Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2008 z dne 8. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2008 z dne 8. 7. 2008

Kazalo

3016. Uredba o ureditvi trga z vinom, stran 9474.

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ureditvi trga z vinom
I. poglavje: VSEBINA
1. člen
(vsebina)
Ta uredba za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 299 z dne 16. 11. 2007, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES), Uredbe Komisije (ES) 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (UL L št. 194 z dne 31. 7. 2000, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1433/2007 (UL L št. 320 z dne 6. 12. 2007, str. 18), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1623/2000/ES) in Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3) ureja:
– organizacije proizvajalcev vina,
– podporo vinarskemu sektorju za promocijo, izobraževanje in svetovanje,
– podporo zasebnemu skladiščenju,
– obvezno destilacijo,
– druge destilacije,
– podporo za pridelavo grozdnega soka in podporo za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.
2. člen
(splošne določbe)
(1) Grozdje, mošt, vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina morajo glede kakovosti, enoloških postopkov in sredstev, vpisov v evidence in registre ter označevanja izpolnjevati vse pogoje, določene s predpisi.
(2) Za izvajanje te uredbe se uporabljajo podatki, ki se vodijo v registru pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).
(3) Vinsko leto po tej uredbi je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.
II. poglavje: ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV VINA
3. člen
(priznavanje organizacij proizvajalcev)
(1) Na pobudo pridelovalcev vinskega grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) se kot organizacija proizvajalcev vina prizna pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje organizacije proizvajalcev.
(2) Pravna oseba, ki želi biti priznana kot organizacija proizvajalcev vina, odda vlogo na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(3) Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), najpozneje v 60 dneh od prejema popolne vloge za priznanje z odločbo prizna pravno osebo kot organizacijo proizvajalcev vina (v nadaljnjem besedilu: organizacija proizvajalcev), če izpolnjuje pogoje, določene s to uredbo in predpisi, izdanimi na njeni podlagi.
4. člen
(dokazila za priznanje)
(1) Vlogi iz prejšnjega člena morajo biti priloženi:
– seznam članov organizacije proizvajalcev s številkami vpisa v register,
– triletni program dela organizacije proizvajalcev in
– pravila delovanja organizacije proizvajalcev.
(2) Organizacija proizvajalcev mora v 30 dneh od nastale spremembe sporočiti na ministrstvo vsako spremembo v zvezi z dokazili iz tretje alinee prejšnjega odstavka.
5. člen
(članstvo v organizaciji proizvajalcev)
(1) Član organizacije proizvajalcev je lahko le tisti pridelovalec grozdja, mošta oziroma vina, ki je vpisan v register.
(2) Pridelovalec je lahko član organizacije proizvajalcev le z vsemi vinogradi, ki se obdelujejo v okviru njegovega kmetijskega gospodarstva, in s celotno pridelavo vinskega grozdja, mošta oziroma vina s tega kmetijskega gospodarstva.
(3) Pridelovalec je lahko član samo ene organizacije proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, o čemer mora predložiti izjavo svoji organizaciji proizvajalcev. Tako izjavo mora organizacija proizvajalcev hraniti še pet let po prenehanju članstva.
(4) Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu s to uredbo, ne more biti član druge, v skladu s to uredbo priznane organizacije proizvajalcev.
(5) Članstvo v organizaciji proizvajalcev ne more biti krajše od enega leta, odpovedni rok za izstop pa mora biti določen tako, da ne ovira njenega poslovanja.
6. člen
(pogoji za priznanje)
(1) Organizacija proizvajalcev mora za priznanje, poleg drugih pogojev iz te uredbe in predpisov Evropske unije, ki urejajo organizacije proizvajalcev vina, izpolnjevati naslednje pogoje:
– ob oddaji vloge in ob zaključku vsakega leta mora imeti najmanj pet članov, njeni člani pa morajo imeti ob oddaji vloge in ob zaključku vsakega leta skupaj najmanj 15 ha vinogradov, vpisanih v register,
– imeti mora letno tržno proizvodnjo najmanj 75 000 litrov vina, namenjenega prodaji, ki ga pridela sama organizacija proizvajalcev oziroma njeni člani,
– imeti mora ustrezen triletni program dela z jasno opredeljenimi cilji,
– svojim članom mora omogočati, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave,
– imeti mora pravila delovanja, ki izkazujejo trajnost in uspešnost poslovanja organizacije proizvajalcev,
– imeti mora na voljo osebje, infrastrukturo in opremo za ustrezno trajno in učinkovito opravljanje svojih dejavnosti.
(2) Kot letna količina tržne proizvodnje iz prejšnjega odstavka se šteje prijavljena količina pridelanega vina v zadevnem letu, vpisana v register, ki ni namenjena za lastno porabo, pri čemer se uporabljajo določbe iz predpisa, ki ureja prijavo pridelka v register.
(3) Če je pridelek manjši zaradi naravne nesreče, ki jo potrdi Vlada Republike Slovenije, je v posameznem letu zaradi izpada pridelka lahko letna količina tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev manjša od minimalne količine iz druge alinee prvega odstavka tega člena, pri čemer mora biti zmanjšanje sorazmerno ugotovljeni škodi oziroma izpadu pridelka.
(4) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prve alinee prvega odstavka tega člena se pravna oseba, ki je sama priznana kot organizacija proizvajalcev, ne upošteva.
(5) Pri izračunu minimalnega števila članov iz prvega odstavka tega člena se z istega kmetijskega gospodarstva upošteva le en član organizacije proizvajalcev.
(6) Pri izračunu minimalnega obsega površin in tržne proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se lahko upoštevajo tudi površine, ki jih ima v lasti ali najemu pravna oseba, priznana kot organizacija proizvajalcev, in količine, ki jih pridela na teh površinah.
(7) Organizacija proizvajalcev mora v 30 dneh sporočiti na ministrstvo vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev.
7. člen
(vsebina programa dela)
(1) Program dela organizacije proizvajalcev iz druge alinee prvega odstavka 4. člena te uredbe mora vsebovati podatke o delovanju in dejavnostih organizacije proizvajalcev, zlasti pa:
– identifikacijske podatke pravne osebe, ki je ali namerava biti priznana kot organizacija proizvajalcev, in opredelitev pravne oblike organizacije proizvajalcev,
– datum začetka izvajanja programa dela,
– opis stanja glede osebja in tehničnih sredstev za omogočanje članom, da so deležni strokovne pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave,
– opis stanja, predvsem glede osebja in tehničnih sredstev za opravljanje dejavnosti organizacije proizvajalcev,
– cilje poslovanja organizacije proizvajalcev z opisom in načrtom njihovega uresničevanja, vključno z opisom uresničevanja ciljev na področju koncentracije ponudbe,
– predvideno pridelavo grozdja in vina ter drugih proizvodov iz grozdja in vina,
– načrtovane dejavnosti glede prodaje vina na domačih in tujih trgih.
(2) Organizacija proizvajalcev lahko izvaja tudi druge dejavnosti in uresničuje cilje, ki jih ni navedla v programu dela.
(3) Minister predpiše podrobnejšo vsebino programa dela iz prvega odstavka tega člena.
8. člen
(program dela)
(1) Program dela, ki je priložen vlogi za priznanje iz drugega odstavka 3. člena te uredbe, se lahko začne izvajati:
– s 1. januarjem v letu, ki sledi letu, v katerem je bila organizacija proizvajalcev priznana, ali
– takoj po priznanju organizacije proizvajalcev, pri čemer se prvo leto tega programa zaključi s koncem koledarskega leta, v katerem je bila organizacija proizvajalcev priznana.
(2) Program dela se lahko spreminja med letom oziroma za naslednji leti v skladu s predpisom iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Ne gre za spremembo programa dela, če gre za razliko med načrtovanim in dejanskim stanjem glede vsebin iz četrte, šeste oziroma sedme alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Pred iztekom triletnega programa dela mora organizacija proizvajalcev do 31. julija v letu, v katerem se ji program izteče, predložiti na ministrstvo program dela za naslednje triletno obdobje, ki se začne izvajati s 1. januarjem naslednjega leta.
(4) Ministrstvo pozove organizacijo proizvajalcev k popravku oziroma odpravi pomanjkljivosti v programu dela ali spremembah programa dela, če ugotovi, da podatki niso popolni oziroma da cilji niso v skladu z zahtevami iz predpisov Evropske unije, ki urejajo organizacije proizvajalcev vina, in s to uredbo oziroma da svojim članom ne omogoča tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave.
(5) Če je bila odločba o priznanju organizacije proizvajalcev iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe že izdana, o ustreznosti sprememb programa dela iz drugega odstavka tega člena oziroma programa dela iz tretjega odstavka tega člena odloči minister v 60 dneh po prejemu popolnega poročila.
9. člen
(poročanje)
(1) Organizacija proizvajalcev mora vsako leto, najpozneje pa do 15. februarja, predložiti na ministrstvo poročilo za preteklo leto o izvajanju programa dela in o njenem delovanju, iz katerega mora biti posebej razvidno izpolnjevanje zahtev glede omogočanja članom, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, in izpolnjevanje ciljev.
(2) Če ministrstvo na podlagi poročila ugotovi, da je ogroženo uresničevanje ciljev organizacije proizvajalcev ali da se njenim članom ne omogoča tehnična pomoč pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, pozove organizacijo, da sprejme ustrezne ukrepe.
(3) Ob napakah ali pomanjkljivostih se organizacija proizvajalcev pozove k popravku ali odpravi pomanjkljivosti v poročilu. Poročilo je neustrezno, če ni pripravljeno v skladu s predpisi.
(4) O ustreznosti poročila in delovanja organizacije proizvajalcev glede uresničevanja ciljev ter izpolnjevanja pogojev in zahtev za priznanje odloči minister v 60 dneh po prejemu popolnega poročila.
(5) Minister predpiše podrobnejšo vsebino in obliko poročila iz tega člena.
10. člen
(pravila delovanja organizacije proizvajalcev)
Organizacija proizvajalcev sprejme pravila delovanja, v katerih določi obveznosti članov do nje, najmanj pa o:
– obsegu in načinu pridelave,
– plačevanju članskega prispevka in prispevka za financiranje skupnih programov,
– pravilih pristopa in izstopa članov iz organizacije proizvajalcev,
– načinu odločanja in zagotavljanju demokratičnosti pri odločanju ter načinu sprejemanja in spreminjanja pravil,
– kaznih za morebitne kršitelje.
11. člen
(odvzem priznanja organizaciji proizvajalcev)
(1) Minister odvzame priznanje organizaciji proizvajalcev v naslednjih primerih:
– če je program dela ali poročilo neustrezno,
– če zamudi s pošiljanjem programa dela za naslednje triletno obdobje ali poročila za več kakor 30 dni,
– če niso izpolnjeni pogoji za priznanje iz 6. člena te uredbe,
– če se pravila delovanja organizacije proizvajalcev tako spremenijo, da ne opravlja več nalog, za katere je ustanovljena, ali da niso skladna z 10. členom te uredbe,
– če sprememb, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacije proizvajalcev, ne sporoči v 30 dneh po njihovem nastanku,
– če organizacija proizvajalcev ne posluje v skladu s cilji ali ne omogoča svojim članom, da so deležni tehnične pomoči pri uporabi okolju prijaznih postopkov pridelave, in če ne odpravi nepravilnosti v zahtevanem roku,
– če ne omogoči pregleda na kraju samem iz 12. člena te uredbe,
– na zahtevo organizacije proizvajalcev.
(2) Organizacija proizvajalcev, ki ji je bilo odvzeto priznanje, ne more biti ponovno priznana v enem letu od dokončnosti odločbe o odvzemu priznanja.
12. člen
(nadzor)
(1) Ministrstvo lahko kadar koli opravi nadzor organizacij proizvajalcev kot administrativni pregled oziroma pregled na kraju samem.
(2) Organizacija proizvajalcev mora omogočiti pregled na kraju samem.
13. člen
(seznam organizacij proizvajalcev)
(1) Na podlagi odločb o priznanju organizacij proizvajalcev vodi ministrstvo seznam teh organizacij s podatki v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(2) Seznam priznanih organizacij proizvajalcev se objavi na spletni strani ministrstva.
III. poglavje: PODPORA VINARSKEMU SEKTORJU ZA PROMOCIJSKE, IZOBRAŽEVALNE IN SVETOVALNE DEJAVNOSTI
1. Uporabljeni izrazi
14. člen
(uporabljeni izrazi)
V tem poglavju imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
– podjetje pomeni podjetje, kakor je opredeljeno v prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 85), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 70/2001/ES);
– mikro, mala in srednje velika podjetja so mikro, mala in srednje velika podjetja, kakor so opredeljena v prilogi I Uredbe 70/2001/ES;
– novo tržišče za določeno vino posameznega pridelovalca pomeni natančno opredeljeno tržišče, na katerem vina, ki je predmet prodaje, še ni. Vino, ki je predmet prodaje, se mora glede bistvenih značilnosti (sorta, blagovna znamka oziroma tehnologija pridelave) razlikovati od vin istega pridelovalca, ki se že prodajajo na območju novega tržišča;
– uvajanje vina na novem tržišču pomeni dejavnosti, ki se izvajajo, da se na novem tržišču začne prodaja določenega vina posameznega pridelovalca. Uvajanje tega vina na novem tržišču traja do začetka njegove prodaje na tem tržišču;
– podjetje v težavah pomeni podjetje v težavah, kakor je opredeljeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2).
2. Pomoč pridelovalcem vina in podjetjem, ki predstavljajo pridelovalce vina
15. člen
(vrste pomoči)
Za uresničitev ciljev kmetijske politike ter zagotavljanje možnosti za razvoj in prilagajanje razmeram na trgu ministrstvo zagotovi upravičencem iz 18. člena te uredbe sredstva za naslednje vrste pomoči:
– pomoč za sodelovanje na sejmih,
– pomoč za izobraževanje vinarjev,
– pomoč za tržne raziskave,
– pomoč za svetovalne storitve.
16. člen
(oblika pomoči)
Pomoč iz tega poglavja se dodeli kot pomoč de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1998/2006/ES).
17. člen
(upravičeni stroški)
(1) Pomoč iz prejšnjega člena se dodeli za povrnitev upravičenih stroškov v zvezi s sodelovanjem na vinskih, kmetijskih oziroma živilskih, turističnih, obrtnih oziroma gostinskih sejmih v Republiki Sloveniji, ki so mednarodni sejmi ali sejmi z mednarodno udeležbo (v nadaljnjem besedilu: sejmi v Republiki Sloveniji), oziroma v zvezi s sodelovanjem na vinskih, kmetijskih oziroma živilskih, turističnih, obrtnih oziroma gostinskih sejmih zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sejmi zunaj Republike Slovenije), v zvezi s tržnimi raziskavami, svetovanimi storitvami in izobraževanjem vinarjev. Upravičeni stroški so:
a) stroški, povezani z udeležbo z lastnimi vini ali vini drugih pridelovalcev na sejmih v Republiki Sloveniji oziroma sejmih zunaj Republike Slovenije, ne glede na to, ali gre za prvo udeležbo, in ne glede na to, ali gre za nove trge in uvajanje vina na novem tržišču, ki zajemajo:
– stroške najema oziroma zakupa sejemskega prostora za stojnico oziroma razstavnih površin, vključno s stroški kotizacije, stroški zavarovalnine za čas sodelovanja na sejmu in stroški navedbe v skupnem katalogu,
– stroške oblikovanja stojnice, njene izdelave, postavitve in podiranja, stroške prevoza stojnice na sejem in nazaj, stroške njenega upravljanja (energija, ogrevanje in voda), najem preprog, pohištva in opreme, stroške čiščenja, stroške priključitve in uporabe telefona ali interneta, stroške najema kozarcev, pa tudi tehničnih pripomočkov za predstavitev (zasloni, računalniki, projektorji in podobno), stroške nabave ledu za hlajenje vina, stroške ravnanja z odpadki, stroške parkiranja na sejemskem parkirišču, stroške prevoza sejemskih eksponatov in sejemskega materiala, prevoza nazaj in zavarovanja med prevozom, okoljske takse in plačilo avtorskih pravic,
– stroške nastanitve oziroma prevoza s sredstvi javnega prometa oseb, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva zaradi sodelovanja na sejmu, za največ tri osebe, in sicer nastanitvene stroške med sejmom ter za največ en dan pred začetkom in po koncu sejma, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo, ter stroške letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/sejem) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda ali vozovnice za potovanje z avtobusom, tramvajem oziroma podzemno železnico,
– stroške dela pomožnega osebja v zvezi s postavitvijo in ureditvijo sejemskega prostora ter v zvezi s sodelovanjem oziroma predstavljanjem na sejmu, ki se priznajo do višine največ 8 EUR/uro/osebo za sejme v Republiki Sloveniji in do višine največ 12 EUR/uro/osebo za sejme zunaj Republike Slovenije,
– stroške najema dodatnih prostorov za izvedbo vzporednih predstavitvenih dogodkov, ki so običajne dejavnosti sodelovanja na sejmih,
– stroške dela oseb iz tretje alinee te točke za redno zaposlene pri upravičencu, oziroma za nosilce in člane kmetijskega gospodarstva na sejmu, ki nastanejo v času sodelovanja upravičenca na sejmu. Stroški se priznajo za največ tri osebe, in sicer za povprečno največ 12 ur/dan do višine največ 8 EUR/uro/osebo za sejme v Republiki Sloveniji in do višine največ 12 EUR/uro/osebo za sejme zunaj Republike Slovenije,
– potne stroške največ treh oseb iz tretje alinee te točke, redno zaposlenih pri upravičencu, oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva v zvezi s prisotnostjo na sejmu, ki zajemajo kilometrino, cestnino in parkirnino do višine dejansko plačanih stroškov (parkirnina in cestnina) ali do višine, ki se kot povračilo stroškov za službena potovanja ne všteva v davčno osnovo na podlagi predpisa o višini povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (kilometrina). Pri izračunu kilometrine se upošteva razdalja, ki je običajna med dvema krajema;
b) stroški tržnih raziskav zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma stroški raziskave trga Republike Slovenije, ki zajemajo:
– plačilo za izvedbo tržne raziskave za študije novih tržišč zaradi uvajanja vina na novem tržišču (plačilo dela avtorju raziskave),
– plačilo za izvedbo študij trga Republike Slovenije (plačilo dela avtorju raziskave);
c) stroški svetovanja zaradi uvajanja vina na novem tržišču oziroma prodaje na trgu Republike Slovenije oziroma svetovanja iz enologije, ki zajemajo:
– plačilo zunanjemu izvajalcu za opravljeno svetovanje,
– stroške nastanitve zunanjega svetovalca med opravljanjem svetovanja ter za največ en dan pred začetkom in po koncu svetovanja, ki se priznajo do višine največ 150 EUR/dan/osebo,
– stroške prevoza zunanjega svetovalca zaradi izvedbe svetovanja, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda, in stroške prevoza zunanjega svetovalca s sredstvi javnega prometa med opravljanjem svetovanja od mesta nastanitve do kraja svetovanja;
d) stroški izobraževanja redno zaposlenih pri upravičencu oziroma nosilca in članov kmetijskega gospodarstva glede tehnologije pridelave vina, izboljšanja kakovosti vina in predpisov na področju vina, ki zajemajo:
– plačilo zunanjemu predavatelju za izvedeno izobraževanje,
– stroške namestitve za zunanjega predavatelja med potekom izobraževanja ter za največ en dan pred začetkom in po koncu izobraževanja, ki se priznajo do višine 150 EUR/dan/osebo,
– stroške prevoza zunanjega predavatelja zaradi izvedbe izobraževanja, in sicer stroške letalske vozovnice za ekonomski razred ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroške prevoza zunanjega predavatelja s sredstvi javnega prometa med opravljanjem izobraževanja od mesta nastanitve do kraja izobraževanja,
– stroške najema prostorov za izobraževanje,
– stroške razmnoževanja gradiva za izobraževanje,
– stroške izobraževanja posameznikov, ki so zaposleni pri upravičencu oziroma so nosilci ali člani kmetijskega gospodarstva, in sicer plačilo tečaja, šolnine oziroma kotizacije, stroške njihove namestitve med potekom izobraževanja ter največ en dan pred začetkom in po koncu izobraževanja, ki se priznajo do višine 150 EUR/dan/osebo, stroške njihovega prevoza zaradi udeležbe na izobraževanju, in sicer letalske vozovnice za ekonomski razred (eno potovanje/osebo/izobraževanje) ali vozovnice za potovanje z vlakom 2. razreda in stroške njihovega prevoza s sredstvi javnega prometa med opravljanjem izobraževanja od mesta nastanitve do kraja izobraževanja.
(2) Če upravičenci iz prvega, drugega in tretjega odstavka 18. člena te uredbe sodelujejo na sejmu na skupnem razstavnem prostoru ali skupaj izvajajo dejavnosti, se lahko eden ali več istih stroškov iz prve, druge, četrte oziroma pete alinee točke a) oziroma iz točk b), c) oziroma d) prejšnjega odstavka nanaša na več teh upravičencev, pri čemer:
– eden izmed upravičencev lahko zahteva plačilo pomoči za celotni skupni strošek ali
– vsak izmed upravičencev lahko zahteva plačilo pomoči za svoj del stroškov.
(3) Če na podlagi računov, ki jim jih izda pravna oseba ali samostojni podjetnik, na katerega se glasi račun za celotni skupni strošek iz prejšnjega odstavka, posamezni upravičenci zahtevajo plačilo pomoči za svoj del stroška, potem vsota teh stroškov iz njihovih zahtevkov ne sme presegati zneska na računu za celotni skupni strošek. Če pa ga presega, se upravičeni strošek vsakemu upravičencu sorazmerno zniža, tako da skupna vsota tako znižanih stroškov ne presega zneska na računu za celotni skupni strošek.
(4) Stroški iz prvega odstavka tega člena se lahko nanašajo izključno na dejavnosti, ki so povezane z vinom, pridelanim bodisi v Republiki Slovenije bodisi zunaj nje.
(5) Pomoč iz tega poglavja se lahko dodeli za stroške iz prvega odstavka tega člena, za katere je bilo dokazilo iz petega in šestega odstavka 22. člena te uredbe izdano med 6. oktobrom leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek, in 5. oktobrom leta, v katerem se vlaga zahtevek.
(6) Če je upravičenec za izplačilo pomoči iz tega poglavja organizacija proizvajalcev, se ji pomoč lahko izplača tudi za stroške iz prvega odstavka tega člena, ki niso navedeni v njenem programu dela.
(7) Davek na dodano vrednost in vino ali drugi kmetijski proizvodi se ne štejejo za upravičeni strošek na podlagi tega poglavja.
18. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenec do pomoči iz tega poglavja je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe in je:
a) gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali zadruga v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, s sedežem v Republiki Sloveniji, vpisana v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino; oziroma
b) kmetijsko gospodarstvo, kakor je določeno v zakonu, ki ureja kmetijstvo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev,
– njegov nosilec je vpisan v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino,
– povprečna letna količina vina zadnjih treh letnikov pred letom oddaje zahtevka iz 22. oziroma četrtega odstavka 37. člena te uredbe, ki jo ima prijavljeno v register, znaša najmanj 20 000 litrov.
(2) Ne glede na določbo točke a) prejšnjega odstavka je upravičenec do pomoči iz tega poglavja tudi podjetje, ki je gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji, in ni vpisano v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino, vendar je med ustanovitelji tega podjetja oziroma družbeniki najmanj ena izmed gospodarskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje za upravičenca iz točke a) prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na določbo točke a) prvega odstavka tega člena je upravičenec do pomoči iz tega poglavja tudi podjetje, ki je gospodarska družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji, in ni vpisano v register kot pridelovalec, ki prideluje in stekleniči vino, vendar je prejelo podporo na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).
(4) Do pomoči v zvezi s sodelovanjem na posameznem sejmu zunaj Republike Slovenije je kmetijsko gospodarstvo iz točke b) prvega odstavka tega člena upravičeno le, če se stroški nanašajo izključno na sejem, na katerem je skupaj sodelovalo najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenca iz točke b) prvega odstavka tega člena.
(5) Upravičenci iz točk a) in b) prvega odstavka tega člena lahko poleg drugih dejavnosti opravljajo tudi dejavnosti na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov.
(6) Kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja se ne štejejo podjetja, ki prodajajo grozdje in vino, razen če prodaja grozdja poteka v ločenih poslopjih od prodaje vina.
(7) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja ne štejejo podjetja, ki delujejo v sektorjih, opredeljenih v točki (a), (f) oziroma (g) 1. člena Uredbe 1998/2006/ES, tudi če hkrati opravljajo druge dejavnosti oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
(8) Kot upravičenci do pomoči iz tega poglavja se ne štejejo podjetja v težavah.
19. člen
(višina pomoči)
(1) Pri določitvi višine pomoči iz tega poglavja se uporabljajo določbe iz Uredbe 1998/2006/ES.
(2) Pomoč iz tega poglavja se dodeli posameznemu upravičencu do višine:
a) ki skupaj z vsemi sredstvi, dodeljenimi upravičencu iz naslova katere koli pomoči de minimis, v obdobju katerih koli treh proračunskih let ne presega 200 000 eurov bruto zneska oziroma, če podjetje deluje v cestnoprometnem sektorju, ne presega 100 000 eurov bruto zneska in
b) ki v obdobju katerih koli treh proračunskih let ne presega:
– 200 000 eurov bruto zneska za upravičence iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena, ki glede števila zaposlenih ne sodijo v mikro podjetja, ter za upravičence iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena;
– 40 000 eurov bruto zneska za upravičence iz točke a) prvega odstavka prejšnjega člena, ki glede števila zaposlenih sodijo v mikro podjetja, in za upravičence iz točke b) prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Izplačana pomoč v skladu s tem poglavjem lahko znaša:
– do 50% priznane vrednosti stroškov pod točko a) prvega odstavka 17. člena te uredbe, ki so povezani s sodelovanjem na sejmih v Republiki Sloveniji,
– do 100% priznane vrednosti posameznih stroškov za vse druge stroške iz 17. člena te uredbe.
20. člen
(pogoji za pridobitev pomoči)
(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v tej uredbi in Uredbi 1998/2006/ES.
(2) Za dodelitev pomoči mora upravičenec iz 18. člena te uredbe predložiti:
– izjavo, da so vsi podatki (vključno s spremljajočo dokumentacijo), ki so navedeni v zahtevku, popolni in verodostojni ter da sta podjetje in oseba, ki je podpisala izjavo, seznanjeni s posledicami navajanja neresničnih podatkov v zahtevku, izjavah in spremljajoči dokumentaciji, pa tudi z obvezo, da je treba vsa sredstva, ki so pridobljena nezakonito oziroma porabljena nenamensko, vrniti skupaj z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in da v tem primeru podjetje ne more pridobiti novih sredstev iz naslova tega ukrepa dve leti od dokončne odločbe pristojnega organa,
– izjavo, da bo podjetje takoj obvestilo Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) o kakršni koli drugi pomoči de minimis, ki jo je prejelo med oddajo tega zahtevka in izplačilom pomoči zanj,
– izjavo, da se vsi stroški, za katere se zahteva pomoč, nanašajo izključno na vino in da so vsi predloženi računi dejansko plačani,
– izjavo, da se stroški, za katere se uveljavlja pomoč, ne nanašajo na dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države Evropske unije, in da niso neposredno povezani z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki v zvezi z izvozno dejavnostjo,
– izjavo, da pomoč ne bo prenesena na primarne proizvajalce,
– izjavo, da se pomoč ne nanaša na stroške, zaradi katerih imajo domači proizvodi prednost pred uvoženimi,
– izjavo, da podjetje ni in ne bo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, posredno ali neposredno, prejelo drugih sredstev iz proračuna Evropske unije ali drugih javnih sredstev ter da bo ob pridobitvi drugih sredstev za iste stroške o tem nemudoma seznanilo agencijo in vrnilo neupravičeno pridobljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi,
– izjavo, da se stroški v zvezi z raziskavami trgov zunaj Republike Slovenije, s svetovanjem zaradi prodaje zunaj Republike Slovenije in z izobraževanjem glede trženja nanašajo na uvajanje vina na novem tržišču,
– izjavo, da podjetje ni v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2),
– izjavo, da se podjetje redno ukvarja z gospodarsko dejavnostjo,
– izjavo, da sta podjetje in oseba, ki je podpisala izjavo, seznanjeni z določbami iz Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 in da bosta ravnali v skladu z njimi,
– izjavo, da zgoraj imenovano podjetje ni in ne bo uveljavljalo podpore za iste stroške več kakor enkrat,
– izjavo, da lahko agencija ter ministrstvo za lastne potrebe uporabljata podatke, ki so navedeni v zahtevku, ter podatke za spremljanje in oceno učinkovitosti dodeljenih podpor,
– izjavo, da bo podjetje hranilo izvirne račune in drugo dokumentacijo v zvezi z izvedenimi dejavnostmi še najmanj pet let po izplačilu sredstev,
– izjavo, da bo podjetje zagotovilo vse potrebne podatke in da bo kadar koli omogočilo pooblaščenim delavcem agencije ter pooblaščenim osebam organov Evropske skupnosti, Računskega sodišča in drugim pristojnim organom dostop do dokumentacije, pa tudi vpogled vanjo, ter preglede in preverjanje dejstev,
– izjavo, da podjetje ne prodaja grozdja ali da prodaja grozdje v ločenih poslopjih od prodaje vina,
– izjavo, da podjetje ne deluje v sektorjih, opredeljenih pod točko (a), (f) oziroma (g) 1. člena Uredbe 1998/2006,
– izjavo o številu zaposlenih, če gre za podjetje iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe,
– izjavo kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenca iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe, da so skupaj sodelovali na sejmu zunaj Republike Slovenije,
– izjavo upravičencev o sodelovanju na sejmu oziroma skupnem izvajanju drugih dejavnosti v primeru iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe,
– izjavo upravičenca o njegovem ustanovitelju oziroma družbeniku, če gre za podjetje iz drugega odstavka 18. člena te uredbe,
– zahtevek za izplačilo z dokazili in podatki v zvezi s stroški, za katere se uveljavlja pomoč.
(3) Upravičenec iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 18. člena te uredbe mora imeti na podlagi evidence Davčne uprave Republike Slovenije plačane vse davke in druge obvezne dajatve.
3. Sredstva
21. člen
(finančni viri za izplačilo pomoči)
Sredstva za pomoč iz tega poglavja zagotovi ministrstvo v okviru podpor dejavnostim vinogradniško-vinarskega sektorja do višine razpoložljivih sredstev.
4. Postopek za pridobitev pomoči
22. člen
(postopek in dodelitev sredstev)
(1) Pomoč iz tega poglavja se dodeli na podlagi zahtevka in dokazil, ki jih upravičenec iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 18. člena te uredbe vloži na agencijo.
(2) Roki za vlaganje zahtevkov iz prejšnjega odstavka so:
– od 1. do 5. aprila,
– od 1. do 5. julija in
– od 1. do 5. oktobra.
(3) Zahtevek iz prvega odstavka tega člena se vloži na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del te uredbe, in vsebuje naslednje podatke:
– podatki o vlagatelju,
– izračun zahtevka,
– poročilo o izvedbi posameznih dejavnosti, na katere se nanašajo stroški iz prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(4) Zahtevku je treba priložiti tudi:
– poseben obrazec z izjavami iz prve do sedemnajste alinee drugega odstavka 20. člena te uredbe, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe,
– poseben obrazec, ki je kot priloga 3 sestavni del te uredbe, z izjavo o številu zaposlenih v podjetju, če gre za podjetja iz točke a) prvega odstavka 18. člena te uredbe, ki se predloži samo k zadnjemu zahtevku v posameznem letu,
– poseben obrazec, ki je kot priloga 4 sestavni del te uredbe, z izjavo o skupnem sodelovanju pri izvedbi dejavnosti, če gre za zahtevek upravičenca iz točke b) prvega odstavka 18. člena te uredbe v zvezi s sodelovanjem na sejmu zunaj Republike Slovenije oziroma če gre za zahtevek v skladu s tretjim odstavkom 17. člena te uredbe, ki se mora ujemati z drugimi dokazili,
– poseben obrazec, ki je kot priloga 5 sestavni del te uredbe, z izjavo gospodarske družbe o njenem ustanovitelju oziroma družbeniku, če zahtevek vloži gospodarska družba iz drugega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Upravičencu se pomoč iz tega poglavja izplača, če zahtevku priloži tudi naslednja dokazila:
– fotokopije plačanih računov, ki se glasijo na ime upravičenca oziroma na nosilca ali člana kmetijskega gospodarstva, ki je upravičenec,
– fotokopije vozovnic za vlak,
– fotokopije vozovnic za avtobus, tramvaj oziroma podzemno železnico,
– fotokopijo računa, ki se neposredno nanaša na celotni skupni strošek, če gre za zahtevke iz tretjega odstavka 17. člena te uredbe.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pomoč za povrnitev stroškov iz šeste in sedme alinee točke a) prvega odstavka 17. člena te uredbe dodeli na podlagi upravičenčevega internega obračuna teh stroškov, ki se morajo ujemati z dokazili o udeležbi na sejmu, kakršna so dokazila o prevoznih stroških, namestitvi in podobno.
(7) Najstarejši datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka tega člena je lahko 120 dni pred začetkom roka iz drugega odstavka tega člena, razen za dokazila, ki se vlagajo v roku iz prve alinee drugega odstavka tega člena, pri katerih datum na dokazilih ne sme biti starejši od 6. oktobra leta, ki je pred letom, v katerem se vlaga zahtevek.
(8) Za izračun zahtevka iz druge alinee tretjega odstavka tega člena se upoštevajo sredstva, porabljena za posamezne upravičene stroške iz 17. člena te uredbe, in največji delež sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe.
23. člen
(odločitev o zahtevkih)
(1) O zahtevku, priznanju posameznih stroškov in višini pomoči odloči predstojnik agencije z odločbo. Z eno odločbo se odloči o vseh zahtevkih, ki jih je v enem letu predložil isti upravičenec. Zoper odločbo ali sklep agencije je dopustna pritožba, ki se vloži na agencijo.
(2) Dejanska višina pomoči se izračuna na podlagi ugotovljenega dejanskega deleža sofinanciranja, ki se določi tako, da skupna pomoč za zahtevke, ki so jih vložili vsi vlagatelji, ne presega skupne višine razpoložljivih sredstev, pri čemer:
– se 70% razpoložljivih sredstev nameni za skupino upravičencev, sestavljeno iz upravičencev iz prvega in drugega odstavka 18. člena te uredbe, ki so prejeli podporo na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin), in upravičencev iz tretjega odstavka 18. člena te uredbe;
– se 30% razpoložljivih sredstev nameni za skupino upravičencev, sestavljeno iz drugih upravičencev iz prvega in drugega odstavka 18. člena te uredbe, ki niso prejeli podpore na podlagi II. poglavja Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se morebitni ostanek sredstev, namenjenih eni skupini upravičencev iz prejšnjega odstavka, nameni za drugo skupino upravičencev iz prejšnjega odstavka.
(4) Dejanski delež sofinanciranja se za vsako skupino upravičencev iz drugega odstavka tega člena določi posebej za stroške pod točko a) prvega odstavka 17. člena te uredbe, ki so povezani s sodelovanjem na sejmih v Republiki Sloveniji, in posebej za druge stroške iz 17. člena te uredbe, in sicer na naslednji način:
a) če je skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz zahtevkov, ki so jih vložili vsi vlagatelji iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, ob upoštevanju največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe, nižja ali enaka skupni višini razpoložljivih sredstev, se pri izračunu dejanske višine pomoči upoštevata največja deleža sofinanciranja, določena v tretjem odstavku 19. člena te uredbe;
b) če skupna vrednost najvišje možne pomoči, izračunane iz zahtevkov, ki so jih vložili vsi vlagatelji iz posamezne skupine upravičencev iz drugega odstavka tega člena, ob upoštevanju največjih deležev sofinanciranja iz tretjega odstavka 19. člena te uredbe, presega razpoložljiva sredstva, se pri izračunu dejanske višine pomoči upoštevata deleža sofinanciranja, določena na podlagi naslednje formule:
pri čemer je:
A     =  delež sofinanciranja iz tretjega odstavka
         19. člena te uredbe,
B(1)  =  skupna višina priznanih stroškov iz
         zahtevkov vseh vlagateljev iz posamezne
         skupine upravičencev iz drugega odstavka
         tega člena, za katere je predvideni največji
         delež sofinanciranja 100-odstoten,
B(2)  =  skupna višina priznanih stroškov iz zahtevkov
         vseh vlagateljev iz posamezne skupine upravičencev
         iz drugega odstavka tega člena, za katere je
         predvideni največji delež sofinanciranja 50-odstoten,
C     =  skupna višina razpoložljivih sredstev za
         posamezno skupino upravičencev iz drugega
         odstavka tega člena.
(5) Če bi bila pri posameznem upravičencu zaradi deleža sofinanciranja, izračunanega v skladu s prejšnjim odstavkom, presežena meja iz točke a) oziroma b) drugega odstavka 19. člena te uredbe, se dejanski delež sofinanciranja za tega upravičenca izračuna posebej, tako da ne presega te meje, kar se upošteva pri izračunu dejanskega deleža sofinanciranja za druge upravičence, ki se izračuna skladno z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena.
24. člen
(oblika dodeljenih sredstev)
Sredstva iz tega poglavja se dodelijo v obliki nepovratnih sredstev.
25. člen
(omejitev sredstev)
(1) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za isti strošek samo enkrat.
(2) Do sredstev ni upravičen tisti, ki je za iste stroške, kakršne navaja v vlogi za pridobitev pomoči po tej uredbi, že prejel sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije iz naslova drugih ukrepov kmetijske politike.
26. člen
(kontrola)
(1) Agencija opravlja administrativno preverjanje in po potrebi tudi preverjanje oziroma pregled na kraju samem glede resničnosti navedb v vlogi za pridobitev pomoči, izpolnjevanja pogojev za dodelitev pomoči in dokazil o stroških.
(2) Upravičenec mora hraniti izvirne račune in drugo dokumentacijo v zvezi z izvedenimi dejavnostmi še najmanj pet let po izplačilu sredstev.
27. člen
(vrnitev sredstev)
(1) Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je pomoč iz tega poglavja pridobil nezakonito oziroma nenamensko, da ni upošteval določb iz te uredbe oziroma je dal lažno izjavo oziroma lažna dokazila ali je ravnal v nasprotju z dano izjavo, mora vrniti vsa nezakonito oziroma nenamensko pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila pomoči.
(2) Upravičenec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti nove pomoči iz tega poglavja dve leti od dokončnosti odločbe o vračilu sredstev.
(3) O vračilu sredstev iz tega člena odloči predstojnik agencije.
28. člen
(poročanje)
(1) Poročilo o višini dodeljenih in o višini izplačanih sredstev po upravičencih in namenih pomoči mora agencija dostaviti na ministrstvo v 60 dneh po izdaji odločb o dodelitvi sredstev in 30 dneh po izplačilu upravičencem.
(2) Agencija mora na ministrstvu, pristojnem za finance, preveriti podatke o dodeljenih pomočeh de minimis posameznemu upravičencu zaradi izpolnjevanja pogojev iz 3. člena Uredbe 1998/2006/ES in temu ministrstvu sporočiti podatke o pomoči de minimis, ki jih dodeli na podlagi te uredbe.
(3) Spremljanje in ocenjevanje izvedenih dejavnosti, za katere so dodeljene podpore, temelji na naslednjih podatkih, ki jih agencija sporoči ministrstvu:
– število udeležencev, ki so končali izobraževanje,
– število udeležencev izobraževanja,
– število izvedenih izobraževanj in število dni, porabljenih zanj,
– število izvedenih svetovanj,
– število tržnih raziskav,
– število sodelovanj na sejmih,
– drugi podatki, ki jih agencija predloži ministrstvu.
IV. poglavje: UKREPI ZA UREDITEV TRGA
29. člen
(podpora zasebnemu skladiščenju)
(1) Upravičenci do podpore zasebnemu skladiščenju so pridelovalci grozdnega mošta, zgoščenega grozdnega mošta, rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta in namiznega vina, ki so vpisani v register in imajo v njem ustrezno prijavljene pridelke, za katere se dodeli podpora, ter so oddali zahtevek za sklenitev pogodbe z agencijo o skladiščenju namiznega vina, grozdnega mošta, zgoščenega grozdnega mošta in rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, ki je kot priloga 6 sestavni del te uredbe.
(2) Pri zahtevku za sklenitev pogodbe o skladiščenju je obvezna priloga odločba o oceni ali analizni izvid pooblaščene organizacije za oceno mošta in vina, ki mora vsebovati naslednje parametre: volumenski delež skupnega alkohola, volumenski delež dejanskega alkohola, vsebnost skupnih kislin, izraženih v gramih vinske kisline na liter ali v tisočinkah enote na liter, vsebnost hlapnih kislin, izraženih v gramih ocetne kisline na liter ali v tisočinkah enote na liter, vsebnost reducirajočih sladkorjev, vsebnost skupnega žveplovega dioksida, obnašanje na zraku, odsotnost slabih okusov in izjavo o odsotnosti hibridov za rdeče vino ter pri namiznem vinu izpis iz kletarske evidence, iz katerega je razviden prvi pretok.
(3) Podpora se dodeljuje na podlagi sklenjene pogodbe, v skladu s predpisi, ki urejajo podporo zasebnemu skladiščenju, pri čemer velja:
– intervencijska agencija je agencija;
– za identifikacijo pridelka se uporablja številka pridelka iz registra;
– agencija lahko v enem letu z enim upravičencem sklene največ deset pogodb.
(4) Za določitev datuma izteka veljavnosti pogodbe za zasebno skladiščenje pošlje pridelovalec najmanj deset delovnih dni pred želenim datumom izteka agenciji izjavo, ki vsebuje:
– podatke o pridelovalcu,
– navedbo številke pogodbe o skladiščenju,
– številko pridelka iz registra, za katerega se skladiščenje preneha, z navedbo količine,
– navedbo datuma konca skladiščenja in
– podpis odgovorne osebe.
(5) Izjavi iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo dokazilo, da je pridelek, ki je predmet pogodbe o skladiščenju, primeren za promet. Kot dokazilo se šteje:
– analizni izvid z laboratorijsko analizo mošta ali vina, ki jo je opravila pooblaščena organizacija, ali
– analiza internega laboratorija pridelovalca, ki jo slednji hrani tudi v evidenci svojega internega laboratorija, ali
– odločba o ocenitvi mošta ali vina, ki jo je opravila pooblaščena organizacija.
(6) Analizni izvid in analiza internega laboratorija iz prejšnjega odstavka morata vsebovati najmanj naslednje parametre: vsebnost dejanskega alkohola, vsebnost hlapnih kislin, vsebnost skupnega žvepla in izjavo, da je pridelek primeren za promet.
(7) Pridelovalec vnaprej obvesti agencijo o spremembah, ki nastopijo v pogodbenem obdobju:
– o pretoku jo obvesti pred začetkom postopka; obvestilo o pretoku mora vsebovati številko pogodbe o skladiščenju, datum nameravanega pretoka, oznako posod pred pretokom, oznako posod po pretoku in podpis odgovorne osebe;
– o spremembi kraja skladiščenja jo obvesti najmanj deset delovnih dni prej; sprememba kraja skladiščenja se lahko opravi, ko agencija izda soglasje zanjo.
(8) Sredstva za podporo zasebnemu skladiščenju zagotovi ministrstvo v okviru ukrepov za stabilizacijo trga, ki se v celoti povrnejo iz sredstev Evropske unije.
(9) Vino, za katero je pridelovalec prejel podporo zasebnemu skladiščenju, ne sme biti v prometu kot kakovostno vino pdpo.
30. člen
(obvezna destilacija)
(1) Namesto obvezne destilacije tropin in vinskih droži, kakor je določeno z ustreznimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji pomeni nesorazmerno oviro in stroške predelave ter zanjo ni ustreznih zmogljivosti, se tropine in droži zaradi preprečevanja presežka pridelka in izplena umaknejo pod nadzorom.
(2) Ukrep obvezne destilacije vina zaradi prevelikega pridelka grozdja v vinogradu oziroma prevelikega izplena stiskanja grozdja se uvede za preprečevanje neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem ter za preprečevanje negativnega vpliva prevelikih količin oziroma izplena na kakovost vina.
(3) Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekorači predpisani hektarski pridelek grozdja oziroma izplen stiskanja grozdja tako, da se preseže 14.000 litrov vina na hektar, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja oziroma vina in največjo dovoljeno količino grozdja oziroma vina (v nadaljnjem besedilu: presežna količina), obvezno destilirati. Za tako pridobljeni destilat ni mogoče uveljavljati nobenih finančnih podpor.
(4) Zavezanec za obvezno destilacijo vina je pridelovalec grozdja in vina, ki prekorači predpisani hektarski pridelek oziroma predpisani izplen, ali pridelovalec vina, ki od pridelovalca grozdja odkupi in prijavi v register pridelek s presežno količino.
(5) Destilacijo presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina izvesti na svoj račun, najpozneje en mesec po prijavi pridelka v register.
(6) O datumu in kraju destilacije presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo najmanj deset dni prej. O izvedbi destilacije naredi kmetijski inšpektor zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, v katerem je bil pridelek presežen, o količinah pridelka in o presežnih količinah. Zapisnik kmetijskega inšpektorja zavezanec za obvezno destilacijo vina predloži ob prijavi ustreznega zmanjšanja pridelka v registru, kar je pogoj za trženje drugega pridelka tega pridelovalca. Do ustreznega zmanjšanja prijave pridelka pooblaščena organizacija za oceno vina ne sme izdati odločbe o ocenitvi katerega koli njegovega pridelka.
(7) Zavezanec za obvezno destilacijo vina mora destilat, pridobljen v skladu s tem členom, hraniti še najmanj dve leti po njeni izvedbi.
31. člen
(krizna destilacija)
V primeru neravnovesja na trgu z vinom Vlada Republike Slovenije Evropski komisiji predlaga uvedbo ukrepa krizne destilacije na ozemlju Republike Slovenije.
32. člen
(destilacija in uporaba alkohola)
(1) Intervencijska agencija v skladu s točko 1(d) 41. člena Uredbe 1623/2000/ES je agencija.
(2) V skladu s točko 1(b) 41. člena Uredbe 1623/2000/ES agencija imenuje destilarne na podlagi njihove vloge za pooblaščene destilarne.
(3) V skladu s točko 1(c) 41. člena Uredbe 1623/2000/ES agencija imenuje pridelovalca, ki prideluje vino, obogateno za destilacijo, na podlagi njegove vloge za pooblaščenega pridelovalca.
(4) Agencija sporoči Evropski komisiji podatke o pooblaščenih destilarnah in pooblaščenih pridelovalcih iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Za nadzor nad uporabo alkohola je pristojna kmetijska inšpekcija, ki ji v skladu s 43. členom Uredbe 1623/2000/ES destilarne sporočajo najmanj naslednje podatke:
– količino vhodne surovine,
– obdobje predelave,
– količino in vrste končnega proizvoda z natančnim opisom (analizni podatki).
(6) Minister določi pristojni laboratorij za analizo nevtralnega alkohola v skladu s 44. členom Uredbe 1623/2000/ES.
(7) Odobritev pogodb v skladu s 5. točko 63. člena Uredbe 1623/2000/ES izvaja agencija.
(8) Dokaz v skladu s točko 8(b) 65. člena Uredbe 1623/2000/ES sta izjava in prepis iz kletarske evidence, dokaz v skladu s točko 8(c) istega člena pa potrdilo o plačilu, iz katerega sta razvidna cena in rok plačila.
(9) Agencija odloča o vlogah pravnih oseb, ki vsebujejo najmanj podatke iz 92. člena Uredbe 1623/2000/ES, za odobritev udeležbe na javnem razpisu za nakup alkohola in njegovo uporabo v sektorju goriva kot bioetanola.
(10) Pristojni organi za nadzor izvedbe postopkov destilacije so agencija in kmetijska inšpekcija.
33. člen
(podpora za pridelavo grozdnega soka)
(1) Podpora za pridelavo grozdnega soka se uveljavlja v skladu s predpisi, ki urejajo pridelavo grozdnega soka iz grozdja, grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta.
(2) Vlagatelj pred začetkom vinskega leta ali preden prvič začne postopek pridelave grozdnega soka pošlje predpisane podatke na agencijo v skladu s predpisi, ki urejajo pridelavo grozdnega soka iz grozdja, grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta.
(3) Najmanj tri dni pred izvedbo postopka mora vlagatelj poslati na agencijo pisno izjavo o nameri pridelave grozdnega soka, v kateri poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navede tudi količine in številke pridelkov grozdja, grozdnega mošta ali zgoščenega grozdnega mošta iz registra. Po izvedenem postopku mora v register prijaviti tudi podatke o pridelanem grozdnem soku.
(4) Spremno dokumentacijo grozdnega soka, ki se uporabi v Republiki Sloveniji, potrjuje agencija.
34. člen
(podpora za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta)
(1) Podporo za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta lahko uveljavljajo pridelovalci vina, ki ju uporabljajo za obogatitev (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji). Podpora se uveljavlja v skladu s predpisi, ki urejajo uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.
(2) Agencija dodeli podporo, če ji je vlagatelj oddal napoved postopka obogatitve vsaj 48 ur prej, prijavil postopek v register in vložil zahtevek na obrazcu, ki je kot priloga 7 sestavni del te uredbe. Agencija določi višino podpore na podlagi podatkov o izvedenih enoloških postopkih, ki jih je vlagatelj prijavil v register. Podpora se dodeli le za obogatitev, izvedeno v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke.
(3) Napoved postopka obogatitve iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o vlagatelju za vsako obogatitev vsebovati najmanj naslednje podatke: zaporedno številko obogatitve, kraj, datum in uro začetka obogatitve, opis pridelka, ki je predmet obogatitve, podatke o pridelku, uporabljenem v postopku obogatitve, predvideno količino uporabljenega pridelka in predvideno skupno količino pridelka, uporabljenega v vseh postopkih obogatitve istega letnika.
(4) Napoved postopkov obogatitve iz drugega odstavka tega člena lahko vlagatelj odda tudi za več teh postopkov hkrati oziroma za določeno obdobje, vendar ne pozneje kakor 48 ur pred izvajanjem prvega postopka in pod pogojem, da za prvi postopek odda tudi predhodno napoved posamične obogatitve.
(5) Napoved več postopkov obogatitve hkrati iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov o vlagatelju vsebovati še vsaj:
– kraj poteka obogatitev,
– datum prve in zadnje obogatitve,
– predvideno skupno količino pridelka, uporabljenega v postopkih obogatitve, in
– količino zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, ki je na dan napovedi postopkov v pridelovalnem obratu vlagatelja.
(6) Če na dan napovedi iz četrtega odstavka tega člena pridelek, ki bo uporabljen v postopkih obogatitve, še ni v pridelovalnem obratu vlagatelja, mora ta najpozneje dva dneva pred dobavo ali zgoščevanjem tega pridelka na agencijo pisno sporočiti datum predvidene dobave ali zgoščevanja ter količino in vrsto pridelka.
(7) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora biti priložen račun za nakup zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, če pridelovalec vina ni tudi pridelovalec zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.
(8) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se podpora dodeli tudi tistim vlagateljem, ki zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ne uporabljajo sami, ampak ga prodajajo drugim pridelovalcem za obogatitev njihove proizvodnje, če letne količine uporabljenega zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ne presegajo 10 hl na pridelovalca, ki ju uporabi.
(9) Vlagatelj in kupec zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta iz prejšnjega odstavka morata v kletarski evidenci voditi nakup in prodajo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta ter ju prijaviti v register tako, da je zagotovljena sledljivost iz številke pridelka v registru.
(10) Če vlagatelj vloži zahtevek v skladu z osmim in devetim odstavkom tega člena, ga mora vložiti na obrazcu, ki je kot priloga 8 sestavni del te uredbe. Podpisati ga mora tudi kupec zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta.
(11) Zahtevku iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo dokazilo o prodaji zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta (račun).
(12) Zahtevku iz drugega odstavka tega člena mora vlagatelj priložiti:
– izjavo, v kateri se opredeli, v katerem kakovostnem razredu bo obogateno vino v prometu,
– izpis iz kletarske evidence, iz katerega je razviden potek opravljenega postopka obogatitve,
– analize internega laboratorija pridelovalca, ki vsebujejo meritve koncentracije sladkorja grozdnega mošta, ki je predmet obogatitve, in sicer pred postopkom in po njem,
– analize internega laboratorija pridelovalca, ki vsebujejo meritev koncentracije sladkorja zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta, uporabljenega v postopku obogatitve ali analize pridelovalca tega mošta.
(13) Obogateno vino je lahko v prometu tudi v drugem kakovostnem razredu, kakor ga je navedel vlagatelj v izjavi iz prve alinee prejšnjega odstavka, če je bila obogatitev izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke, za ta kakovostni razred.
(14) Izmerjeni volumenski delež skupnega alkohola v obogatenem moštu po fermentaciji se lahko glede na volumenski delež skupnega alkohola, izračunan v skladu s petnajstim odstavkom tega člena, razlikuje za največ 0,7 vol. % pri belem vinu in največ 1 vol. % pri rdečem vinu, vendar ne sme presegati dovoljenega povečanja volumenskega deleža skupnega alkohola v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost vina ter dovoljena enološka sredstva in postopke.
(15) Za določitev skupne volumenske alkoholne stopnje mošta po obogatitvi se uporabi naslednji preračun:
         A(z) X K(z) + A(d) x K(d)
A(k) = ----------------------------
                   K(k)
pri čemer je:
A(k) =  skupna volumenska alkoholna stopnja mošta
        po obogatitvi (vol. %),
A(z) =  skupna volumenska alkoholna stopnja mošta pred
        obogatitvijo (vol. %),
A(d) =  skupna volumenska alkoholna stopnja dodanega
        koncentrata (vol. %),
K(k) =  skupna količina obogatenega mošta (hl),
K(z) =  količina bistrega mošta pred obogatitvijo (hl),
K(d) =  količina dodanega koncentrata (hl).
(16) Vsak pridelek, ki je predmet posamezne obogatitve, se mora v registru prijaviti ločeno.
(17) Če agencija v postopku odobritve podpore ugotovi nepravilnosti pri posamezni obogatitvi pridelka, se podpora za obogatitev tega pridelka zavrne.
(18) Sredstva za podporo za uporabo zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta zagotovi ministrstvo v okviru ukrepov za stabilizacijo trga, ki se v celoti povrnejo iz sredstev Evropske unije.
35. člen
(nenamenska uporaba, nezakonita pridobitev sredstev)
Če prejemnik podpore iz 29., 33. in 34. člena te uredbe uporabi sredstva nenamensko ali jih pridobi nezakonito, jih mora vrniti z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila pomoči, in v naslednjih dveh koledarskih letih ne more pridobiti nobenih proračunskih sredstev ministrstva.
V. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
(že priznane organizacije proizvajalcev)
(1) Organizacije proizvajalcev, ki so že priznane ob uveljavitvi te uredbe, ostanejo priznane kot organizacije proizvajalcev in se šteje, da so priznane v skladu s to uredbo.
(2) Program dela, odobren na podlagi Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin):
– se lahko izvaja brez spreminjanja do konca takšen, kakršen je bil odobren, ali
– se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev nadomesti z novim programom dela, izdelanim v skladu s to uredbo.
37. člen
(prehodne določbe)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06, 105/06 – Zvin in 45/08 – ZKme-1).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postopki, začeti po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05 in 96/06), dokončajo po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).
(3) Pravilnik o vsebini programov dela, načinu dopolnitve oziroma spreminjanja programa dela in poročanja organizacij proizvajalcev vina (Uradni list RS, št. 36/04, 76/05, 115/05 in 7/07) se smiselno uporablja do izdaje novega predpisa na podlagi te uredbe.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka 22. člena te uredbe se zahtevki iz navedenega člena v letu 2008 lahko vlagajo od 1. do 5. avgusta in od 1. do 5. oktobra 2008, najstarejši datum izdaje dokazil iz petega in šestega odstavka 22. člena te uredbe, priloženih zahtevku, ki je vložen od 1. do 5. avgusta 2008, pa je lahko, ne glede na določbo sedmega odstavka navedenega člena, 6. oktober 2007.
(5) Komisija iz 12. člena Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin) nadaljuje delo do končanja postopkov, začetih po določbah Uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom (Uradni list RS, št. 22/04, 27/04, 121/04, 113/05, 96/06 in 105/06 – ZVin).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-20/2008/7
Ljubljana, dne 26. junija 2008
EVA 2007-2311-0060
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister