Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2015 z dne 24. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2015 z dne 24. 4. 2015

Kazalo

1191. Statut Občine Naklo, stran 3179.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) je Občinski svet Občine Naklo na 4. redni seji dne 8. 4. 2015 sprejel
S T A T U T
Občine Naklo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Naklo (v nadaljevanju občina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
– Bistrica,
– Cegelnica,
– Gobovce,
– Malo Naklo,
– Naklo,
– Okroglo,
– Podbrezje,
– Polica,
– Spodnje Duplje,
– Strahinj,
– Zadraga,
– Zgornje Duplje,
– Žeje.
Sedež občine je v Naklem, Stara cesta 61.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
Upoštevajoč prostorske, upravno-gospodarske razloge in interese prebivalcev posameznega dela občine se naselja lahko povezujejo v skupnosti naselij, oziroma krajevne skupnosti ali vaške skupnosti.
Občina ima svoj grb, žig, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom, ki se ga sprejema in spreminja na enak način kot ta statut.
2. člen
Občina Naklo v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
3. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
4. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE OBČINE
5. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
2. organizira občinsko upravo,
3. upravlja občinsko premoženje,
4. omogoča pogoje in pospešuje gospodarski razvoj občine,
5. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj,
6. v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
7. skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
8. skrbi za ohranitev kmetijskih in gozdnih površin,
9. ureja, vzdržuje in gradi vodovodne in energetske komunalne objekte in naprave,
10. gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
11. zagotavlja in pospešuje vzgojno in izobraževalno dejavnost na svojem območju,
12. zagotavlja in pospešuje zdravstveno dejavnost na svojem območju,
13. zagotavlja in pospešuje kulturno, društveno in raziskovalno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije,
14. pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
15. ureja javni red v občini, tako da:
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
16. podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
6. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ohranjanje naravne in kulturne dediščine v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– druge lokalne zadeve javnega pomena ter naloge določene z zakonom.
7. člen
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka, občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
8. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor občine.
Organi občine se volijo za štiri leta.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom občinskega sveta.
9. člen
Če ni v zakonu ali v tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih članov.
10. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Stranke ali njihovi pooblaščenci imajo v postopku pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pravico iz prejšnjega stavka imajo tudi osebe, ki verjetno izkažejo svoj pravni interes. V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni postopek, vsakdo zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih zadevah.
2. Občinski svet
11. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 15 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
12. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte ter poslovnik občinskega sveta,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– odloča o zadolžitvah občine v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
13. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
14. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan, ki pa nima pravice glasovanja.
Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
15. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
16. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
17. člen
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat zaradi razlogov, ki so določeni z zakonom.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče v tožbi iz tega odstavka odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Odbori in komisije občinskega sveta
18. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima tri člane in ki jih imenuje izmed članov občinskega sveta.
Način in postopek imenovanja članov komisije ter pristojnosti ureja poslovnik občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organizacijo, število članov in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
20. člen
Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za komunalno infrastrukturo,
– odbor za splošne zadeve,
– odbor za družbene dejavnosti,
– statutarno pravna komisija.
Občinski svet za posamezne zadeve iz svoje pristojnosti po potrebi lahko imenuje tudi druge stalne ali občasne odbore in komisije.
21. člen
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet.
Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Konstitutivno sejo delovnega telesa skliče župan, na kateri člani odbora izvolijo predsednika odbora.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
22. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
23. člen
Občinski svet lahko razreši člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta ali predsednika delovnega telesa. O razrešitvi občinski svet odloča na prvi naslednji seji. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi vaške odbore. Člane teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet. Imenuje jih izmed prebivalcev posameznih območij občine, določenih z odlokom. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov.
3. Župan
25. člen
Občina ima župana.
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta.
Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem načrt razpolaganja z nepremičnim in premožnim premoženjem občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in skupaj z župani drugih občin pa tudi predstojnike organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– na seji lahko izjemoma predlaga obravnavo nujnih zadev,
– obravnava pritožbe občanov, ki se nanašajo na pristojnost dela občine,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
26. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
27. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
28. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
29. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupan ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
30. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
31. člen
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali z zakonom določeni razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali z zakonom določeni razlogi za prenehanje mandata. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
32. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
33. člen
Nadzorni odbor ima 5 članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Vsaj en član nadzornega odbora mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj 2 leti izkušenj s finančno-računovodskega področja ali pravnega področja, ostali člani pa morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
34. člen
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta.
Nadzorni odbor pri določanju nadzornih nalog lahko upošteva predloge drugih organov občine oziroma drugih pravnih in fizičnih oseb.
Nadzorni odbor mora predložiti pisno letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljševanje poslovanja.
35. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
36. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5. Občinska uprava
37. člen
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
38. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
39. člen
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
40. člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje predpisane pogoje.
41. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
42. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
43. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
44. člen
Občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
45. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu ali če je tako določeno v zakonu ali tem statutu.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli ter njihove overjene podpise. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
46. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
47. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
48. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
49. člen
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.
Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
2. Referendum o splošnem aktu občine
50. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
51. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
52. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
53. člen
Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
54. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
55. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
56. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
57. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
58. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Referendum se opravi v skladu z določbami, ki ureja lokalno samoupravo in zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
4. Ljudska iniciativa
59. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
60. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
61. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, srednje- in višješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
62. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
63. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– urejanje in vzdrževanje občinskih javnih cest,
– na drugih področjih, če tako določa zakon.
64. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost.
65. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
66. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
67. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
68. člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
69. člen
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
70. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine.
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
Občinskemu svetu poroča o izvrševanju proračuna župan. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
71. člen
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
72. člen
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
73. člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
74. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
75. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
76. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5% prihodka.
Izločanje v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
77. člen
Javna podjetja in javni zavodi, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoči vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Soglasje izda občinski svet.
78. člen
Rezerva se uporablja za financiranje izdatkov za odpravo naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Sredstva za namene iz prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja. Sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca tekočega leta.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
79. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem do roka, ki ga določa zakon.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstev rezerv.
Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.
Predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto se predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do roka, ki ga določa zakon.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v roku, ki ga določa zakon.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
80. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
81. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
82. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
83. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
84. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
85. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin ali drugem uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
86. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
87. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
88. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
89. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
90. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
91. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
92. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Naklo, če niso v nasprotju z zakonom.
94. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07, 29/12).
95. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2015
Naklo, dne 8. aprila 2015
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.