Uradni list Republike Slovenije

1 Uradni list RS, št. 1/2013
z dne 4. 1. 2013

22. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Tržič, Stran 73.


Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/5 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 50/08, 79/09, 14/5, 51/5, 84/5 in 40/12), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11) ter 5. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet Občine Tržič na 18. redni seji dne 19. 12. 2012 sprejel

O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Tržič

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Tržič (v nadaljevanju: javna služba), z namenom trajnega, nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave, zmanjšanja porabe električne energije ter zagotavljanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

Definicije

2. člen

Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

– »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je lokalna izbirna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;

– »koncedent«: je Občina Tržič;

– »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;

– »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;

– »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste ipd.), ambientalne osvetlitve objektov (fasade) priključene na omrežje javne razsvetljave, praznične osvetlitve;

– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Občini Tržič v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka 19. člena tega odloka.

Enotnost koncesijskega razmerja

3. člen

V Občini Tržič (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.

Lastninska pravica

4. člen

Lastnik javne razsvetljave je Občina Tržič.

II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE

Vsebina javne službe

5. člen

(1) Javna služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije, zlasti pa:

1. dobava, postavitev in zamenjavo svetilk in sijalk,

2. dobava, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,

3. popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,

4. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece,

5. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov,

6. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave,

7. po pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in naprave,

8. prevzem in ažuriranje katastra, vodenje katastra in kontrolne knjige,

9. pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,

10. priprava poročila o realizaciji letnega programa,

11. izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,

12. priprava in vodenje odškodninskih postopkov v zvezi z napravami, objekti in omrežjem javne razsvetljave,

13. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,

14. dajanje soglasij.

(2) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba.

(3) Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.

Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin

6. člen

(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.

(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA

Koncesionarjev pravni monopol

7. člen

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,

– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo in po posebnem pooblastilu občine vodenje investicij v nove objekte in naprave javne razsvetljave,

– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.

Razmerje do podizvajalcev

8. člen

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

Uporaba javnih dobrin

9. člen

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA

Vodenje katastra javne službe

10. člen

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.

(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od njihovega nastanka.

(3) Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster prevzeti v roku 30 dni po podpisu koncesijske pogodbe in ga ažurirati skladno z veljavno zakonodajo v roku 4 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.

Vsebina katastra

11. člen

(1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.

(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Tržič. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.

(3) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.

Kontrolna knjiga

12. člen

(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:

– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,

– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),

– opis dela,

– popis porabljenega materiala,

– porabljen čas za opravljeno delo,

– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.

(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.

V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI

Letni program

13. člen

(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.

(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.

(3) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne razsvetljave) in vsebuje predvsem:

– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,

– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,

– obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov,

– navedbo mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja,

– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,

– pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,

– zavrnitve uporabnikov storitev,

– oddaje poslov podizvajalcem,

– spremembe v podjetju koncesionarja,

– škodne dogodke,

– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe,

– opredelitev zavarovanj in

– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

VI. PREPOVEDANA RAVNANJA

14. člen

Prepovedano je:

– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

– namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave,

– opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo,

– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta,

– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave,

– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,

– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave.

VII. DRUGE DOLOČBE

Nadzor nad izvajanjem javne službe

15. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Občina Tržič lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora nad izvajanjem javne službe pooblasti pristojno strokovno službo, zavod ali drugo institucijo oziroma drug pristojni subjekt.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Organ nadzora

16. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja prekrškovni organ Občine Tržič ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

Finančni nadzor

17. člen

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

18. člen

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

Dolžnosti koncesionarja

19. člen

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;

– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

– SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava,

– Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava,

– CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic,

– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 59/07 in 62/5),

– Strategija razvoja javne razsvetljave v Občini Tržič (junij 2011),

– veljavno slovensko zakonodajo,

– smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

– smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

– veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in

– dobro inženirsko prakso;

– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;

– kot dober strokovnjak uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe;

– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;

– zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;

– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;

– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;

– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;

– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;

– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;

– skleniti ustrezno zavarovanje naprav za poškodbe;

– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo usklajene z občinskimi evidencami;

– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;

– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;

– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;

– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;

– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Interventno izvajanje javne službe

20. člen

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega ali pisnega obvestila uporabnikov.

Odgovornost koncesionarja

21. člen

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje, drugi njegovi delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Tržič, uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzroči sam ali jo povzročijo pri njem zaposlene osebe, drugi njegovi delavci ter podizvajalci, Občini Tržič, uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Tržič.

(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije v okviru sprejetih letnih programov.

Dolžnosti koncedenta

22. člen

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;

– da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka,

– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;

– da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Pristojnosti župana in občinske uprave

23. člen

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:

– potrjuje cenike javne službe,

– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,

– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,

– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

Financiranje

24. člen

(1) Javna služba se financira iz:

– občinskega proračuna,

– drugih virov.

(2) Plačila vseh storitev navedenih v koncesijskem odloku in ostalih naročil s strani občine se opravljajo in plačujejo po ceniku koncesionarja, ki je priloga pogodbi in del razpisne dokumentacije ter se lahko usklajuje na predlog koncesionarja ali koncedenta, z županovo potrditvijo.

Pravice uporabnikov

25. člen

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,

– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Dolžnosti uporabnikov

26. člen

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,

– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Status koncesionarja

27. člen

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

28. člen

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,

– da v zadnjih 6 mesecih ni imel dospelih neporavnanih obveznosti,

– da v zadnjih 6 mesecih pred rokom za oddajo prijave ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa,

– da je finančno sposoben izvajati gospodarsko javno službo,

– prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,

– prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju cestne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne razsvetljave v ustrezni višini, v zadnjih treh letih pred objavo razpisa,

– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

X. JAVNI RAZPIS

Oblika in postopek javnega razpisa

29. člen

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:

1. navedbo in sedež koncedenta,

2. podatke o objavi koncesijskega akta,

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5. postopek izbire koncesionarja,

6. merila za izbor koncesionarja,

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,

8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),

9. način zavarovanja resnosti prijave,

10. kraj, čas in pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13. rok za izbiro koncesionarja,

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.

(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpisni pogoji

30. člen

Župan v razpisni dokumentaciji določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 28. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).

Merila za izbor koncesionarja

31. člen

(1) Merila za izbiro koncesionarja so:

– cena,

– reference,

– odzivni čas in

– trajanje odprave napake.

(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Uspešnost javnega razpisa

32. člen

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Izbira koncesionarja

33. člen

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo.

Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.

Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.

Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če predsednik in člani komisije naknadno izvejo za izločitveni razlog, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (27. člen).

(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

34. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 27. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

35. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.

Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se v primeru, kadar koncesijska pogodba določa za koncesionarja strožje oziroma več obveznosti kot koncesijski akt, uporablja koncesijska pogodba.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

36. člen

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

37. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

38. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2. s prenehanjem koncesionarja,

3. z odvzemom koncesije,

4. z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

39. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3. z odstopom od koncesijske pogodbe,

4. s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

40. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Razdrtje koncesijske pogodbe

41. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev, tretjim osebam ali koncedentu,

– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Odstop od koncesijske pogodbe

42. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,

– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

43. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.

Prenehanje koncesionarja

44. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

45. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.

Odkup koncesije

46. člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

47. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile v kolikor so načrti ukrepov predpisani, sicer pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Spremenjene okoliščine

48. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima prizadeta stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

49. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže

50. člen

(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.

(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XV. PREKRŠKI

Prekrški koncesionarja

51. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:

– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude,

– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,

– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka,

– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,

– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka,

– ne uporablja veljavnih tarif,

– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,

– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.

(2) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe

52. člen

(1) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Tržič.

(2) Z globo 1.400 EUR se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravlja storitve z značajem dejavnosti javne službe.

(3) Tudi odgovorna oseba iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 EUR.

XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Objava javnega razpisa

53. člen

Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.

Pričetek veljavnosti odloka

54. člen

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Tržič.

(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 430-0002/2012

Tržič, dne 19. decembra 2012

Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.

Na vrh

<< Nazaj

Prijava