Kakšne spremembe prinaša nova gradbena zakonodaja?

Objavljeno: 12.09.2018

S 1. junijem 2018 je začel veljati nov gradbeni trojček, ki ga sestavljajo Gradbeni zakon (GZ), Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ter Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in so nadomestili do sedaj veljavna Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) ter ZUreP-1. Na gradbene projekte, ki se izvajajo in je bilo gradbeno dovoljenje zanje izdano pred 1. junijem 2018, nova zakonodaja še ne vpliva, saj se gradnja izvaja še po stari zakonodaji. Po starem ZGO-1 bo za te projekte izdano tudi uporabno dovoljenje, in sicer po predpisih, veljavnih v času izdaje gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da se bo pred izdajo uporabnega dovoljenja praviloma izvedel tudi tehnični pregled. Pri teh gradbenih projektih je do zaključka lahko angažiran strokovni kader, ki izpolnjuje pogoje, ki jih je določala stara zakonodaja.

Če so bile pogodbe o izdelavi projektne dokumentacije sklenjene pred 1. junijem 2018, kar je datum uveljavitve novega Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, se lahko k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predloži še PGD, izdelan na podlagi starega pravilnika ter po predpisih iz ZGO-1. Do začetka leta 2021 bo k prijavi začetka gradnje mogoče priložiti tudi PZI, ki so bili izdelani na podlagi pogodbe, sklenjene pred 1. junijem 2018 po starem ZGO-1 in starem Pravilniku o projektni dokumentaciji.

Drugače pa velja za gradbene projekte, za katere bo gradbeno dovoljenje izdano po novi zakonodaji, torej po 1. juniju 2018. Ti se bodo izvajali že po novi gradbeni zakonodaji, kar pomeni, da bodo morali izvajalci angažirati vodjo del, ki bo izpolnjeval pogoje po četrtem, petem in šestem odstavku 14. člena GZ. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja del, so odvisni od vrste gradnje – zahtevnejša je gradnja, strožji so pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja del. Po preteku prehodnega obdobja, ki traja dve leti in se torej izteče 1. junija 2020, bo moral biti najmanj en subjekt, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, zaposlen pri izvajalcu gradnje, sicer gospodarski subjekt izvajalca gradnje ne bo izpolnjeval pogojev za opravljanje dejavnosti gradbeništva. Do prehodnega obdobja pa so upravičeni zgolj tisti gospodarski subjekti, ki so 1. junija 2018, ko se je začel uporabljati GZ, opravljali dejavnost gradbeništva. Če pa je gospodarski subjekt začel opravljati dejavnost gradbeništva po tem datumu, zanj prehodno obdobje ne velja in mora imeti enega zaposlenega vodjo del že prej.

Prehodno obdobje tudi ne velja za vodjo gradnje, katerega funkcija je primerljiva z odgovornim vodjem gradbišča po ZGO-1. Vodjo gradnje, ki je vodja del s področja, ki po vrsti del prevladuje, mora izvajalec angažirati, kadar je izvajalcev več. Zaposlen mora biti pri vodilnem pogodbeniku (vodilnem izvajalcu), obveznost zaposlitve pa velja od 1. junija 2018 dalje, saj za vodjo gradnje ne velja prehodno obdobje iz GZ, ki se nanaša zgolj na pogoje za opravljanje dejavnosti.

Vse navedene spremembe, vključno z novostmi na področju zavarovanja ter novostmi v zvezi s pravicami in obveznostmi udeležencev pri gradnji, bodo morali naročniki vključiti v razpisno dokumentacijo, izvajalci – udeleženci pri graditvi objektov pa bodo morali poskrbeti, da bodo spremembe pravočasno vpeljali v delovanje gospodarskih subjektov in svojih zaposlenih.

Vse to in mnogo več bo obravnavano na seminarju Izvajanje gradbenih projektov po uveljavitvi novega gradbenega trojčka.

Avtorica: Maja Koršič Potočnik, magistrica pravnih znanosti, doktorska kandidatka na PF Univerze v Mariboru, odvetnica specialistka za gospodarsko pravo in javna naročila v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o. p., d. o. o.