Uradni list Republike Slovenije

3 Uradni list RS, št. 3/2013
z dne 11. 1. 2013

58. Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1), Stran 303.


Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1)

Razglašam Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. decembra 2012.

Št. 003-02-10/2012-39

Ljubljana, dne 7. januarja 2013

Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije

Z A K O N
O ŠOLSKI PREHRANI (ZŠolPre-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja organizacijo šolske prehrane za učenke in učence (v nadaljnjem besedilu: učenci) ter dijakinje in dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki), pravico učencev in dijakov do subvencije za šolsko prehrano, višino subvencije, pogoje za dodeljevanje subvencije ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

2. člen

(uporaba zakona)

(1) Ta zakon se uporablja za osnovne in srednje šole ter za osnovne in srednje šole v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe (v nadaljnjem besedilu: šole).

(2) Ta zakon se ne uporablja za udeležence v programih izobraževanja odraslih.

(3) Določbe šestega in osmega odstavka 4. člena ter 19. in 20. člena tega zakona se smiselno uporabljajo v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.

3. člen

(cilji)

Cilji tega zakona so, da se:

– ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane;

– učencem in dijakom iz socialno manj vzpodbudnih okolij zagotavljajo enake možnosti pri doseganju ciljev iz prejšnje alineje.

II. ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE

4. člen

(šolska prehrana)

(1) Šolska prehrana po tem zakonu pomeni organizirano prehrano učencev in dijakov v dneh, ko poteka pouk v skladu s šolskim koledarjem.

(2) Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico.

(3) Šola za vse učence oziroma dijake v okviru dejavnosti javne službe obvezno organizira malico. Za dijake je šola dolžna organizirati toplo ali energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico.

(4) Kot dodatno ponudbo lahko šola organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe, v skladu s svojimi zmožnostmi.

(5) Cena malice v osnovni šoli in srednji šoli je vrednost, po kateri šola zagotavlja malico učencem in dijakom. Ceno malice določi s sklepom minister, pristojen za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. Ceno ostalih obrokov iz četrtega odstavka tega člena določi šola.

(6) Pri organizaciji šolske prehrane se upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje, in vsebujejo:

– cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano, ter

– strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, ki jih določi javni zdravstveni zavod, pooblaščen od ministrstva, pristojnega za zdravje.

(7) Šola opredeli vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu.

(8) Na območju šole in vzgojno-izobraževalnih zavodov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona ter na površini, ki sodi v njihov šolski prostor, ne smejo biti nameščeni prodajni avtomati za distribucijo hrane in pijače.

(9) V zbornicah oziroma prostorih, ki so namenjeni izključno zaposlenim na šoli oziroma vzgojno-izobraževalnih zavodih, so lahko, ne glede na določbo osmega odstavka tega člena, nameščeni prodajni avtomati za distribucijo toplih napitkov.

5. člen

(organizacija)

(1) Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da izvedejo nabavo živil, pripravo, razdeljevanje obrokov, vodijo potrebne evidence, izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano in drugo.

(2) Šola lahko nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na drug vzgojno-izobraževalni zavod. Vzgojno-izobraževalni zavod, ki prevzame izvajanje navedenega dela dejavnosti šolske prehrane, je to dolžan izvajati pod pogoji in na način, določen s tem zakonom.

(3) Izjemoma lahko šola nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov s pogodbo prenese na zunanjega izvajalca po določbah zakona, ki ureja javno naročanje. Pred uvedbo postopka za izbiro zunanjega izvajalca mora šola pridobiti soglasje sveta šole.

(4) Zunanji izvajalci iz tretjega odstavka tega člena so lahko osebe javnega prava, ki ne opravljajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ali osebe zasebnega prava.

(5) Ravnatelj oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko imenuje skupino za prehrano, ki daje mnenja in predloge glede šolske prehrane.

6. člen

(pravila šolske prehrane)

(1) Šola s pravili šolske prehrane določi natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev.

(2) Če na šoli deluje skupina za prehrano, se s pravili šolske prehrane določi njeno sestavo, število članov in mandat.

(3) Predlog pravil šolske prehrane pripravi ravnatelj in ga obravnavajo svet staršev, učiteljski zbor ter učenci oziroma dijaki. Pravila sprejme svet šole.

(4) Pravila šolske prehrane so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil.

7. člen

(plačilo šolske prehrane)

(1) Učenec ali dijak oziroma starši šoli plačajo šolsko prehrano.

(2) Višina plačila za šolsko prehrano se lahko zniža, če šola za ta namen pridobi dodatna sredstva, ki jih prispevajo občine, iz donacij, prispevkov sponzorjev in drugih sredstev.

8. člen

(prijava na šolsko prehrano)

(1) Prijavo na šolsko prehrano šoli oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni učenci oziroma dijaki v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši).

(2) Prijava se praviloma odda v mesecu juniju za prihodnje šolsko leto. Odda se lahko tudi kadarkoli med šolskim letom.

(3) Prijava na šolsko prehrano se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, in se hrani do konca šolskega leta, za katero je bila oddana.

(4) Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic velja z naslednjim dnem po njegovem prejemu.

9. člen

(odjava posameznih obrokov)

(1) Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.

(2) Starši lahko v prijavi na šolsko prehrano podajo izjavo, da obveznost odjave posameznega obroka prenašajo na dijaka.

(3) Posamezni obrok za učenca oziroma dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih, na katerih sodeluje v imenu šole, odjavi šola.

(4) Posamezni obrok je pravočasno odjavljen, če se ga odjavi vsaj en delovni dan prej, in sicer do ure, ki jo določi šola. Šola lahko v pravilih šolske prehrane opredeli kot pravočasno tudi odjavo za isti dan, in sicer do ure, ki jo določi.

10. člen

(obveznosti)

S prijavo na šolsko prehrano nastopi dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev, da bo:

– spoštoval pravila šolske prehrane,

– pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane,

– šoli plačal prevzete in nepravočasno odjavljene obroke.

11. člen

(seznanitev učencev, dijakov in staršev)

Šola seznani učence oziroma dijake in starše o organizaciji šolske prehrane, pravilih šolske prehrane, njihovih obveznostih iz 10. člena tega zakona, subvencioniranju malice oziroma kosila ter o načinu uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta na način, ki ga določi v pravilih šolske prehrane.

12. člen

(neprevzeti obroki)

Obroke, ki v predvidenem času niso prevzeti, šola brezplačno odstopi drugim učencem oziroma dijakom, lahko pa tudi humanitarnim organizacijam, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.

III. SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE

13. člen

(subvencija za malico)

(1) Subvencija za malico obsega splošno subvencijo v višini 2/3 cene malice in dodatno subvencijo v višini 1/3 cene malice.

(2) Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje ene malice dnevno na učenca oziroma dijaka iz socialno manj vzpodbudnega okolja.

14. člen

(upravičenci do subvencije za malico)

(1) Upravičenci do subvencije za malico so tisti učenci in dijaki, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do dodatne subvencije za malico. Od dneva, ko jim je ta pravica priznana, so ti učenci in dijaki upravičeni tudi do splošne subvencije.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena splošna in dodatna subvencija pripada učencem in dijakom, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda. Subvencija se uveljavi s prijavo na malico.

(3) Učenci iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem.

(4) Dijaki, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega ali drugega odstavka tega člena, imajo pravico do subvencije za malico za vsak dan prisotnosti pri pouku, strokovnih ekskurzijah, športnih in kulturnih dnevih ter obveznem delu obveznih izbirnih vsebin, ki jih izvaja šola, v skladu s šolskim koledarjem.

(5) Ne glede na določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena ima učenec oziroma dijak iz prvega ali drugega odstavka tega člena, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za malico za prvi dan odsotnosti.

15. člen

(subvencija za kosilo)

(1) Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za subvencioniranje kosil za učence, prijavljene na kosilo, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati kosila, in sicer v višini cene kosila.

(2) Meje dohodkov in druge okoliščine za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za kosilo so določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(3) Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem.

(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena ima učenec, ki se zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oziroma prevzeti obroka, pravico do subvencije za kosilo tudi za prvi dan odsotnosti.

16. člen

(obdobje upravičenosti do subvencije za malico in subvencije za kosilo)

(1) Učencu oziroma dijaku, ki uveljavlja pravico do dodatne subvencije za malico, in učencu, ki uveljavlja pravico do subvencije za kosilo na pristojnem centru za socialno delo pred začetkom šolskega leta in je bilo vlogi ugodeno, pripada subvencija od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo.

(2) Pravica do dodatne subvencije za malico oziroma pravica do subvencije za kosilo pripada učencu oziroma dijaku do konca šolskega leta, razen v primeru spremembe okoliščin, ki vplivajo na upravičenost do dodatne subvencije za malico oziroma do subvencije za kosilo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(3) Učencu oziroma dijaku se za čas od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo, do dneva ugoditve vlogi, ustrezno poračuna plačane obroke.

17. člen

(evidence šolske prehrane)

(1) Šola vodi evidenco prijavljenih na šolsko prehrano, ki obsega podatke o otroku oziroma učencu oziroma dijaku, prijavljenem na šolsko prehrano:

– ime in priimek ter naslov,

– EMŠO,

– naziv šole, razred oziroma letnik in oddelek izobraževalnega programa,

– ime in priimek ter naslov staršev,

– številka odločbe, s katero je bilo odločeno o upravičenosti do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

– datum nastopa pravice do dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo in obdobje upravičenosti,

– višina dodatne subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo,

– podatek o namestitvi v dom za učence oziroma v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

– vrsta obrokov šolske prehrane, na katere je prijavljen,

– število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.

(2) Podatke iz pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena šola pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Če navedenih podatkov ni mogoče pridobiti iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, jih šola pridobi od pristojnih centrov za socialno delo oziroma od učenca ali dijaka oziroma staršev.

(3) Do osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena lahko dostopajo le s strani ravnatelja pooblaščeni delavci šole, ki opravljajo dela in naloge na področju šolske prehrane.

(4) Šola lahko drugemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu oziroma zunanjemu izvajalcu za evidentiranje prevzema obrokov posreduje ime in priimek prijavljenih učencev oziroma dijakov.

(5) Šola enkrat letno sporoči ministrstvu statistične in analitične podatke o šolski prehrani.

(6) Podatki iz evidenc po tem členu se zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe izvrševanja tega zakona ter se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Šola obdeluje podatke iz svoje evidence za namen izvajanja tega zakona, uporablja jih tudi za namen zaračunavanja plačila za šolsko prehrano staršem. Ministrstvo za izvajanje subvencioniranja šolske prehrane uporablja le zbirne podatke, ki jih določa 18. člen tega zakona.

(7) Pri izdelavi statističnih analiz se smejo podatki uporabljati tako, da identiteta učencev, dijakov in staršev ni razvidna.

(8) Podatki se v evidenci iz prvega odstavka tega člena hranijo pet let od zaključka vsakega šolskega leta, v katerem je učenec oziroma dijak upravičen do šolske prehrane.

18. člen

(izplačilo sredstev)

Šole zbirne podatke iz evidenc posredujejo ministrstvu najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec v obliki zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek mora glede na upravičenost do subvencije za malico oziroma subvencije za kosilo vsebovati število:

– prijavljenih učencev in dijakov,

– prevzetih subvencioniranih obrokov,

– odjavljenih subvencioniranih obrokov,

– nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.

IV. SPREMLJANJE IN NADZOR

19. člen

(notranje spremljanje)

Šola med šolskim letom vsaj enkrat preveri stopnjo zadovoljstva učencev oziroma dijakov in staršev s šolsko prehrano in z dejavnostmi, s katerimi šola vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja.

20. člen

(strokovno spremljanje)

S strokovnim spremljanjem se ugotavlja skladnost šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami iz druge alineje šestega odstavka 4. člena tega zakona in zagotavlja svetovanje šolam. Strokovno spremljanje načrtuje in izvaja javni zdravstveni zavod, ki opravlja dejavnost javnega zdravja, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost javnega zdravja. Strokovno spremljanje na posameznem vzgojno-izobraževalnem zavodu izvede tudi na pobudo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport.

21. člen

(notranji nadzor)

Ravnatelj je dolžan preverjati izpolnjevanje dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca oziroma drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Na ugotovljene kršitve mora ravnatelj zunanjega izvajalca oziroma drug vzgojno-izobraževalni zavod pisno opozoriti in zahtevati odpravo kršitev. Če se kršitve kljub opozorilu ne odpravijo v roku, ki je določen s pogodbo oziroma dogovorom, lahko šola pogodbo oziroma dogovor razdre.

22. člen

(zunanji nadzor)

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport izvaja nadzor nad šolami glede organizacije in opravljanja dejavnosti šolske prehrane, v okviru svojih pristojnosti pa nadzor izvajajo tudi drugi inšpekcijski organi ministrstev:

– proračunska inšpekcija glede poslovanja in namenske porabe sredstev po tem zakonu,

– informacijski pooblaščenec glede izvajanja določb tega zakona, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov.

V. KAZENSKE DOLOČBE

23. člen

(globa za prekrške)

(1) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek kaznuje šolo, če:

– ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (tretji in sedmi odstavek 4. člena),

– ne upošteva določene cene za malico (peti odstavek 4. člena),

– dovoli namestitev prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače v nasprotju z osmim in devetim odstavkom 4. člena tega zakona,

– z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja (tretji odstavek 5. člena),

– ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano (prvi odstavek 17. člena),

– v zahtevku za izplačilo sredstev navaja neresnične podatke (18. člen).

(2) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 500 do 1.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če:

– ne organizira malice, v letnem delovnem načrtu ne opredeli vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, povezanih s prehrano, in dejavnosti, s katerimi vzpodbuja zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja (tretji in sedmi odstavek 4. člena),

– ne upošteva določene cene za malico (peti odstavek 4. člena v povezavi s 24. členom),

– dovoli namestitev prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače v nasprotju z osmim in devetim odstavkom 4. člena tega zakona,

– z zunanjim izvajalcem sklene pogodbo brez ustreznega soglasja (tretji odstavek 5. člena),

– šola ne vodi evidence prijavljenih na šolsko prehrano (prvi odstavek 17. člena),

– v zahtevku za izplačilo sredstev navaja neresnične podatke (18. člen).

(3) Inšpektor, pristojen za šolstvo, z globo od 100 do 200 eurov za prekršek kaznuje odgovorno osebo šole, če:

– ne pripravi predloga pravil šolske prehrane (tretji odstavek 6. člena),

– ne izvaja notranjega spremljanja (19. člen),

– ne preverja izpolnjevanja dogovorjenih dolžnosti zunanjega izvajalca in ga ne opozarja na nepravilnosti ter ne zahteva, da nepravilnosti odpravi (21. člen).

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

(cena malice na dan uveljavitve zakona)

(1) Minister izda sklep o določitvi cene malice iz petega odstavka 4. člena tega zakona najkasneje do začetka šolskega leta 2013/2014.

(2) Do uveljavitve sklepa iz prejšnjega odstavka znaša cena malice v osnovni šoli 0,80 eura in v srednji šoli 2,42 eura.

25. člen

(meja dohodkov in postopek za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za malico)

(1) Ne glede na prvi odstavek 25. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), prvi odstavek 13. člena in prvi odstavek 14. člena tega zakona, z dnem začetka uporabe tega zakona za proračunski leti 2013 in 2014 pripada subvencija malice učencem in dijakom, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

(2) Učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini cene malice.

(3) Dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku oziroma državni štipendiji, znaša:

– do 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini cene malice;

– nad 42 do 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 70 % cene malice;

– nad 53 do 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija malice v višini 40 % cene malice.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pripada subvencija malice učencem in dijakom, ki so v rejništvu ali so prosilci za mednarodno zaščito, v višini cene malice.

(5) Pristojni center za socialno delo izda odločbo o subvenciji malice po tem zakonu po uradni dolžnosti tistim učencem in dijakom, ki z dnem začetka uporabe tega zakona nimajo priznane pravice do dodatne subvencije malice, povezane osebe, s katerimi se ta učenec ali dijak upošteva, pa imajo na dan 31. december 2012 veljavno odločbo o otroškem dodatku ali veljavno odločbo o državni štipendiji, pri čemer se primarno odloči na podlagi podatkov iz odločbe o otroškem dodatku.

(6) Odločba, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, velja od dneva začetka uporabe tega zakona do 30. junija 2013.

(7) Če odločbe o dodatni subvenciji malice ni mogoče izdati po uradni dolžnosti, ker nobena od povezanih oseb, s katerimi se ta učenec ali dijak upošteva, ne razpolaga z odločbo o otroškem dodatku ali odločbo o državni štipendiji, veljavno na dan 31. december 2012, se v primeru prve vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije malice po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona, upravičenost ugotavlja na način za priznanje pravice do otroškega dodatka oziroma državne štipendije, pri čemer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega meja dohodkov iz drugega odstavka tega člena. Pri tem se za potrebe odločanja šteje, da je bila vloga vložena zadnji dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona, pravica pa prizna z dnem uporabe tega zakona.

(8) Postopki uveljavljanja pravice do dodatne subvencije za malico, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primeru, ko je bila vloga za subvencijo malice vložena v mesecu pred mesecem začetka uporabe tega zakona.

(9) V primeru vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije malice po roku iz sedmega odstavka tega člena se upravičencem, pri katerih dohodek na družinskega člana, ugotovljen na način za priznanje pravice do otroškega dodatka oziroma ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, veljavni na dan vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije malice, ne presega meja dohodkov iz drugega odstavka tega člena, prizna pravica v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona.

26. člen

(meja dohodkov in postopek za ugotavljanje upravičenosti do subvencije za kosilo)

(1) Ne glede na prvi odstavek 26. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D) in drugi odstavek 15. člena tega zakona, z dnem začetka uporabe tega zakona za proračunski leti 2013 in 2014 subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji.

(2) Pristojni center za socialno delo izda odločbo o subvenciji za kosilo po tem zakonu po uradni dolžnosti tistim učencem, ki z dnem začetka uporabe tega zakona nimajo priznane pravice do subvencije kosila, imajo pa na dan 31. december 2012 veljavno odločbo za otroški dodatek iz prejšnjega odstavka.

(3) Odločba, izdana na podlagi prejšnjega odstavka, velja od dneva začetka uporabe tega zakona do 30. junija 2013.

(4) Če odločbe o subvencije kosila ni mogoče izdati po uradni dolžnosti, ker nobena od povezanih oseb, s katerimi se ta učenec upošteva, ne razpolaga z odločbo o otroškem dodatku, veljavno na dan 31. december 2012, se v primeru prve vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije kosila po tem zakonu v roku dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, upravičenost ugotavlja na način za priznanje pravice do otroškega dodatka, pri čemer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Pri tem se za potrebe odločanja šteje, da je bila vloga vložena zadnji dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona, pravica pa prizna z dnem uporabe tega zakona.

(5) Postopki uveljavljanja pravice do subvencije kosila, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primeru, ko je bila vloga za subvencijo kosila vložena v mesecu pred mesecem začetka uporabe tega zakona.

(6) V primeru vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije kosila po roku iz četrtega odstavka tega člena, se upravičencem, pri katerih dohodek na družinskega člana, ugotovljen na način za priznanje pravice do otroškega dodatka oziroma ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, veljavni na dan vložitve vloge za priznanje pravice do subvencije kosila, ne presega 18 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, prizna pravica v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona.

27. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati:

– Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10, 62/10 – ZUPJS in 40/12 – ZUJF) in

– Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane (Uradni list RS, št. 49/10).

28. člen

(uskladitev pravil šolske prehrane)

Šola uskladi obstoječa pravila šolske prehrane z določbami tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

29. člen

(veljavnost zakona)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. februarja 2013. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10, 62/10 – ZUJPJS in 40/12 – ZUJF).

Št. 602-12/12-3/22

Ljubljana, dne 28. decembra 2012

EPA 850-VI

Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik

Na vrh

<< Nazaj

Prijava