimi je opredeljen v pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
Območje lokacijskega načrta obsega 24 h površin in se deli na območje izključne rabe (površine znotraj ograje, kjer so predvideni vsi posegi, za katere ta lokacijski načrt določa pogoje) in območje omejene rabe (med ograjo deponije in mejo območja lokacijskega načrta, kjer se zaradi ožjega vplivnega območja deponije in vidnega stika ohranja primarna raba prostora in kjer ni dovoljeno krčenje gozdnih površin). Območji izključne in omejene rabe sta prikazani v grafični prilogi.
Severni predel deponije se nameni za industrijsko obdelavo in predelavo odpadkov, južni predel se uredi kot poslovni del deponijske dejavnosti, osrednji del pa se nameni za razširitev in sanacijo obstoječega deponijskega telesa.
Lokacija objekta za ravnanje z odpadki s pomožnimi objekti, napravami in ureditvami je tako predvidena na severnem delu deponijskega območja na nasipnem platoju s koto 230 m.n.m. Na njem so predvideni: objekt za obdelavo in predelavo odpadkov, nadkrit prostor za začasno skladiščenje odpadkov za reciklažo, nadkrit prostor za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, nadkrit prostor za zorenje komposta, bazen izcednih voda, čistilna naprava, EKO otok za zbiranje sortiranih odpadkov, plato za pranje vozil, prostor za oskrbovanje z gorivom, ob vstopu na območje objektov pa tehtnica in sprejemni prostor.
Obstoječe objekte na južnem delu deponije se preuredi, delno pa odstrani; sedanji objekt za pranje vozil in garažiranje deponijske mehanizacije se preuredi v garažno-servisni objekt, sosednji objekt pa v poslovne prostore za potrebe deponije. Vstopno-kontrolni objekt se preuredi in ustrezno opremi za potrebe monitoringa. Prostor za oskrbovanje z gorivom se odstrani, EKO otok pa preuredi v parkirne površine za potrebe poslovnega objekta.
Območje med obstoječo deponijo in novimi objekti za obdelavo in predelavo odpadkov se nameni za novo deponijsko telo; v tem delu objektov, ni predvidenih objektov, namenjenih delovanju deponije.«
5. člen
Besedilo 5. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»b) Tehnologija odlaganja odpadkov:
Tehnologija odlaganja odpadkov, predvidena s to spremembo in dopolnitvijo lokacijskega načrta, ni zavezujoča, mora pa ustrezati določbam pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00), glede na količino odpadkov mora biti racionalna, glede vplivov na okolje pa ne sme preseči mejnih vrednosti, določenih z obstoječo zakonodajo.
Glavni objekt ter pomožni objekti in naprave za ravnanje z odpadki morajo biti locirani na severnem delu območja urejanja in morajo omogočati optimalne pogoje za obdelavo in predelavo ter odlaganje odpadkov. Pri tem pa morajo biti zagotovljeni tudi objekti in naprave, ki bodo preprečevali škodljive vplive na okolje pri ravnanju z odpadki skladno z upoštevanjem menjih vrednosti, določenih z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).«
6. člen
Za 5. členom sprejetega odloka se doda nov, 5.a člen, ki se glasi:
»c) Pogoji za postavitev in oblikovanje objektov:
Urbanistično-arhitekturni pogoji za oblikovanje novega objekta za obdelavo in predelavo odpadkov so podrejeni tehnologiji obdelave in predelave le-teh. Okvirni tlorisni gabarit objekta znaša 132 x 66 m. Po višini je objekt pritličen, izveden pa je lahko tudi v več nivojih. Kota pritličja objekta znaša 230 m.n.v. Višina slemena strehe je lahko največ 12 m od kote pritličja. Nosilna konstrukcija objekta je kovinska z vmesnimi polnili, v kovinski izvedbi je tudi nosilna konstrukcija strehe. Streha je krita z lahko kritino, v naklonu primernemu industrijskim objektom, temne (rjave ali zelene) barve.
Plato ob objektu se izvede kot manipulacijski prostor v asfaltni izvedbi, na katerem se izvedejo pomožni objekti, naprave oziroma ureditve, potrebne za funkcioniranje osnovnega objekta.
Preureditve obstoječih objektov na južnem delu območja naj upoštevajo predvidene namembnosti, za kar so možne tudi rekonstrukcije ali dozidave objektov. Strešine teh objektov naj bodo poenotene v naklonu in kritini. Enako velja tudi za fasade objektov, pri čemer naj se upošteva, da objekti predstavljajo vstop v poslovni del območja deponije.«
7. člen
Besedilo 6. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ureditve v okviru zapiranja in sanacije obstoječe deponije:
Sanacija obstoječe deponije naj se izvede z ureditvijo odvajanja izcednih in meteornih vod ter tehnoloških voda. Sanacije matične podlage ni potrebno izvesti, redno pa mora biti izvajan nadzor nad vplivom izcednih voda v podtalje.
Za vizualno zaščito območja naj se že v prvi fazi ob obodu deponije zasadi vegetacijo na mestih, kjer je danes možen vidni stik s Tolstim Vrhom in z območjem cerkve sv. Roka (predvsem ob ograji na vstopnem delu ob obstoječem poslovnem objektu in kontrolno-vstopnem objektu ter ob poti na območju, kjer je predvidena korekcija horizontalne krivine obstoječe poti).
Zasaditev se mora izvesti z avtohtonimi grmovnicami in z drevjem z gostim koreninskim spletom. Za končano sanacijo naj se oblikuje relief deponijskega telesa čimbolj prilagojeno obstoječemu poteku reliefa. Terase in berme saniranega deponijskega telesa naj se izpeljejo v obstoječi teren. Višina saniranega deponijskega telesa ne sme presegati nadmorske višine 290 m. Brežine se naj zatravijo in zasadijo z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo.«
8. člen
Besedilo 7. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ureditve v okviru urejanja in zapolnjevanja novega dela deponije:
Potreben volumen nove deponije se naj zagotovi z izkopom okoli 160.000 m3 materiala, ki se ga v pretežni meri vgradi v nasip (predvsem dolomit), na katerem se izvede objekt za obdelavo in predelavo odpadkov (135.000 m3), delno pa uporabi pri pripravi temeljnih tal novega dela deponije. Preostali del (humus) se naj uporabi pri sanaciji deponijskega telesa. Temeljna tla deponije se morajo izvesti v nagibu, ki zagotavlja odvajanje izcedne vode in tako, da bo zagotovljena potrebna ravnost temeljnih tal. Na temeljnih tleh odlagališča in na njihovih nagnjenih stranskih površinah je potrebno zagotoviti tesnenje, ki bo skupaj s sistemom izcedne vode preprečeval pronicanje le-te v podtalje. Za mineralno tesnenje se lahko uporabijo vse vrste, strukture in tehnike, če dosegajo enako tesnenje, kot ga zagotavlja tesnenje iz točke 2, priloge 7 pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00).
Širitev deponije naj poteka z oblikovanjem delovnih etaž oziroma berm, končna sanacija posameznih delov območja pa naj vključuje oblikovanje zaobljenega reliefa z naravnim iztekom v raščeni teren in zatravitve ter zasaditve z gozdno vegetacijo. Končna višina preoblikovanega terena ne sme preseči kote 290 m.n.m.«
III. POGOJI ZA PROMETNE IN KOMUNALNE UREDITVE
9. člen
Besedilo 8. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»1. Pogoji za prometno ureditev:
Za dostop na deponijo se rekonstruira obstoječa makadamska pot v dolžini 640 m, ki poteka ob vzhodnem delu deponije in se na južnem delu priključi na obstoječo asfaltirano pot. Predstavlja glavno dostopno pot do južnega in severnega vhoda na deponijo.
Širina rekonstruiranega vozišča je 3,5 m z obojestranskima bankinama po 0,5 m in dvema izogibališčema za tovorna vozila v km 0,160, km 0,270 in v km 0,410. Projektirana računska hitrost znaša 30 km/h, maks. vzdolžni nagib je 12%. Vozišče se asfaltira. Odvodnjavanje se naj izvede ločeno od deponijskega telesa preko propustov na teren. S predvideno širino ceste se zagotavlja del potrebne širine protipožarnega pasu, ki v skupni širini znaša 10 m.
Za vzdrževanje in dostop deponijske mehanizacije do garažno-servisnega objekta, lociranega na južnem delu deponije, je po zahodni strani deponije predvidena pot v makadamski izvedbi, širine 3,0 m in z maks. vzdolžnim nagibom 15%. Potek poti je predviden tako, da omogoča tudi vzdrževanje ograje in saniranih območij deponije ter hkrati predstavlja protipožarni pas.
Dostop do posameznih predelov znotraj deponije naj se zagotovi z internimi potmi.«
10. člen
Besedilo 9. člena sprejetega odloka se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»2. Pogoji za ureditev komunalne infrastrukture
a) Sistem zajema in odvajanja izcednih vod
Izcedne vode iz deponijskega telesa se odvajajo preko prečnih in vzdolžnih drenaž izcednih vod, povezanih z zadostnim številom jaškov in rovov za nadzor in vzdrževanje zbirnih cevi, na zbirni kolektor oziroma zbiralnik, od koder se prečrpavajo v bazen za izcedne vode. Na sistem izcednih vod novega dela deponije je potrebno priključiti obstoječ sistem izcednih vod na območju saniranega dela deponije.
Sistem odvajanja izcedne vode mora biti izveden v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00). Sestavljen mora biti iz drenažnega sloja in v njem položenih zbirnih cevi za odvajanje izcedne vode. Drenažni sloj mora biti iz izpranega, preperevanju odpornega gramoza z zadostno trdnostjo zrn. Debelina drenažnega sloja mora biti vsaj 40 cm, vodoprepustnost materiala drenažnega sloja pa najmanj 10–2 m/s. Zbirne cevi za odvajanje izcedne vode naj se polagajo z najmanj 2% naklonom, tako da je po vsej njihovi dolžini zagotovljeno izpiranje in možen nadzor delovanja. Razdalja med posameznimi zbirnimi cevmi je lahko največ 30 m, odstopanje je dovoljeno samo pri nevzporednem polaganju zbirnih cevi.
Za zbirne cevi se lahko uporabijo režaste ali perforirane cevi iz umetne snovi s premerom najmanj 200 mm, katerih vstopna površina za vodo je najmanj 100 cm2 na tekoči meter cevi. Material, iz katerega so zbirne cevi za odvajanje izcedne vode, mora biti odporen proti pričakovanim kemičnim učinkom izcedne vode in statičnim obremenitvam zaradi teže odloženih odpadkov, pri izbiri pa je potrebno upoštevati tudi vplive temperaturnih sprememb in druge pogoje vgradnje.
Dolžina napeljav zbirnih cevi med dvema jaškoma mora zagotavljati nemoten nadzor z videokamerami in čiščenje z napravami za izpiranje cevi.
Jaški in rovi morajo zagotavljati dolgoročno dostopnost. Pri globini do 2,5 m morajo biti premera najmanj 1,5 m, pri globini od 2,5 m dalje pa najmanj 2,5 m. Prehodi cevi za zbiranje in odvajanje izcedne vode skozi ostenje jaškov ali rovov morajo biti gibljivi. Praviloma morajo biti zgrajeni zunaj telesa odlagališča. Če jih je treba zgraditi znotraj le-tega, mora biti (s statičnimi in geotehničnimi preiskavami na podobnih odlagališčih ter izračuni) preverjena dolgoročna obstojnost, stabilnost in pravilno delovanje jaškov in rovov in tesnenja odlagališča.
Jaški in rovi, ki bodo zgrajeni znotraj telesa odlagališča, morajo biti izvedeni plinotesno, vodotesno in morajo biti odporni na agresivne tekočine.
Zbiralnik za izcedne vode mora biti odporen na kemične vplive izcedne vode ter varen pred eksplozijo, v primeru izcednih voda z močnim vonjem pa tudi zaprt.
b) Čiščenje izcednih vod
Izcedne vode se iz deponijskega telesa odvaja preko sistema za odvodnjo izcednih vod v bazen za zajem izcednih vod ter nadalje v tehnološki proces predelave odpadkov, preostanek pa do interne čistilne naprave, kjer se jo prečisti ali odvaža na CČN v Ločno. Način čiščenja preostanka izcednih vod se opredeli na podlagi predhodnih analiz in meritev, s katerimi se ugotovi količina in sestava le-teh.
Kvaliteta iztočne vode iz interne čistilne naprave mora ustrezati pogojem uredbe o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja v vodo (Uradni list RS, št. 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 7/00).
Voda, primerna za izpust iz čistilne naprave, se odvaja v površinski odvodnik, ki bo odvajal tudi meteorne vode iz zaledja odlagališča.
c) Sistem zajema zalednih in površinskih vod
Meteorne vode iz zaledja sedanje deponije na zahodni strani, ki sedaj prosto pritekajo na odlagališče, naj se speljejo po pobočju izven območja deponije proti severu do mokrišča, na katerem se zadržuje padavinska voda.
Na vzhodni strani se zaledne vode stekajo na dovozno cesto in se s sistemom odvodnjavanja ceste odvajajo na teren preko propustov.
Površinske vode se zajame ob vzhodnem in zahodnem robu deponijskega telesa in odvaja ter zbira v dveh bazenih za zajem površinskih voda. Zbrana voda se lahko uporabi za gašenje eventualnih požarov, lahko pa se preko propusta pod objektom odvaja proti severu do mokrišča.
d) Zajem in sežig deponijskega plina
Obstoječe deponijsko telo ima zgrajene plinske odzračevalne betonske jaške iz betonskih cevi premera 80 cm v mreži 50m x 50m. Odplinjevanje je naravno, pravilno delovanje sistema ni poznano. Urejen sistem odplinjevanja se ohranja tudi po izvedeni sanaciji deponijskega telesa.
Na novem delu deponije je zaradi predhodne predelave odpadkov predvidena manjša količina plina, ki se jo odvaja z izgradnjo plinskih betonskih odzračevalnih jaškov iz betonskih cevi premera 80 cm v mreži 50 m x 50 m kot nadaljevanje že obstoječe plinske mreže. Kolikor se bo z meritvami ugotovila večja količina plina, kot je predvidena ali v primeru spremembe tehnologije obdelave in predelave odpadkov, se izvede zajem in končni sežig nastalega plina. Pogoje za izvedbo sistema za aktivno odplinjevanje se opredeli z dopolnitvijo izvlečka/izrisa iz lokacijskega načrta, h kateremu je potrebno pridobiti potrebna soglasja oziroma določi v postopku izdaje upravnih dovoljenj.
Pline, ki se bodo sproščali v samem procesu predelave odpadkov, se mora v okolje odvajati kontrolirano preko biofiltrov.
e) Objekti energetske oskrbe
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji se predvidi odcepni daljnovod 20/0,4 kV v dolžini okoli 6 km in kabelska trafo postaja moči 630 kVA, locirana na severnem delu deponije ob objektu za obdelavo in predelavo odpadkov.
Priključni daljnovod ni predmet te spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta; zanj je potrebno izdelati posebno prostorsko oziroma lokacijsko dokumentacijo.
f) Odvajanje fekalnih in tehnoloških vod
Fekalne vode iz zgrajenih objektov na južnem delu deponije se odvaja preko fekalne kanalizacije v obstoječo pretočno triprekatno greznico, od tu pa se preko kanalske mreže precejajo v ponikalnico. V primeru razširitve objektov je potrebno sistem odvajanja fekalnih voda urediti v sklopu razširitve objektov.
Tehnološka voda iz objekta za predelavo in obdelavo odpadkov se odvaja v zbirni bazen pod objektom. Padavinska voda z manipulacijskih površin ob objektu se v zbirni bazen odvaja preko lovilcev olj in maščob. Fekalna voda iz objekta se odvaja v dvoprekatno nepropustno pretočno greznico z izpustom v bazen za zajem odpadnih vod. Te vode se v celoti uporabi v tehnološkem procesu obdelave in predelave odpadkov.
g) Oskrba območja z vodo
Za potrebe preskrbe objektov deponije z vodo se izvede priključek na javni vodovod Tolsti Vrh. Voda s tega priključka se lahko uporablja za sanitarne, tehnološke in delno tudi za požarne potrebe v objektih pri vhodu na deponijo. Do objekta obdelave in predelave odpadkov na severnem delu deponije se zgradi vodovod ob dostopni cesti, ki poteka ob vzhodnem delu deponije.
Za požarno vodo in za gašenje eventualnih deponijskih požarov je predvidena uporaba vode iz bazena za zajem površinske vode z deponije. Požarno vodo za gašenje požarov v objektih se zagotovi s hidrantnim omrežjem.
h) TK omrežje
Objekt za obdelavo in predelavo odpadkov se priključi na javno omrežje zvez. Telefonski priključek se izvede iz TK Brusnice-Suhadol z zemeljskim kablom in odcepno spojko. Le-ta ni predmet spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta; zanj je potrebno izdelati posebno prostorsko oziroma lokacijsko dokumentacijo.
Pri razvodu tk omrežja je potrebno upoštevati tudi povečano potrebo po telefonskih priključkih v obstoječih objektih, predvsem v objektu, ki se ga nameni za ureditev poslovnih prostorov.«
IV. PROSTORSKE UREDITVE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
11. člen
Besedilo 11. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»a) Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem tal in vode:
Po dosedanjih izkušnjah in rezultatih nekaterih analiz se lahko pričakuje podoben sestav izcednih voda na saniranem delu deponije in zaradi predhodne obdelave in sortiranja odpadkov ugodnejšo sestavo izcednih voda iz novega dela deponije. Količina izcednih voda bo po sanaciji obstoječe deponije in faznem odpiranju nove deponije manjša.
Izcedne vode se zbirajo v vodotesnem zbirnem bazenu, ki je povezan s tehnološkim procesom predelave odpadkov, skozi katerega se izcedna voda čisti. Eventualne viške izcednih vod, ki ostajajo v bazenu, se uporablja za vlaženje deponijskega telesa ali pa se jih prečisti z interno čistilno napravo ali odpelje na centralno čistilno napravo v Ločni.
Poleg tovrstnih emisij lahko pride tudi do onesnaženja zaradi izlivov nafte in naftnih derivatov ter strojnih olj in podobnih škodljivih snovi iz gradbenih strojev in vozil med gradnjo in ob obratovanju.
Za zmanjšanje možnosti onesnaženja tal in voda mora biti zagotovljen reden nadzor in kontrola vodotesnosti celotnega sistema za zbiranje izcednih voda ter delovanje tehnološkega procesa predelave odpadkov, kot tudi delovanje deponijske čistilne naprave. Med izvedbo načrtovanih posegov je treba na gradbišču zagotoviti zaščitne ukrepe, kot so npr. urejena pretakališča olj in goriva ter lovilci olj in maščob.
Kolikor se bo izcedna voda čistila na deponijski čistilni napravi, mora kvaliteta iztočne vode iz čistilne naprave ustrezati pogojem uredbe o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja v vodo (Uradni list RS, št. 35/96), uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 7/00) ter pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemne vode z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00).
Voda, primerna za izpust iz čistilne naprave, se lahko odvaja v površinski odvodnik, ki bo odvajal tudi meteorne vode iz zaledja odlagališča.
12. člen
Besedilo drugega odstavka 13. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»d) Ukrepi za varstvo pred onesnaženjem zraka:
Za zmanjšanje možnosti emisij deponijskega plina in smradu je treba zagotoviti tehnološko ustrezne projektne rešitve, pri katerih vpliv na okolje ne sme preseči mejnih vrednosti, predpisanih z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).«
13. člen
Drugi odstavek 15. člena sprejetega odloka v točki f) Ukrepi za obrambo in zaščito se črta.
14. člen
Za 15. členom sprejetega odloka se doda nov, 15.a člen, ki se glasi:
»g) Ukrepi za izvajanje kontrole odpadkov
Za izvajanje kontrole odpadkov, ki prispejo na deponijo, se pred vstopom na deponijo izvede sprejemno–kontrolni objekt s tehtnico in vso opremo, potrebno za kontroliranje prispelih odpadkov skladno s pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00).
Za kontrolo obdelanih odpadkov, ki se vgrajujejo v deponijsko telo, se pred vstopom na osrednji deponijski prostor, namenjen odlaganju odpadkov, izvede sekundarna tehtnica, s katero se spremlja količina deponiranih odpadkov.
Na odlagališču mora biti zagotovljena tudi stalna kontrola delovanja deponije in spremljanje deponijskega telesa v smislu stabilnosti, posedkov, izcednih voda in plinov.«
V. FAZNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
15. člen
Besedilo 16. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Predvideno je fazno urejanja območja. Navedene faze so zgolj okvirne in bodo odvisne od načina zbiranja in sortiranja odpadkov ter od količine odpadkov. Glede na to lahko nadaljnje delovanje deponije ločimo v tri faze:
I. faza vključuje: izvedbo zemeljskih del za izkop in pripravo novega deponijskega prostora ter nasip za izvedbo platoja za postavitev objekta za predelavi in obdelavo odpadkov, ureditev dela nove deponije za odlaganje odpadkov, izgradnjo objekta za obdelavo in predelavo odpadkov, izgradnjo cestne in komunalne infrastrukture, postavitev opreme za izvajanje monitoringa, sanacijo in zaprtje obstoječe deponije ter ograditev deponije; v prvi fazi se izvede tudi vizualna zaščita območja z zasaditvijo vegetacije ob obodu območja in kjer je možen vidni stik s Tolstim Vrhom in z območjem cerkve sv. Roka skladno s pogoji 7. člena tega odloka;
II. faza vključuje: rekonstrukcijo obstoječih objektov na južni strani deponije, dokončanje zunanje ureditve, zasaditev gozdne vegetacije ob vzhodnem robu deponije ter nadaljnja izgradnja vzdrževalne poti;
III. faza vključuje: sanacijo zapolnjenih delov deponije in postopno urejanje in priprava temeljnih tal deponije glede na potrebne površine za odlaganje odpadkov ter končno sanacijo zapolnjene deponije.
VI. TOLERANCE
16. člen
Prva alinea 17. člena sprejetega odloka se nadomesti z naslednjim besedilom:
»– pri načrtovanju objektov:
(1) odstopanje od tlorisnega gabarita objekta za obdelavo in predelavo odpadkov je dovoljeno v obsegu, ki ga pogojuje izbrana tehnologija in ob upoštevanju razpoložljivega prostora za izvedbo platoja, pri čemer mora biti zagotovljen tudi prostor za razmestitev spremljajočih objektov in ureditev, potrebnih za funkcioniranje tega objekta oziroma deponije. Odstopanje pri višini objekta je dovoljeno v okviru odstopanj, določenih v 6. členu tega odloka.
(2) odstopanje pri preureditvah obstoječih objektov na južnem delu območja je dovoljeno v okviru meril in pogojev, določenih v 6. členu tega odloka.«
Za drugo alineo se doda nova, ki glasi;
»Ureditveni situaciji, ki bi jo narekovalo upoštevanje prej dovoljenih odstopanj pri načrtovanju objektov in ureditev, se naj prilagodijo idejne rešitve infrastrukturnega omrežja, pri čemer pa je treba zagotoviti tehnične elemente, podane s tem lokacijskim načrtom.«
17. člen
Besedilo 18. člena odloka se iz poglavja VII. PREHODNE DOLOČBE premesti v poglavje VI. TOLERANCE kot nov, 18. člen.
VII. KONČNA DOLOČBA
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-24/2000-1200
Novo mesto, dne 29. junija 2000.
Župan
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med. l. r.
Župan
Občine Šentjernej
Franc Hudoklin l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti