Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/1992 z dne 13. 3. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/1992 z dne 13. 3. 1992

Kazalo

632. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, stran 741.

Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša se zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin dne 5. marca 1992, Zbora združenega dela dne 4. marca 1992 ter na skupni seji dne 5. marca 1992.
Št. 0100-49/92
Ljubljana, dne 5. marca 1992.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
2. člen
Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem in zavarovankam (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) na podlagi dela ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
V zavarovanje po tem zakonu se lahko prostovoljno vključijo tudi osebe, ki niso obvezno zavarovane. Dodatno pa se lahko prostovoljno zavarujejo tudi osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje.
Poleg zavarovanja po tem zakonu se lahko v Republiki Sloveniji uvedejo tudi različne oblike dodatnih zavarovanj v podjetjih in zavarovalnih organizacijah skladno s posebnim zakonom.
3. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
– pravica do starostne pokojnine;
– pravica do invalidske pokojnine;
– pravica do družinske pokojnine;
– pravica do predčasne pokojnine;
– pravica do delne pokojnine;
– pravica do varstvenega dodatka k pokojnini;
– pravica do invalidnine;
– pravica do dodatka za pomoč in postrežbo;
– pravica do povrnitve potnih in selitvenih stroškov;
– pravica do odpravnine in oskrbnine vdovi ali vdovcu;
– pravica do dodatka za rekreacijo upokojencev;
– pravica do poklicne rehabilitacije;
– pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve;
– pravica do dela s skrajšanim delovnim časom;
– pravice do denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
4. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo, razen dospelih neizplačanih zneskov pokojnin in drugih denarnih prejemkov v primerih, določenih s tem zakonom.
Pravic po tem zakonu ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, določenih s tem zakonom.
5. člen
Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija.
Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se skladno z zakonom zagotavljajo tudi iz kapitalskih skladov in drugih virov.
Sredstva za izplačilo pokojnin in drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se štejejo za sredstva osebne porabe.
6. člen
Nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki ima status javnega zavoda.
Zavod je pravna oseba.
Sedež zavoda je v Ljubljani.
7. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Sodno varstvo pravic je zagotovljeno po zakonu.
Drugi del
ZAVAROVANCI
I. poglavje
OBVEZNO ZAVAROVANJE
1. oddelek
Zavarovanci za vse primere zavarovanja
8. člen
Obvezno se zavarujejo delavci, zaposleni v Republiki Sloveniji.
Obvezno se zavarujejo izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge družbene funkcije v Republiki Sloveniji, če prejemajo za svoje delo osebni dohodek (v nadaljnjem besedilu: plača) oziroma, če za opravljanje funkcije uveljavljajo nadomestilo plače.
Obvezno se zavarujejo tudi delavci v delovnem razmerju pri organizaciji ali delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so bili poslani na delo v tujino, če niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.
9. člen
Obvezno se zavarujejo državljani Republike Slovenije, ki so:
– na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali pri tujih državljanih, če mednarodna pogodba ne določa drugače;
– zaposleni v tujini, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike Slovenije oziroma so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
– zaposleni pri tujem delodajalcu v državi, v kateri so obvezno zavarovani, pa z njo ni sklenjena konvencija o socialnem zavarovanju, ali v njej ne morejo uveljavljati pravic do pokojnin oziroma do invalidnin določenih s tem zakonom, oziroma jih ne morejo uživati izven navedene države, če so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani v Republiki Sloveniji oziroma so imeli neposredno pred odhodom v tujino stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
10. člen
Obvezno se zavarujejo tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki so v Republiki Sloveniji:
– v delovnem razmerju;
– zaposleni pri tujih fizičnih in pravnih osebah, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače;
– zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništvih, če je tako zavarovanje določeno z mednarodno pogodbo.
11. člen
Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji:
– z osebnim delom samostojno opravljajo obrtno, prevozniško, gostinsko ali drugo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
– z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, opravljajo odvetniško oziroma drugo samostojno dejavnost in so skladno z zakonom vpisani v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;
– opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo kot edini ali glavni poklic.
12. člen
Obvezno se zavarujejo lastniki zasebnih podjetij in zavodov v Republiki Sloveniji, če jih osebno vodijo, in če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na drugi podlagi ali niso uživalci pokojnine.
Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, določi, kdaj se šteje da lastnik osebno vodi zasebno podjetje ali zasebni zavod.
13. člen
Kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, se obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje:
– niso mlajši od 15 let in imajo splošno zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela in
– na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek, ki ustreza znesku zajamčene plače, zmanjšane za povprečne prispevke in davke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače.
Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, s soglasjem republiškega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, določi katastrski dohodek oziroma drug dohodek na kmetiji, ki ustreza znesku iz druge alinee prejšnjega odstavka.
14. člen
Šteje se, da zavarovanci iz 11., 12. in 13. člena tega zakona opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na rednem šolanju.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico delovnega časa in niso na rednem šolanju.
15. člen
Zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja, z več kot polovico delovnega časa, vendar manj kot polni delovni čas, se lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo tudi na podlagi opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti.
16. člen
Obvezno se zavarujejo vrhunski športniki in šahisti – člani telesnokulturnih in šahovskih organizacij v Republiki Sloveniji, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
17. člen
Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, in osebe, ki opravljajo javna dela v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se obvezno zavarujejo za čas prejemanja nadomestila oziroma za čas opravljanja javnih del.
18. člen
Obvezno se zavarujejo osebe, ki med prestajanjem kazni zapora delajo s polnim delovnim časom.
2. oddelek
Zavarovanje za ožji obseg pravic
19. člen
Zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona se lahko zavarujejo tudi po osnovi, ki je nižja od osnove iz 231. člena tega zakona, vendar so zavarovani le za ožji obseg pravic in nimajo pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do predčasne pokojnine, do delne pokojnine, pravic na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti, pravice do invalidnine, dodatka za pomoč in postrežbo in do dodatka za rekreacijo upokojencev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepi zavarovanci.
20. člen
Zavarovancem iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona, ki so bili nekaj časa zavarovani za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa za ožji obseg pravic, se pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, po katerem so bili zavarovani nad polovico skupne zavarovalne dobe.
Zavarovancem, ki so bili zavarovani nekaj časa za vse primere zavarovanja, nekaj časa pa kot zavarovanci za ožji obseg pravic, se pravice odmerijo po tistem obsegu zavarovanja, v katerem so bili nad polovico skupne zavarovalne dobe.
3. oddelek
Posebni primeri zavarovanja
21. člen
Za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, so zavarovani:
– dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah;
– otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu;
– osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado;
– vojaški invalidi, civilni invalidi vojne in druge invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah;
– osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih;
– osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic;
– dijaki ter študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek pooblaščenih organizacij;
– osebe na prestajanju kazni zapora, ki niso obvezno zavarovane po 18. členu tega zakona, ter mladoletniki, proti katerim se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.
Osebe iz zadnje alinee prejšnjega odstavka so zavarovane tudi za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe izven dela, nastale zaradi višje sile.
22. člen
Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, so zavarovane za invalidnost, telesno okvaro ali smrt kot posledico poškodbe pri delu, ko:
– sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, pri reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih in drugih nesreč;
– kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del oziroma nalog na mladinskem taboru;
– opravljajo naloge vojaške službe ali nadomestne civilne službe, narodne zaščite, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, splošnih reševalnih služb ali enot za zveze ter pri usposabljanju za obrambo in zaščito;
– pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam teh organov pri izpolnjevanju nalog s področja varstva ustavne ureditve, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in prijemanju storilcev in pri varovanju pred kršitvami nedotakljivosti državne meje;
– opravljajo naloge organov za notranje zadeve kot osebe v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve;
– opravljajo na poziv državnih in drugih pooblaščenih organov javno in drugo družbeno funkcijo ali državljansko dolžnost;
– kot športniki ali šahisti, trenerji ali organizatorji v okviru organizirane športne ali šahovske dejavnosti sodelujejo pri športnih ali šahovskih akcijah;
– kot člani operativnih sestavov prostovoljnih gasilskih organizacij opravljajo naloge pri gašenju požarov, zaščiti in reševanju pri drugih nesrečah, pri usposabljanju, zavarovanju na požarno nevarnih mestih in pri javnih prireditvah, naloge pri javnih nastopih in demonstracijah s prikazovanjem demonstrativnih vaj ter pri poučevanju ljudi o požarni varnosti;
– kot člani gorske reševalne službe ali potapljači opravljajo naloge reševanja življenj ali odvrnitve oziroma preprečitve nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenja ali premoženje.
23. člen
Osebe, ki so bile obvezno zavarovane za vse primere zavarovanja, so zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja oziroma lastnosti, na podlagi katere so bile obvezno zavarovane, če ob nastanku invalidnosti oziroma telesne okvare izpolnjujejo pogoje pokojninske dobe za pridobitev pravic ali so uživalci starostne ali invalidske pokojnine.
II. poglavje
PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V ZAVAROVANJE
24. člen
Državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, se lahko prostovoljno zavarujejo, v času ko:
– so na šolanju na višjih ali visokih šolah oziroma na podiplomskem študiju;
– služijo vojaški rok oziroma opravljajo naloge nadomestne civilne službe;
– skrbijo za otroka, mlajšega od 7 let oziroma za invalidno osebo, ki je nezmožna za samostojno življenje in delo;
– opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena tega zakona;
– so prijavljeni kot iskalci zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje;
– bivajo v tujini kot zakonci oziroma kot izvenzakonski partnerji zavarovancev iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona;
– so kot invalidi zaposleni v varstvenih delavnicah;
– so na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji po prenehanju obveznega zavarovanja;
– so lastniki podjetij ali zavodov v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev iz 12. člena tega zakona;
– so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, vendar le za razliko do polnega delovnega časa.
III. poglavje
PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV V ZAVAROVANJE ZA DODATEN OBSEG PRAVIC
25. člen
Osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno zavarujejo za pridobitev dodatnih pravic iz naslova:
– starostne pokojnine;
– invalidske pokojnine;
– družinske pokojnine;
– invalidnine.
Pravice iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja pridobi zavarovanec z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja po tem zakonu, ob hkratnem izpolnjevanju pogojev iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja.
Zavod določi v katerih primerih je dodatno prostovoljno zavarovanje mogoče. Zavarovalne premije in pogoji za pridobitev pravic iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja se določijo s pogodbo, ki jo na podlagi splošnega akta zavoda skleneta zavarovanec in zavod.
Tretji del
PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
I. poglavje
SPLOŠNI POJMI
26. člen
Pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
– starost;
– invalidnost;
– neposredna nevarnost za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu;
– telesna okvara;
– potreba po stalni pomoči in negi;
– smrt.
27. člen
Invalidnost po tem zakonu je podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom teh sprememb, zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije.
Zmanjšanje delovne zmožnosti je podano, če zavarovanec ni več zmožen z normalnim delovnim učinkom, ki ne ogroža njegovega zdravstvenega stanja, polni delovni čas opravljati dela na delovnem mestu, po katerem se v skladu s prejšnjim odstavkom ocenjuje invalidnost.
Izguba delovne zmožnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom.
28. člen
Zmanjšanje delovne zmožnosti je pri zavarovancu iz 11., 12., 13. in 16. člena tega zakona podano, če zavarovanec ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.
29. člen
Vzroki za nastanek invalidnosti so:
– poškodba pri delu;
– poklicna bolezen;
– bolezen;
– poškodba izven dela.
30. člen
Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje poškodba zavarovanca, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prejšnjega odstavka, ki jo pretrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na poti, da opravi delovne naloge, in na poti, da nastopi delo.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje zavarovanca, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz prvega odstavka tega člena, ki jo pretrpijo zavarovanci v okoliščinah iz 21. in 22. člena tega zakona.
31. člen
Za poškodbo pri delu po tem zakonu se šteje tudi poškodba, povzročena na način, določen v prvem odstavku 30. člena tega zakona, ki jo pretrpi zavarovanec ali delovni invalid v zvezi s pravico do zdravstvenega varstva, če nastane:
– na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja zdravniškega pregleda ali ob vrnitvi, ali pa med prebivanjem v kraju, kjer je pregled, če je zavarovanca poklical ali poslal na pregled pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda, ali če ni bil napoten, pa je iskal potrebno nujno zdravniško pomoč;
– na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do zdravstvene organizacije, kamor je bil zavarovanec napoten na zdravljenje ali pri vrnitvi, ali pa med prebivanjem v zdravstveni organizaciji, v kateri se zdravi, pri čemer je z zdravljenjem mišljena tudi medicinska rehabilitacija;
– na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta do kraja pregleda ali zdravljenja ali pri vrnitvi, kadar je pristojni zdravnik, konzilij zdravnikov ali invalidska komisija zavoda določil zavarovanca, naj spremlja bolnika, ki ga je poslal na zdravniški pregled ali na zdravljenje v drug kraj, ali pa med prebivanjem v tistem kraju, če pride do poškodbe v neposredni zvezi s spremljanjem bolnika;
– na redni poti od stanovanja oziroma delovnega mesta, ali od kraja, v katerem je bil zavarovanec na pregledu ali zdravljenju, do zavoda ali organizacije, kjer naj zavarovanec dobi proteze ali druge ortopedske pripomočke, katere mu je predpisal pristojni zdravnik ali ob vrnitvi, kakor tudi tisti čas, ko se mudi v teh zavodih ali organizacijah.
32. člen
Poklicne bolezni po tem zakonu so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, in pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo.
33. člen
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, pridobijo pravice glede na preostalo delovno zmožnost in glede na starost ob nastanku invalidnosti.
34. člen
Zavarovanci, pri katerih nastane invalidnost, še glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti:
– v I. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti;
– v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in se ne morejo s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom;
– v III. kategorijo invalidnosti se razvrstijo zavarovanci, ki lahko po poprejšnji poklicni rehabilitaciji ali brez poklicne rehabilitacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo.
35. člen
Preostala delovna zmožnost je podana, če lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost, najmanj polovico polnega delovnega časa opravlja svoje delo, ali če lahko po poprejšnji poklicni rehabilitaciji ali brez poklicne rehabilitacije opravlja poln delovni čas drugo ustrezno delo.
Preostala delovna zmožnost je podana tudi v primeru, ko lahko zavarovanec, pri katerem je ugotovljeno zmanjšanje delovne zmožnosti, opravlja drugo ustrezno delo najmanj polovico polnega delovnega časa.
36. člen
Za svoje delo se po tem zakonu šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti.
Če je za zavarovanca ugodneje, se kot svoje delo šteje delo na delovnem mestu, na katerem je zavarovanec delal najmanj dve leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti.
37. člen
Za drugo ustrezno delo se po tem zakonu šteje delo na delovnem mestu, na katerem je delovni invalid zmožen delati določen delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, in z normalnim delovnim učinkom.
Pri določanju drugega ustreznega dela se upoštevajo strokovna in splošna izobrazba, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida ter objektivne možnosti za zaposlitev.
38. člen
Delovni invalid po tem zakonu je zavarovanec, ki je na podlagi invalidnosti pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja.
II. poglavje
STAROSTNA POKOJNINA
1. oddelek
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine
39. člen
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 63 let (moški) oziroma 58 let (ženska) in pokojninsko dobo 20 let.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1996 starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine:
+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |  60,5   |   55,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |  61,0   |   56,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |  61,5   |   56,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od. 1.1. 1995 do 31. 12. 1995  |  62,0   |   57,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |  62,5   |   57,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997                  |  63,0   |   58,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in starost 58 let (moški) oziroma 53 let (ženska).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1. 4. 1992 do 1. 1. 1998 starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine:
+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
|                               |         |          |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |    -    |     -    |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |   55,5  |   50,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |   56,0  |   51,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995  |   56,5  |   51,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |   57,0  |   52,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997 do 31. 12. 1997  |   57,5  |   52,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1998                  |   58,0  |   53,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
2. oddelek
Predčasna pokojnina
40. člen
Pravico do predčasne pokojnine pridobi zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), v naslednjih primerih:
– če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni možno zagotoviti druge zaposlitve;
– če mu delovno razmerje preneha iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih;
– če. je zavarovanec delovni invalid II. ali III. kategorije;
– če je nezaposlen in je bil v zadnjih 24. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v prehodnem obdobju od 1. 4. 1992 do 1. 1. 1997 starostna meja za pridobitev pravice do predčasne pokojnine:
+-------------------------------+---------+----------+
|         Obdobje               |Moški let|Ženska let|
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1992  |  55,5   |   50,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1993  |  56,0   |   51,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1994 do 31. 12. 1994  |  56,5   |   51,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1995 do 31. 12. 1995  |  57,0   |   52,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996  |  57,5   |   52,5   |
+-------------------------------+---------+----------+
|od 1. 1. 1997                  |  58,0   |   53,0   |
+-------------------------------+---------+----------+
Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsako manjkajoče leto do dopolnitve starosti iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena zmanjša za en odstotek.
Ko uživalec predčasne pokojnine dopolni starost iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena, se pokojnina iz prejšnjega odstavka ne zmanjšuje.
V času, v katerem se predčasna pokojnina zmanjšuje po tretjem odstavku tega člena, zavarovanec nima pravice do varstvenega dodatka.
3. oddelek
Delna pokojnina
41. člen
Zavarovanec, ki je dopolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko, če s tem soglaša organizacija oziroma delodajalec, pri katerem je zaposlen, pridobi pravico do delne pokojnine.
Delna pokojnina se odmeri glede na pokojninsko dobo ob uveljavitvi.
V času uživanja delne pokojnine zavarovanec ostane v delovnem razmerju in dela s polovico polnega delovnega časa in za to delo prejema plačo. Hkrati se mu izplačuje polovica pokojnine.
Pri ponovni odmeri pokojnine se upošteva le dejanska zavarovalna doba, dosežena v času uživanja delne pokojnine, ne upošteva pa se plača, prejeta v času uživanja delne pokojnine.
4. oddelek
Znižanje starostne meje
42. člen
Zavarovancu, kateremu se po tem zakonu šteje zavarovalna doba s povečanjem, se starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša skupno povečanje zavarovalne dobe.
5. oddelek
Odmera starostne pokojnine
1. pododdelek
Pokojninska osnova
43. člen
Starostna pokojnina se odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).
Za leto zavarovanja, iz katerega se vzame plača za odmero pokojnine, se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače najmanj za šest mesecev zavarovalne dobe.
Ne glede na prejšnji odstavek se za izračun pokojninske osnove ne vzame plače oziroma nadomestila plače, ki jo je zavarovanec prejemal v letu, v katerem uveljavlja pravico do starostne pokojnine.
44. člen
Za izračun pokojninske osnove po tem zakonu se vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
Povprečne stopnje davkov in prispevkov iz prejšnjega odstavka določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za finance.
45. člen
Za izračun pokojninske osnove se. štejejo tudi:
– nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno;
– nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev in za čas poklicne rehabilitacije, nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno, se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
Kadar se v plačo za izračun pokojninske osnove všteva plača iz preteklega leta ali osnova za odmero nadomestila za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas poklicne rehabilitacije, se plača oziroma osnova za odmero teh nadomestil valorizira z istim valorizacijskim količnikom, kot bi se plača, ki je bila podlaga za izračun osnove za odmero nadomestila.
Zavarovancu, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila ni imel plače, nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja oziroma nadomestila iz drugega odstavka tega člena, se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz tekočega leta.
46. člen
Za izračun pokojninske osnove se ne štejejo:
– posamične nagrade za delo, ki ga je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela (npr. delo preko polnega delovnega časa, od katerega niso plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sodelovanje v izpitni komisiji, za predavanja izven redne zaposlitve);
– prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, regres za letni dopust, dodatek za prehrano, potni stroški, prevoz na delo idr.), nagrade ob delovnih jubilejih;
– prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
– prejemki, izplačani delavcu mimo osnov in meril, ki sicer veljajo za delitev plač (delnice, obveznice, boni, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, idr.);
– osnove, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.
47. člen
Plača, ki jo doseže delavec z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa v posameznem letu zavarovanja, se za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.
Znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, se izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa, določenega z zakonom in kolektivno pogodbo. Preračunani znesek se vzame kot plača za izračun pokojninske osnove.
Plača za delo preko polnega delovnega časa se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
Plača, ki jo je delavec prejel za delo v drugi organizaciji ali pri drugem delodajalcu, opravljeno v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti, če so bili od nje plačani prispevki.
48. člen
Zavarovancu, ki ne prejema plače, in ki mu osnova ni določena po prejšnjih členih, niti ni prejemal nadomestila plače, se upošteva za izračun pokojninske osnove znesek, ki je bil podlaga za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšan za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plač, po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, če ni s tem zakonom drugače določeno.
49. člen
Zavarovancu, ki po 1. 1. 1970 ni imel najmanj enega leta zavarovanja, iz katerega se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove, se starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
50. člen
Plače iz prejšnjih let, ki se upoštevajo za ugotovitev pokojninske osnove, se valorizirajo s količniki, ki se določijo vsako leto tako, da se primerja povprečna plača vseh zaposlenih v republiki v zadnjem koledarskem letu pred letom, v katerem zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, s povprečnimi plačami na zaposlenega v republiki v koledarskih letih, iz katerih se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove.
Količnike iz prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
51. člen
Delavcem, ki so jih organizacije oziroma delodajalci poslali na delo v tujino in so ostali v tem času zavarovani pri zavodu, se vzame za izračun pokojninske osnove plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšani za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo iz plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
2. pododdelek
Določitev odstotka za odmero starostne pokojnine
52. člen
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od pokojninske dobe, in sicer:
– za zavarovanca z zavarovalno dobo 15 let 35% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe poveča za 2%, vendar največ do 85% pokojninske osnove;
– za zavarovanko z zavarovalno dobo 15 let 40% pokojninske osnove, nato se za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe do dopolnjenih 20 let poveča za 3%, za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 20 let pa za 2% pokojninske osnove, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
Če pokojninska doba ne znaša polno leto, vendar pa vsaj šest mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva ta doba s polovico odstotka, določenega po prejšnjem odstavku, za leto pokojninske dobe.
Odstotki za odmero pokojnine po prejšnjih odstavkih so glede na pokojninsko dobo:
+-----------------+---------------+---------------+
|Pokojninska doba |Zavarovanec (%)|Zavarovanka (%)|
+-----------------+---------------+---------------+
|15 let           |       35      |       40      |
+-----------------+---------------+---------------+
|15 let, 6 mesecev|       36      |      41,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|16 let           |       37      |       43      |
+-----------------+---------------+---------------+
|16 let, 6 mesecev|       38      |      44,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|17 let           |       39      |       46      |
+-----------------+---------------+---------------+
|17 let, 6 mesecev|       40      |      47,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|18 let           |       41      |       49      |
+-----------------+---------------+---------------+
|18 let, 6 mesecev|       42      |      50,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|19 let           |       43      |       52      |
+-----------------+---------------+---------------+
|19 let, 6 mesecev|       44      |      53,5     |
+-----------------+---------------+---------------+
|20 let           |       45      |       55      |
+-----------------+---------------+---------------+
|20 let, 6 mesecev|       46      |       56      |
+-----------------+---------------+---------------+
|21 let           |       47      |       57      |
+-----------------+---------------+---------------+
|21 let, 6 mesecev|       48      |       58      |
+-----------------+---------------+---------------+
|22 let           |       49      |       59      |
+-----------------+---------------+---------------+
|22 let, 6 mesecev|       50      |       60      |
+-----------------+---------------+---------------+
|23 let           |       51      |       61      |
+-----------------+---------------+---------------+
|23 let, 6 mesecev|       52      |       62      |
+-----------------+---------------+---------------+
|24 let           |       53      |       63      |
+-----------------+---------------+---------------+
|24 let, 6 mesecev|       54      |       64      |
+-----------------+---------------+---------------+
|25 let           |       55      |       65      |
+-----------------+---------------+---------------+
|25 let, 6 mesecev|       56      |       66      |
+-----------------+---------------+---------------+
|26 let           |       57      |       67      |
+-----------------+---------------+---------------+
|26 let, 6 mesecev|       58      |       68      |
+-----------------+---------------+---------------+
|27 let           |       59      |       69      |
+-----------------+---------------+---------------+
|27 let, 6 mesecev|       60      |       70      |
+-----------------+---------------+---------------+
|28 let           |       61      |       71      |
+-----------------+---------------+---------------+
|28 let, 6 mesecev|       62      |       72      |
+-----------------+---------------+---------------+
|29 let           |       63      |       73      |
+-----------------+---------------+---------------+
|29 let, 6 mesecev|       64      |       74      |
+-----------------+---------------+---------------+
|30 let           |       65      |       75      |
+-----------------+---------------+---------------+
|30 let, 6 mesecev|       66      |       76      |
+-----------------+---------------+---------------+
|31 let           |       67      |       77      |
+-----------------+---------------+---------------+
|31 let, 6 mesecev|       68      |       78      |
+-----------------+---------------+---------------+
|32 let           |       69      |       79      |
+-----------------+---------------+---------------+
|32 let, 6 mesecev|       70      |       80      |
+-----------------+---------------+---------------+
|33 let           |       71      |       81      |
+-----------------+---------------+---------------+
|33 let, 6 mesecev|       72      |       82      |
+-----------------+---------------+---------------+
|34 let           |       73      |       83      |
+-----------------+---------------+---------------+
|34 let, 6 mesecev|       74      |       84      |
+-----------------+---------------+---------------+
|35 let           |       75      |       85      |
+-----------------+---------------+---------------+
|35 let, 6 mesecev|       76      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|36 let           |       77      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|36 let, 6 mesecev|       78      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|37 let           |       79      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|37 let, 6 mesecev|       80      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|38 let           |       81      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|38 let, 6 mesecev|       82      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|39 let           |       83      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|39 let, 6 mesecev|       84      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
|40 let           |       85      |       -       |
+-----------------+---------------+---------------+
Zavarovancu, ki je ostal v zavarovanju po dopolnitvi polne pokojninske dobe, ker še ni dopolnil starosti iz četrtega oziroma petega odstavka 39. člena tega zakona, se odmerjena pokojnina poveča za vsako dopolnjeno leto, ki presega polno pokojninsko dobo, za 1%.
3. pododdelek
Najnižja pokojnina
53. člen
Pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač oziroma osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki, ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove.
Najnižja pokojninska osnova znaša 64% povprečne plače na zaposlenega v republiki, zmanjšane za povprečne davke in prispevke iz 44. člena tega zakona.
Ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki, se pokojnina odmeri najmanj v višini 35% najnižje pokojninske osnove.
Znesek najnižje pokojninske osnove določi zavod.
4. pododdelek
Najvišja pokojnina
54. člen
Pokojnina se odmeri od najvišje pokojninske osnove, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki, presega znesek najvišje pokojninske osnove.
Najvišja pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove, ki znaša 3,1 kratni znesek povprečne plače na zaposlenega v republiki, zmanjšane za povprečne davke in prispevke iz 44. člena tega zakona.
Znesek najvišje pokojninske osnove določi zavod.
III. poglavje
INVALIDSKA POKOJNINA
1. oddelek
Pogoji za pridobitev invalidske pokojnine
55. člen
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec:
– invalid I. kategorije invalidnosti;
– invalid III. kategorije invalidnosti, ki ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (moški) oziroma 45 let (ženska);
– invalid II. in III. kategorije invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil starost iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona.
Zavarovanec – vojaški invalid od I. do VI. skupine, ki ni zmožen opravljati svojega dela več kot polovico polnega delovnega časa, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, ne glede na to, ali je zmožen za drugo ustrezno delo brez politične rehabilitacije ali s poklicno rehabilitacijo.
56. člen
Zavarovanec iz prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica:
– poškodbe pri delu ali poklicne bolezni – ne glede na pokojninsko dobo;
– poškodbe izven déla ali bolezni – pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta.
57. člen
Ne glede na pogoje iz druge alinee prejšnjega člena pridobi pravico do invalidske pokojnine:
– zavarovanec, ki je postal invalid pred dopolnjenim 21. letom starost,; če je ob nastanku invalidnosti obvezno zavarovan;
– zavarovanec, ki je postal invalid po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno četrtino delovnih let.
58. člen
Zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 23. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti.
Če je zavarovancu čas šolanja upoštevan v zavarovalno dobo, se mu delovna leta računajo po določbi druge alinee 56. člena tega zakona.
59. člen
Če zavarovanec, ki je pred začetkom zavarovanja imel telesno okvaro, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe izven dela ali bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na skupno invalidnost tudi prejšnja okvara, če je v zavarovanju dopolnil dobo iz 56., 57. ali 58. člena tèga zakona.
Zavarovanec – vojaški invalid, pri katerem je po. vstopu v zavarovanje nastala invalidnost, na katero vpliva tudi vojaška invalidnost, pridobi pravice tudi v primeru, če je kot invalid dopolnil dobo iz 56., 57. ali 58. člena tega zakona v zavarovanju z delovnim časom, ki je ustrezal njegovi preostali delovni zmožnosti.
60. člen
Če je zavarovanec pred vstopom v zavarovanje imel telesno okvaro, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, in kasneje postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice, ki ustrezajo skupni invalidnosti, čeprav vpliva na to skupno invalidnost tudi prejšnja telesna okvara.
Zavarovanec – vojaški invalid, ki postane invalid zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravice glede na skupno invalidnost, čeprav je vojaška invalidnost vplivala na delovno zmožnost.
61. člen
Če se zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, do razporeditve na ustrezna dela in naloge oziroma do ustrezne zaposlitve, že ugotovljena invalidnost poslabša ali pa nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino, pridobi pravico do te pokojnine, če na dan nastanka spremembe invalidnosti izpolnjuje tudi pogoje zavarovanja oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Za izpolnitev pogojev zavarovalne oziroma pokojninske dobe se v primerih iz prejšnjega odstavka nezaposlenim zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo v delovna leta ne vštevajo obdobja, ko so prejemali nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo ali na ustrezno zaposlitev oziroma nadomestila za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo.
Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi na podlagi nastanka spremembe v invalidnosti v primerih iz prvega odstavka tega člena, pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo.
2. oddelek
Osnove za odmero invalidske pokojnine
62. člen
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki se izračuna enako kot osnova za starostno pokojnino.
Za invalidsko pokojnino, ki se pridobi s krajšo zavarovalno dobo, kot je obdobje, iz katerega se vzamejo plače za izračun pokojninske osnove, se pokojninska osnova izračuna po plačah, doseženih v času zavarovanja, razen v koledarskem letu, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.
63. člen
V primerih iz prve alinee 21. člena in druge alinee 22. člena tega zakona, se osnova za odmero invalidske pokojnine določi v znesku povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji, veljavnega na dan nastanka invalidnosti.
3. oddelek
Odmera invalidske pokojnine
64. člen
Invalidska pokojnina za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od pokojninske osnove v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska).
65. člen
Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem v 52. členu tega zakona.
Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, najmanj v višini 45% pokojninske osnove (moški) oziroma v višini 55% pokojninske osnove (ženska).
Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela nastopila po dopolnitvi starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, se invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 40% pokojninske osnove (ženska).
66. člen
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, na podlagi pokojninske dobe odmerjena pokojnina pa ne dosega 85% pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo.
Dodatek na invalidnost znaša:
------------------------------------------------------------------
Če je nastala invalidnost
------------------------------------------------------------------
pred dopolnjenim   po dopolnjenem
polnjenim letom         letu
    starosti          starosti
---------------------------------
 58 (m) 53 (ž)      58(m) 53 (ž)
------------------------------------------------------------------
      120%               10%       dosega 3/4 delovnih let ali več
       15%                5%       dosega 1/2 delovnih let ali več
       10%                5%       ne dosega 1/2 delovnih let
------------------------------------------------------------------
V obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1996 se višina dodatka na invalidnost ugotavlja glede na starost, določeno v drugem odstavku 40. člena tega zakona.
Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85% pokojninske osnove.
Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine.
67. člen
Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi delovni invalid pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se odmeri invalidska pokojnina kot ena pokojnina, ki je sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, in iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, obračunane za bolezen ali poškodbo izven dela.
Sorazmerna dela za odmero invalidske pokojnine po prejšnjem odstavku se izračunata glede na to, koliko so vplivale na skupno invalidnost posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, koliko pa posledice bolezni ali poškodbe izven dela.
68. člen
Invalidska pokojnina, ki gre delovnemu invalidu po prejšnjem členu, se odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela.
Od vsakega tako izračunanega zneska se vzame odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek tako dobljenih zneskov ne more presegati 85% pokojninske osnove.
69. člen
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno pokojnino, lahko uveljavi po svoji izbiri pravico do invalidske pokojnine ali pravico do starostne pokojnine.
Uživalec invalidske pokojnine, ki ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino, pa te pogoje izpolni kasneje, lahko zahteva, da se mu prizna namesto invalidske pokojnine starostna pokojnina.
Uživalec starostne pokojnine lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za priznanje invalidske pokojnine.
IV. poglavje
DRUŽINSKA POKOJNINA
1. oddelek
Pogoji za pridobitev družinske pokojnine
70. člen
Družinsko pokojnino lahko uveljavijo naslednji družinski člani:
– zakonec;
– otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci; pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal; vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal);
– starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal;
– bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Šteje se, da so vnuki oziroma drugi otroci brez staršev tudi, če so starši živi, a so popolnoma nezmožni za delo v smislu 84. člena tega zakona.
Zavod določi, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana.
71. člen
Družinski člani pridobijo pravico do družinske pokojnine, če je umrli zavarovanec:
– dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe ali
– izpolnil pogoje za starostno oziroma invalidsko pokojnino ali
– užival starostno ali invalidsko pokojnino ali
– užival pravico na podlagi preostale delovne zmožnosti.
Če je zavarovanec umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo njegovi družinski člani pravico do družinske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo zavarovanca.
1. pododdelek
Zakonec
72. člen
Vdova pridobi pravico do družinske pokojnine:
– če je do smrti moža, po katerem ji gre pravica, dopolnila starost 50 let ali
– če je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po moževi smrti ali
– če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdova, ki postane med trajanjem pravice popolnoma nezmožna za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
Vdova, ki do moževe smrti ni dopolnila 50 let, dopolnila pa je 45 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti.
Vdova, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alinee prvega odstavka tega člena, dopolni 50 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine trajno. Če ji ta pravica preneha pred dopolnjenim 50. letom, toda po dopolnjenem 45. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 50 let starosti.
Ne glede na pogoje, določene v prvi alinei prvega odstavka in v drugem odstavku tega člena, pridobi pravico do družinske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanke:
– če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 45 let;
– če do zavarovančeve smrti ni dopolnila 45 let, dopolnila pa je 40 let, ko dopolni 45 let.
73. člen
Vdovec pridobi pravico do družinske pokojnine:
– če je do smrti žene, po kateri mu gre pravica, dopolnil starost 55 let ali
– če je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po ženini smrti ali
– če mu je po ženini smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po ženi, vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdovec, ki postane med trajanjem pravice popolnoma nezmožen za delo, obdrži pravico do družinske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana.
Vdovec, ki do ženine smrti ni dopolnil 55 let, dopolnil pa je 50 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 55 let starosti.
Vdovec, ki med trajanjem pravice do družinske pokojnine, pridobljene po drugi ali tretji alinei prvega odstavka tega člena, dopolni 55 let starosti, obdrži to pravico. Če mu ta pravica preneha pred dopolnjenim 55. letom, toda po dopolnjenem 50. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 55 let starosti.
74. člen
Pravico do družinske pokojnine ima tudi vdova, ki se ji je zavarovančev otrok rodil najkasneje 300 dni po smrti zavarovanca oziroma upokojenca. Pravica ji gre od zavarovančeve smrti.
75. člen
Vdova oziroma vdovec ima pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz tretje alinee prvega odstavka 72. člena oziroma iz tretje alinee prvega odstavka 73. člena tega zakona tudi v času, ko se otroku, ki je upravičen do družinske pokojnine, zaradi služenja vojaškega roka, družinska pokojnina ne izplačuje.
76. člen
Pravico do družinske pokojnine ima ob pogojih iz 72. ali 73. člena tega zakona tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma po sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca.
Če ima zakonec iz poznejše zakonske zveze pravico do družinske pokojnine, pridobi razvezani zakonec iz prejšnjega odstavka pravico do družinske pokojnine kot souživalec.
77. člen
Ob pogojih iz 72. ali 73. člena tega zakona pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do družinske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
2. pododdelek
Otroci
78. člen
Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, ima pravico do družinske pokojnine najdalj do dopolnjenega 18. leta starosti pod pogojeni, da se redno javlja zavodu za zaposlovanje in ne odkloni ponujene zaposlitve.
Otrok, ki postane popolnoma nezmožen zadelo do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma do konca rednega šolanja, ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem rednem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal.
79. člen
Otroku, ki izgubi oba roditelja – zavarovanca, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju.
Skupen znesek družinske pokojnine, ugotovljen po prejšnjem odstavku, ne more preseči zneska družinske pokojnine, odmerjene od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
80. člen
Odstotek za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju v skladu s prejšnjim členom znaša za vsakega otroka 15% od osnove za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju.
81. člen
Otrok dokazuje redno šolanje vsako leto s potrdilom šole.
Otroku, ki v času rednega šolanja odide na služenje vojaškega roka, se družinska pokojnina v tem času ne izplačuje.
82. člen
Če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda – do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri rednem šolanju, če je redno šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.
Če je otrok prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil redno šolanje zaradi služenja vojaškega roka.
3. pododdelek
Starši
83. člen
Starši, ki jih je zavarovanec oziroma uživalec pravice preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine:
– če so do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravice dopolnili: mati 50 let oziroma oče 55 let starosti ali
– če mati še ni stara 50 let oziroma oče 55 let, pa sta bila do smrti zavarovanca oziroma uživalca pokojnine popolnoma nezmožna za delo.
Če med trajanjem pravice do družinske pokojnine po drugi alinei prejšnjega odstavka dopolni mati starost 50 let oziroma oče 55 let starosti, trajno obdrži pokojnino.
84. člen
Za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske pokojnine, velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa izguba delovne zmožnosti.
2. oddelek
Odmera družinske pokojnine
85. člen
Družinska pokojnina se odmeri od starostne ali invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec ob smrti, oziroma od pokojnine, ki jo je uživalec imel ob smrti, in sicer:
– po smrti zavarovanca – od starostne pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec za invalidnost zaradi bolezni;
– po smrti zavarovanca, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanca ali uživalca pravice, ki je bil vojaški invalid I. do VI. skupine – od pokojnine, odmerjene v višini 85% pokojninske osnove;
– po smrti uživalca starostne pokojnine – od pokojnine, do katere je imel uživalec pokojnine pravico ob smrti, če je za upravičenca ugodnejše, pa od invalidske pokojnine, ki bi jo dobil uživalec pokojnine, če bi namesto starostne pokojnine uveljavil invalidsko pokojnino;
– po smrti uživalca predčasne pokojnine – od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti;
– po smrti uživalca invalidske pokojnine – od pokojnine, do katere je imel ta pravico ob smrti;
– po smrti delovnega invalida, ki je užival pravico v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo – od invalidske pokojnine, do katere bi imel pravico ob smrti.
Najnižja osnova za odmero družinske pokojnine je pokojnina, obračunana za pokojninsko dobo najmanj 20 let.
86. člen
Družinska pokojnina se odmeri od osnove za družinsko pokojnino glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico in sicer:
– če imajo pravico do pokojnine samo člani ožje družine (zakonec, otroci, posvojenci) ali samo člani širše družine (pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji) v naslednjih odstotkih:
+--------+------+------+-------------+
|za enega|za dva|za tri|   za štiri  |
|  člana | člana| člane|člane ali več|
+--------+------+------+-------------+
|   70%  |  80% |  90% |     100%    |
+--------+------+------+-------------+
- če imajo pravico do pokojnine člani ožje družine in člani širše družine, se odmeri članom ožje družine družinska pokojnina po prejšnji alinei, članom širše družine pa gre ostanek do polnega zneska družinske pokojnine;
– če bi pripadala članom ožje družine glede na njihovo število družinska pokojnina v višini 100% osnove za družinsko pokojnino, se odmeri članom širše družine družinska pokojnina v višini 10% osnove za družinsko pokojnino, članom ožje družine pa se odmeri družinska pokojnina v višini 90% osnove.
87. člen
Določbe tega zakona o najnižji in najvišji pokojninski osnovi se upoštevajo tudi za odmero družinske pokojnine.
Če ima družinski član poleg pravice do družinske pokojnine tudi pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, se mu družinska pokojnina odmeri najmanj v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
3. oddelek
Odpravnina in oskrbnina
88. člen
Vdova ali vdovec, ki po zakončevi smrti ni pridobil pravice do družinske pokojnine, ker ni izpolnjeval posebnih pogojev iz prvega odstavka 72. člena ali iz 73. člena tega zakona, pridobi pravico do odpravnine oziroma oskrbnine.
89. člen
Pravico do odpravnine ima vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan.
Odpravnina gre vdovi ali vdovcu v višini šestmesečnega zneska družinske pokojnine, ki bi mu šla, če bi imel pravico do družinske pokojnine.
Odpravnina se prične izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po zakončevi smrti, izplača pa se v šestih mesečnih obrokih. Vdovi ali vdovcu se ustavi izplačevanje odpravnine z dnem, ko izpolni pogoje za starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, oziroma z dnem, ko sklene delovno razmerje, začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, ali če sklene novo zakonsko zvezo.
90. člen
Vdova ali vdovec ima pravico do oskrbnine po prenehanju izplačevanja odpravnine, če se je v 90. dneh od dneva zakončeve smrti prijavil pri zavodu za zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Pravico do oskrbnine ima tudi vdova ali vdovec, ki je izgubil pravico do družinske pokojnine zato, ker še ni dopolnil 50 let starosti (vdova) oziroma 55 let starosti (vdovec), če se je v 90. dneh od dneva izgube pravice do družinske pokojnine prijavil pri zavodu za zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
91. člen
Oskrbnina znaša toliko, kolikor bi znašala pokojnina za vdovo ali vdovca po umrlem zakoncu, če bi imela pravico do družinske pokojnine, vendar največ 70% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Vdova ali vdovec ima pravico do oskrbnine najdlje 24 mesecev po prenehanju izplačevanja odpravnine oziroma družinske pokojnine.
Vdova ali vdovec izgubi pravico do oskrbnine v primerih iz tretjega odstavka 89. člena tega zakona ter v primeru, če preneha izpolnjevati pogoje glede gmotnega stanja, če se neupravičeno ne javlja zavodu za zaposlovanje ali če ne sprejme zaposlitve, ki mu jo ponudi zavod za zaposlovanje, če le-ta ustreza njegovi strokovni izobrazbi in zdravstvenemu stanju.
92. člen
Odpravnina in oskrbnina se usklajujeta in izplačujeta na enak način kot pokojnine.
V. poglavje
PRAVICE DELOVNIH INVALIDOV II. IN III. KATEGORIJE INVALIDNOSTI
93. člen
Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo – invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, pridobi pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, pravico do poklicne rehabilitacije ter pravico do denarnega nadomestila, če izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje.
94. člen
Zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo so v zvezi z uživanjem pravic iz prejšnjega člena zagotovljena naslednja denarna nadomestila:
– nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo;
– nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na dragem ustreznem delu oziroma na delo s skrajšanim delovnim časom;
– nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije;
– nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom;
– nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
1. oddelek
Pogoji za pridobitev pravic
95. člen
Zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo pridobi pravico:
– do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do razporeditve ali do zaposlitve na drugem ustreznem delu, če nastane invalidnost pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona;
– do poklicne rehabilitacije, če nastane invalidnost pred dopolnjenim 50. (moški) oziroma 45. (ženska) letom starosti.
96. člen
Zavarovanci, razen zavarovancev iz 19. člena tega zakona, pridobijo pravice iz 93. člena tega zakona ne glede na dopolnjeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo, če so ob nastanku invalidnosti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni v delovnem razmerju ali ni zavarovan na kakšni drugi podlagi, pridobi pravice iz 93. člena tega zakona, če ob nastanku invalidnosti izpolnjuje tudi pogoj pokojninske oziroma zavarovalne dobe, določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Če zavarovanec iz prejšnjega odstavka ob nastanku invalidnosti ne izpolnjuje pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe, pridobi pravice iz 93. člena tega zakona, ko dopolni predpisano pokojninsko oziroma zavarovalno dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
Čas zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, se v primeru iz prejšnjega odstavka šteje delovnemu invalidu II. kategorije invalidnosti kot poln delovni čas.
Za izpolnitev pogoja pokojninske oziroma zavarovalne dobe po tretjem odstavku tega člena se računajo delovna leta do dneva nastanka invalidnosti.
1. pododdelek
Pravica do poklicne rehabilitacije
97. člen
S poklicno rehabilitacijo se delovni invalid strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo tako, da se lahko ustrezno razporedi oziroma zaposli in vključi v delovno okolje.
Če je za poklicno rehabilitacijo zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo na ustreznem delovnem mestu potrebno, da se prilagodijo prostori in delovna sredstva, stroški za ustrezno preureditev pa bi bili za organizacijo oziroma delodajalca previsoki, lahko zavod prevzame del teh stroškov.
Kriterije in merila za določanje višine sredstev iz prejšnjega odstavka določi zavod.
98. člen
Pravico do poklicne rehabilitacije ima zavarovanec, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, če se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo ustrezno delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas.
99. člen
Izjemoma ima pravico do poklicne rehabilitacije, če tako zahteva, tudi zavarovanec, razvrščen v:
– II. kategorijo invalidnosti, ki še ni dopolnil starosti iz 95. člena tega zakona, če je usposobitev za delo mogoče doseči v krajšem času in če je ta smotrna glede na njegovo splošno in strokovno izobrazbo, zdravstveno stanje in starost in če mu je delo na drugem ustreznem delu tudi zagotovljeno;
– III. kategorijo invalidnosti, ki je že dopolnil starost iz 95. člena tega zakona, če je glede na njegovo splošno in strokovno izobrazbo, zdravstveno stanje, starost in preostalo delovno zmožnost verjetno, da se lahko usposobi za drugo ustrezno delo v krajšem času, to delo pa mu je po končani poklicni rehabilitaciji zagotovljeno.
100. člen
Zavarovanec – delovni invalid iz prve, druge in sedme alinee 21. člena in druge alinee 22. člena tega zakona se s poklicno rehabilitacijo praviloma usposobi za delo, za katero se zahteva strokovna izobrazba, kakršno daje šola, ki jo je obiskoval pred nastankom invalidnosti.
101. člen
Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo ob pogojih in na način, določen s tem zakonom ter v skladu z obveznostmi, ki so določene v pogodbi iz 105. člena tega zakona.
102. člen
Poklicna rehabilitacija se v skladu z oceno sposobnosti zavarovanca praviloma opravi s praktičnim delom na ustreznih delih in nalogah v organizaciji ali pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja.
Poklicna rehabilitacija se v utemeljenih primerih lahko opravi tudi z rednim izobraževanjem na ustreznih šolah in tečajih.
Poklicna rehabilitacija se lahko opravi z izobraževanjem ob delu s soglasjem delovnega invalida.
103. člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki se glede na invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje splošno zdravstveno stanje ne morejo usposobiti za delo v enakih pogojih kot drugi delavci, se usposabljajo in zaposlujejo:
– s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v organizacijah ali pri delodajalcih;
– s praktičnim delom oziroma izučitvijo določenega poklica v posebnih organizacijah za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (zavodi za usposabljanje invalidnih oseb, podjetja za zaposlovanje invalidov, zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji);
– s šolanjem v rednem sistemu izobraževanja za pridobitev ustrezne kvalifikacije, ki bo invalidu omogočala opravljanje poklica, za katerega se je usposobil.
104. člen
Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo na delo, za katero so se s poklicno rehabilitacijo usposobili, če je to potrebno, da bi mogli z normalnim delovnim učinkom opravljati drugo ustrezno delo.
Za poklicno rehabilitacijo se šteje tudi čas privajanja na delo, ki je potreben po končanem zdravljenju ali medicinski rehabilitaciji oziroma čas privajanja na delo. zavarovancev, ki so sicer zmožni za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije.
105. člen
Način, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje delovnega invalida za delo, način in roki zaposlitve po končani poklicni rehabilitaciji, se za delovnega invalida – zavarovanca iz 8., 9. ali 10. člena tega zakona določijo v skladu s splošnim aktom organizacije oziroma kolektivno pogodbo, v pogodbi, ki jo sklene organizacija oziroma delodajalec, kjer je delovni invalid zaposlen, z zavodom in delovnim invalidom.
Oblika oziroma način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje delovnega invalida za delo, način in roki za zaposlitev po končani poklicni rehabilitaciji, se za delovnega invalida – zavarovanca iz 11., 12., 13., 16., 17., 18., 21., 22., 23. ali 24. člena tega zakona, določijo v pogodbi, ki jo sklene zavod z organizacijo oziroma delodajalcem in z delovnim invalidom, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna.
S pogodbo iz prejšnjih dveh odstavkov se določijo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Pri poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlitvi delovnih invalidov sodelujejo zavodi in podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, način oziroma oblika poklicne rehabilitacije pa mora biti v skladu z mnenjem ustreznega strokovnega organa.
106. člen
Če je glede na oddaljenost invalidovega stalnega ali začasnega bivališča od organizacije, v kateri je na poklicni rehabilitaciji, nujno potrebna vožnja s prevoznimi sredstvi, delovni invalid pa se glede na stanje invalidnosti ne more voziti z javnimi prevoznimi sredstvi in mu tudi ni preskrbljen poseben prevoz, ima delovni invalid pravico do nastanitve.
107. člen
Delovni invalid je dolžan nastopiti poklicno rehabilitacijo v roku, določenem s pogodbo iz 105. člena tega zakona, in izpolnjevati vse obveznosti v zvezi z poklicno rehabilitacijo.
Zavod spremlja izvajanje poklicne rehabilitacije in zaposlitve po sklenjenih pogodbah in v ta namen zahteva ustrezna poročila in podatke.
2. pododdelek
Denarna nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije
108. člen
Delovni invalid, ki mu je bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije, ima pravico do nadomestila plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas poklicne rehabilitacije.
109. člen
Osnova za odmero denarnega nadomestila iz prejšnjega člena je pokojninska osnova, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti.
110. člen
Delovnemu invalidu – zavarovancu iz 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. člena tega zakona se odmeri nadomestilo plače:
– za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 80% osnove;
– za čas poklicne rehabilitacije v višini 100% osnove.
111. člen
Delovnemu invalidu – zavarovancu iz 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona se odmeri nadomestilo plače za čas:
– čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 50% osnove;
– poklicne rehabilitacije v višini 80% osnove.
112. člen
Delovnemu invalidu na poklicni rehabilitaciji v organizaciji, kjer ima zagotovljeno stanovanje in hrano, se nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije zmanjša in znaša 50% nadomestila iz druge alinee 110. člena oziroma druge alinee 111. člena tega zakona.
Nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije, odmerjeno po 110. ali 111. členu tega zakona, se v primerih iz prejšnjega odstavka ne zmanjša, če delovni invalid preživlja najmanj enega družinskega člana.
Natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da delovni invalid preživlja družinskega člana, določi zavod.
113. člen
Nadomestila plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas poklicne rehabilitacije se usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
114. člen
Delovni invalid, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije in se usposablja z izobraževanjem ob delu ter prejema plačo, nima pravice do nadomestila plače za čas poklicne rehabilitacije.
115. člen
Če mora delovni invalid na poklicno rehabilitacijo izven kraja zadnje zaposlitve ali bivališča, pa mu ni mogoče zagotoviti prevoza do kraja poklicne rehabilitacije in v tem kraju nima zagotovljenega stanovanja, mu gre poleg nadomestila za čas poklicne rehabilitacije dodatek k nadomestilu za čas poklicne rehabilitacije.
Dodatek k nadomestilu iz prejšnjega odstavka je enak znesku najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo za zavarovanca, ki preživlja najmanj enega družinskega člana, in 70% tega zneska, če ne preživlja družinskih članov.
3. pododdelek
Pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu in pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
116. člen
Pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom ima zavarovanec, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, če:
– je za tako delo zmožen brez poklicne rehabilitacije;
– se je za tako delo usposobil s poklicno rehabilitacijo.
117. člen
Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom na svojem delu ima zavarovanec, razvrščen v II. kategorijo, če to delo lahko opravlja najmanj polovico polnega delovnega časa.
Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem ustreznem delu ima zavarovanec, razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, če ne more opravljati svojega dela niti polovico polnega delovnega časa.
Zavarovanec iz prejšnjega odstavka ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem ustreznem delu tudi, če se je za tako delo usposobil s poklicno rehabilitacijo.
118. člen
Zavarovanec iz prve, druge in sedme alinee 21. člena in druge alinee 22. člena tega zakona ima pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu samo, če se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za tako delo.
119. člen
Zavarovanec, delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki se je v skladu s 95. ali 99. členom tega zakona s poklicno rehabilitacijo usposobil za delo, pridobi po končani poklicni rehabilitaciji pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo ne glede na dopolnjeno starost oziroma pokojninsko dobo.
120. člen
Delovnemu invalidu II. ali. III. kategorije invalidnosti, ki glede na stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti ter glede na splošno zdravstveno stanje lahko dela v enakih pogojih kot drugi delavci, se zagotovi drugo ustrezno delo. oziroma delo s skrajšanim delovnim časom v organizaciji ali pri delodajalcu.
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki glede na stanje invalidnosti in preostalo delovno zmožnost ter glede na zdravstveno stanje ne more delati v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v podjetju ali zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti se lahko zagotovi delo na domu.
121. člen
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti začne opravljati ustrezno delo oziroma delo s skrajšanim delovnim časom v roku, določenem s sklepom organizacije ali delodajalca o razporeditvi na tako delo ali s pogodbo o zaposlitvi.
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti je dolžan nastopiti delo na drugem ustreznem delu oziroma delo s skrajšanim delovnim časom, ko mu je na podlagi dokončne odločbe o uveljavitvi ustrezne pravice preskrbljeno drugo ustrezno delo.
Delovni invalid, ki se je s poklicno rehabilitacijo usposobil za drugo ustrezno delo, mora nastopiti to delo v roku, ki je določen v pogodbi iz prvega oziroma drugega odstavka 105. člena tega zakona oziroma s sklepom organizacije ali delodajalca o razporeditvi na tako delo.
2. oddelek
Denarna nadomestila v zvezi z zaposlitvijo
122. člen
Delovni invalid, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu ali pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, ima pravico do nadomestila plače:
– za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu;
– zaradi dela s skrajšanim delovnim časom;
– zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
1. pododdelek
Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu
123. člen
Pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela s skrajšanim delovnim časom, če mu to delo ni zagotovljeno.
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti ima pravico do nadomestila iz prejšnjega odstavka, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu oziroma do dela s skrajšanim delovnim časom, prijavi zavodu za zaposlovanje.
124. člen
Pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu ima tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen oziroma mu je bilo preskrbljeno po nastanku invalidnosti, če se v 30. dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
125. člen
Osnova za odmero nadomestila plače za čas Čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je pokojninska osnova, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina na dan nastanka invalidnosti.
126. člen
Nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev na drugem delu, se odmeri v višini:
– 80% osnove za zavarovanca iz 8., 9., 10., 11., 12., 13., 16. in 124. člena tega zakona;
– 50% osnove za zavarovanca iz 21. in 22. člena tega zakona.
127. člen
Nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, odmerjeno po drugi alinei prejšnjega člena, se poveča za 50%, če zavarovanec preživlja najmanj enega družinskega člana in če glede na premoženjske razmere in dohodke izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka.
Natančnejše pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec iz prejšnjega odstavka preživlja družinskega člana, določi zavod.
128. člen
Nadomestila plač za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu se usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
2. pododdelek
Nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
129. člen
Pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ima delovni invalid II. kategorije, ki na podlagi priznane pravice do dela s skrajšanim delovnim časom, dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
130. člen
Če delovni invalid II. kategorije dela dalj, kot je določeno z odločbo o uveljavitvi pravice, mu gre nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom samo za tisti delovni čas, ko dejansko ne dela, vendar največ do polnega delovnega časa.
131. člen
Nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom je enako razliki med plačo, ki jo prejema zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo za krajši delovni čas od polnega, in plačo, ki bi jo dobival, če bi opravljal isto delo s polnim delovnim časom.
132. člen
Delovnemu invalidu II. kategorije – zavarovancu iz 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona, se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom odmeri v odstotku glede na skrajšanje delovnega časa, od pokojninske osnove, od katere bi se mu odmerila invalidska pokojnina ob nastanku invalidnosti.
Nadomestilo, odmerjeno po prejšnjem odstavku, se usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine.
3. pododdelek
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
133. člen
Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo.
Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima lahko tudi delovni invalid iz 114. člena tega zakona, če v času poklicne rehabilitacije opravlja drugo, svoji preostali delovni zmožnosti ustrezno delo.
134. člen
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu je enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi.
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu se delovnemu invalidu – zavarovancu iz 11., 12., 13. in 16. člena tega zakona, odmeri v višini razlike med pokojninsko osnovo, od katere bi se mu odmerila invalidska pokojnina ob nastopu zaposlitve na drugem ustreznem delu, in osnovo, za katero je zavarovan ob nastanku invalidnosti, s tem, da se le-ta za odmero nadomestila upošteva najmanj v znesku najnižje pokojninske osnove.
135. člen
Pokojninska osnova iz 125. in 134. člena tega zakona se za odmero nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu poveča za odstotek razlike, izračunane ob upoštevanju 86,6% povprečne plače vseh zaposlenih delavcev na območju Republike Slovenije, izplačane za mesec december v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice, in povprečja te plače v navedenem koledarskem letu in za odstotek uskladitev pokojnin v tekočem letu do vključno meseca, v katerem je nadomestilo odmerjeno.
136. člen
Nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, odmerjena po 134. členu tega zakona, se usklajujejo enako kot pokojnine.
137. člen
Za ugotovitev osnove za izračun nadomestil iz 94. člena tega zakona in za odmero teh nadomestil se smiselno uporabljajo določbe o oblikovanju pokojninske osnove in o najvišji in najnižji pokojninski osnovi.
3. oddelek
Uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
138. člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo uveljavljajo pravice na podlagi invalidnosti v zavodu.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka uresničujejo pravice v zavodu, v organizacijah in pri delodajalcih.
139. člen
Organizacije in delodajalci so dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije obdržati na delu in jih razporediti na drugo ustrezno delo oziroma jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim časom ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji.
Organizacija in delodajalci so dolžni delovnim invalidom II. in III. kategorije izplačevati nadomestila plače iz prve, druge in četrte alinee 94. člena tega zakona.
140. člen
Če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni dela, na katerega bi ga bilo mogoče razporediti, mu mora le-ta v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.
V primerih iz prejšnjega odstavka zagotavlja delovnemu invalidu II. ali III. kategorije, ki je ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju v organizaciji ali pri delodajalcu z manj kot petimi zaposlenimi delavci, in zavarovancu iz 124. člena tega zakona, pravice iz druge alinee 122. člena tega zakona zavod za zaposlovanje, pravico do nadomestila plače iz prve in druge alinee 94. člena tega zakona pa zavod.
Zavarovancu iz prejšnjega odstavka se te pravice zagotavljajo pod pogojem, da se prijavi zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po dokončnosti odločbe o pravici, priznani na podlagi preostale delovne zmožnosti.
Pod pogojem, določenim v prejšnjem odstavku, se zavarovancu iz prvega odstavka tega člena všteva v pokojninsko dobo čas, ko je prijavljen zavodu za zaposlovanje.
141. člen
Način uresničevanja pravic oziroma obveznosti iz 139. in 140. člena tega zakona se uredijo s splošnimi akti organizacij oziroma s kolektivno pogodbo.
142. člen
Nadomestila plač iz četrte alinee 94. člena tega zakona ter sredstva za izvajanje poklicne rehabilitacije se organizacijam in delodajalcem povrnejo iz sredstev, ki se združujejo v zavodu.
Sredstva iz prejšnjega odstavka povrne zavod organizacijam in delodajalcem na podlagi njihovega zahtevka po preteku vsakega trimesečja.
143. člen
Zavod zagotavlja sredstva ter odmerja, usklajuje in izplačuje nadomestila iz tretje in pete alinee 94. člena tega zakona.
Nadomestila plače iz prve in druge alinee 94. člena tega zakona delovnemu invalidu II. ali III. kategorije -zavarovancu iz 11., 12., 13., 16., 17., 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona odmeri, usklajuje in izplačuje zavod.
Delovnemu invalidu iz prejšnjega odstavka zavod v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagotavlja pravico do poklicne rehabilitacije. Pravico do dela, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, delovni invalid uresničuje pri zavodu za zaposlovanje.
4. oddelek
Pravice zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti
144. člen
Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti je podana, kadar delovni pogoji na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, ne glede na higiensko-tehnične varstvene ukrepe, v tolikšni meri vplivajo na zavarovančevo zdravstveno stanje in delovne zmožnosti, da mora zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid.
145. člen
Zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, in nimajo statusa delovnih invalidov, imajo pravico do razporeditve na drugo delo in pravico do poklicne rehabilitacije, če je ta potrebna za razporeditev na drugo delo.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka imajo ob pogojih, ki jih za delovne invalide določa ta zakon, tudi pravico do denarnega nadomestila iz, prve, druge, tretje in pete alinee 94. člena tega zakona.
Zavarovanci uveljavljajo in uresničujejo pravice na podlagi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti v organizacijah oziroma pri delodajalcih pod pogoji in na način, določen s splošnimi akti organizacije oziroma s kolektivno pogodbo.
V. poglavje
DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
146. člen
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega.
147. člen
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno poklicno dejavnost kot slepi, dokler so v delovnem razmerju ali opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi. Te osebe obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če pridobijo pravico do pokojnine ali pravico do ustrezne zaposlitve oziroma do poklicne rehabilitacije.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%. Te osebe obdržijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če pridobijo pravico do pokojnine.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki so kot uživalci pokojnine oslepele.
Zavarovanci iz prejšnjih odstavkov, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70% in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo gre tem zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.
Kriterije in merila, kdaj se šteje, da je zmožnost premikanja zavarovanca znižana najmanj za 70%, ali kdaj je zavarovancu potrebno stalno nadzorstvo, določi zavod.
148. člen
Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Pomoč in postrežba je uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb iz prejšnjega odstavka ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
149. člen
Mnenje o tem, ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje vseh ali pa le večine življenjskih potreb, da je slep, oziroma, da mu je potrebno stalno nadzorstvo, ali da je zmožnost premikanja zmanjšana za 70%, da invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda.
150. člen
Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, odmeri v višini najmanj 70% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Dodatek za pomoč in postrežbo v višini iz prejšnjega odstavka pripada tudi slepim in nepokretnim osebam iz prvega in drugega odstavka 147. člena tega zakona.
Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb se odmeri v višini polovice zneska iz prvega odstavka tega člena.
Za nekatere najtežje prizadete kategorije upravičencev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko zavod s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo od tistega, ki je določen v prvem odstavku tega Člena. Kriterije za določitev upravičencev do višjega zneska dodatka za pomoč in postrežbo določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za zdravstvo.
151. člen
Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in pravico do tega dodatka po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od teh dveh pravic, ki si jo sam izbere.
VI. poglavje
INVALIDNINA
152. člen
Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali dela telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.
Zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (v nadaljnjem besedilu: invalidnina) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine, in odstotke teh okvar določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, po poprejšnjem mnenju ustrezne strokovne organizacije.
153. člen
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica:
– poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%, ne glede na pokojninsko dobo;
– bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali uživa tudi kakšno drugo pravico po tem zakonu.
Zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel pred vključitvijo v zavarovanje, če pa se takšna telesna okvara poslabša med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.
Izjemoma pridobi zavarovanec, ki je imel pred vključitvijo v zavarovanje poškodovano oko, uho, roko, nogo ali drug parni organ, pa si pozneje poškoduje še drug enak organ, pravico do invalidnine za telesno okvaro obeh organov.
154. člen
Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednjih osem stopenj:
Stopnja Telesna okvara
+-----------------+--------------------------------------------+
|Stopnja          |                 Telesna okvara             |
+-----------------+--------------------------------------------+
|1. stopnja       |                     100                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|2. stopnja       |                      90                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|3. stopnja       |                      80                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|4. stopnja       |                      70                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|5. stopnja       |                      60                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|6. stopnja       |                      50                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|7. stopnja       |                      40                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
|8. stopnja       |                      30                    |
+-----------------+--------------------------------------------+
Invalidnina se odmeri glede na stopnjo in vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka.
155. člen
Invalidnina, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in znaša:
+-----------------+--------------------------------------------+
|Za telesno okvaro|Odstotek od najnižje pokojnine za polno dobo|
+-----------------+--------------------------------------------+
|1. stopnja       |                     24                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|2. stopnja       |                     22                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|3. stopnja       |                     20                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|4. stopnja       |                     18                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|5. stopnja       |                     16                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|6. stopnja       |                     14                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|7. stopnja       |                     12                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
|8. stopnja       |                     10                     |
+-----------------+--------------------------------------------+
Invalidnina, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, znaša 70% zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
156. člen
Če je telesna okvara, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe izven dela, se invalidnina odmeri v skupnem znesku glede na ugotovljeno skupno stopnjo telesne okvare. Znesek invalidnine se določi sorazmerno glede na vpliv posameznega vzroka na skupen odstotek telesne okvare.
157. člen
Uživalcu invalidnine se upošteva poznejše poslabšanje telesne okvare za priznavanje višje stopnje telesne okvare.
Če se pri zavarovancu, ki je imel prej telesno okvaro pod 30% oziroma pod 50%, ta okvara toliko poslabša, da znaša 30% oziroma 50% ali več, pridobi zavarovanec pravico do invalidnine, če ob poslabšanju telesne okvare izpolnjuje pogoje za priznanje te pravice.
Nova stopnja telesne okvare se v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov določi na podlagi skupne telesne okvare.
158. člen
Če ima zavarovanec za isti primer telesne okvare pravico do invalidnine po tem zakonu in pravico do invalidnine po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od obeh pravic, ki si jo izbere.
VII. poglavje
USKLAJEVANJE POKOJNIN
159. člen
Skupščina Republike Slovenije v začetku vsakega leta določi razmerje med povprečno plačo na zaposlenega v republiki in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. To razmerje ne more biti nižje od 85%.
V povprečju starostnih pokojnin, glede na katero se ugotavlja razmerje iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo vse starostne pokojnine, ki so bile izplačane za mesec, glede na katerega se ugotavljajo pogoji za uskladitev pokojnin, razen izjemnih pokojnin in pokojnin po zakonu p starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82). V povprečju starostnih pokojnin se ne upoštevajo varstveni dodatki, dodatki k pokojninam borcev NOV, dodatki za dobo, daljšo od polne pokojninske dobe. Pri preračunu povprečnega zneska starostne pokojnine na znesek za polno pokojninsko dobo se upoštevajo posebne lestvice za odmero starostne pokojnine za ženske, borce NOV, delavce organov za notranje zadeve in za druge posebne skupine zavarovancev. V povprečju plač se upoštevajo plače, ki se na podlagi tega zakona vzamejo za izračun pokojninske osnove. Upoštevajo se uradni statistični podatki o plačah, izplačanih za določen mesec, zmanjšani za prispevke in davke po povprečni stopnji iz 44. člena tega zakona.
160. člen
Pokojnine se usklajujejo na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike.
Upokojencem pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca, za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah pokojnin.
161. člen
Pokojnina, uveljavljena v tekočem letu, se ob odmeri najprej uskladi za odstotek razlike, izračunane ob upoštevanju 86,6% povprečne plače vseh zaposlenih delavčev na območju Republike Slovenije, izplačane za mesec december v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, in povprečja teh plač, doseženega v navedenem koledarskem letu.
Tako določena pokojnina se nato usklajuje na podlagi podatkov o mesečnih gibanjih plač v tekočem letu. Upoštevajo se vse uskladitve, izvedene na podlagi gibanj plač v letu uveljavitve pravice do pokojnine, ne glede na to, kdaj v tem letu je pokojnina uveljavljena.
162. člen
Na podlagi razlik, ki nastajajo v ravneh pokojnin, uveljavljenih v posameznih obdobjih, se v primerih in na način, ki ga določi zavod, opravi usklajevanje pokojnin, uveljavljenih v določenem obdobju.
VIII. poglavje
VARSTVENI DODATEK
163. člen
Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske in družinske pokojnine, ki ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, pravico do varstvenega dodatka, če skupaj z družinskimi člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje.
Višina varstvenega dodatka k starostni, predčasni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, višina varstvenega dodatka k družinski pokojnini pa je odvisna tudi od števila uživalcev.
164. člen
Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se v smislu prejšnjega člena vštevajo vsi dohodki, ki jih ima uživalec pokojnine in družinski člani iz delovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, invalidnina, priznana na podlagi tega zakona, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se ne všteva dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne.
Natančnejše pogoje za pridobitev in uživanje pravice do varstvenega dodatka določi zavod.
165. člen
Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, so ob pogoju stalnega skupnega bivališča uživalec pokojnine, njegov zakonec ali oseba, ki živi z zavarovancem v izvenzakonski zvezi in otroci, pri katerih obstaja dolžnost preživljanja po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Če gre za družinsko pokojnino, se ob pogoju stalnega skupnega bivališča med družinske člane poleg oseb iz prejšnjega odstavka štejejo tudi vsi souživalci družinske pokojnine in starši otroka – uživalca družinske pokojnine.
Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov, se med družinske člane, katerih dohodki sestavljajo skupni dohodek družine, ki se upošteva pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, šteje tudi prevzemnik kmetije, na kateri ima upokojenec stalno bivališče.
166. člen
Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (osnova za odmero varstvenega dodatka) in znaša 60% osnove pri uživalcu pokojnine in 70% osnove pri uživalki pokojnine s pokojninsko dobo 15 ali manj let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe, se višina varstvenega dodatka poveča za 2% s tem, da ne presega 100% navedene razlike.
Pokojninska doba Odstotek varstvenega dodatka od osnove
+--------------------------------------------+
|              Odstotek varstvenega dodatka  |
|                       od osnove            |
+------------+---------------+---------------+
|Pokojninska |      za       |      za       |
|doba        | zavarovance%  |  zavarovanke% |
+------------+---------------+---------------+
|15 let      |      60       |      70       |
+------------+---------------+---------------+
|16 let      |      62       |      72       |
+------------+---------------+---------------+
|17 let      |      64       |      74       |
+------------+---------------+---------------+
|18 let      |      66       |      76       |
+------------+---------------+---------------+
|19 let      |      68       |      78       |
+------------+---------------+---------------+
|20 let      |      70       |      80       |
+------------+---------------+---------------+
|21 let      |      72       |      82       |
+------------+---------------+---------------+
|22 let      |      74       |      84       |
+------------+---------------+---------------+
|23 let      |      76       |      86       |
+------------+---------------+---------------+
|24 let      |      78       |      88       |
+------------+---------------+---------------+
|25 let      |      80       |      90       |
+------------+---------------+---------------+
|26 let      |      82       |      92       |
+------------+---------------+---------------+
|27 let      |      84       |      94       |
+------------+---------------+---------------+
|28 let      |      86       |      96       |
+------------+---------------+---------------+
|29 let      |      88       |      98       |
+------------+---------------+---------------+
|30 let      |      90       |      100      |
+------------+---------------+---------------+
|31 let      |      92       |               |
+------------+---------------+---------------+
|32 let      |      94       |               |
+------------+---------------+---------------+
|33 let      |      96       |               |
+------------+---------------+---------------+
|34 let      |      98       |               |
+------------+---------------+---------------+
|35 let      |      100      |               |
+------------+---------------+---------------+
167. člen
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša za uživalca pokojnine najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka, za uživalko pokojnine pa najmanj 80% osnove za pokojninsko dobo do 20 let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2% s tem, da ne presega 100% osnove.
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, odmerjeni v sorazmernih delih glede na vzrok za nastanek invalidnosti, se odmeri v sorazmernih delih. Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med skupnim zneskom odmerjene pokojnine in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Skupen znesek varstvenega dodatka ne sme presegati zneska razlike med odmerjeno pokojnino in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo.
Varstveni dodatek k družinski pokojnini se odmeri od razlike med družinsko pokojnino in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in znaša 70% za enega, 80% za dva, 90% za tri in 100% razlike za štiri ali več uživalcev družinske pokojnine.
Otroku, ki uživa poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju, se odmeri varstveni dodatek po prejšnjem odstavku. Del družinske pokojnine po drugem roditelju pa se upošteva med skupnimi dohodki uživalca pokojnine in družinskih članov, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka.
Če uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine, pa vsi izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, se odmeri tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine po tretjem odstavku tega člena, članom širše družine pa gre ostanek do zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
168. člen
Če nekateri od uživalcev družinske pokojnine, ki skupaj uživajo družinsko pokojnino, izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali pogoje, nato pa se tako določeni deli varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj.
Četrti del
PRAVICE NEKATERIH KATEGORIJ ZAVAROVANCEV
169. člen
Posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
170. člen
Sredstva za povečane obveznosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki nastajajo zaradi pridobivanja in uveljavljanja pravic do starostne pokojnine pod posebnimi pogoji, zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna.
Ta sredstva se določijo v višini razlike med dajatvijo, priznano in odmerjeno po splošnih predpisih, ter dajatvijo, priznano in odmerjeno po posebnih oziroma ugodnejših pogojih; v to razliko se vštevajo tudi vsi prispevki od teh dajatev in sorazmerni del stroškov odmere in izplačevanja dajatev.
Kadar zavarovanec ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih, celotna sredstva za to pokojnino zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna.
Peti del
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
171. člen
Zavarovanec pridobi pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje zavarovanja.
Pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare, potrebe po stalni pomoči in postrežbi ali neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali telesne okvare, z dnem ugotovljene neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
172. člen
Pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
173. člen
Družinskemu članu, ki je uveljavil pravico do družinske pokojnine po uživalcu starostne ali invalidske pokojnine, se izplačuje pokojnina pod pogoji iz prejšnjega člena od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu.
174. člen
Če imajo pravico do družinske pokojnine samo člani ožje družine ali samo člani širše družine, pa nekateri od njih živijo ločeno, se na zahtevo upravičencev družinska pokojnina deli na enake dele.
Če imajo pravico do družinske pokojnine tako člani ožje družine kot tudi člani širše družine, nekateri od njih pa živijo ločeno, se družinska pokojnina najprej razdeli na del, ki gre članom ožje družine, in na del, ki gre članom širše družine, nato pa se vsak del razdeli naprej na enake dele glede na število družinskih članov.
175. člen
Če uživa družinsko pokojnino dvoje ali več družinskih članov, pa kateremu od njih ta pravica preneha oziroma se mu izplačilo družinske pokojnine ustavi, se ostalim članom odmeri nova pokojnina. Tako odmerjena pokojnina gre upravičencem od dneva, od katerega nekomu od njih preneha pravica do pokojnine.
176. člen
Uživalcem pokojnin po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti, ki prejemajo pokojnino v sorazmernem delu, in ki uživajo tudi pravice do drugih denarnih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, gredo ti prejemki v delu, ki ustreza sorazmernemu delu pokojnine.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za invalidnino.
177. člen
Pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
Če vloži uživalec pokojnine zahtevo po preteku roka iz prejšnjega odstavka ali šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za varstveni dodatek, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca po prenehanju pogojev za uživanje pravice do varstvenega dodatka.
178. člen
Če živijo uživalci družinske pokojnine, ki so upravičeni do varstvenega dodatka ločeno, se razdeli varstveni dodatek enako, kot se razdeli družinska pokojnina.
179. člen
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo gre zavarovancu od dneva, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi, in traja, dokler je taka potreba podana. Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje največ od prvega de naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Zavarovancu, ki je sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času, ko je trajalo zavarovanje, gre dodatek za pomoč in postrežbo od vstopa v delovno razmerje oziroma od takrat, ko je oslepel, vendar se izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za nepokretne zavarovance, ki jim je po tem zakonu zagotovljen dodatek za pomoč in postrežbo.
Vse spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Dodatek za pomoč in postrežbo, se ne izplačuje upravičencu za tisti čas, ko je v bolnišnici ali kakšnem drugem stacionarnem zdravstvenem zavodu in sicer za čas nad šest mesecev take oskrbe.
180. člen
Invalidnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
181. člen
Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo in varstveni dodatki se odmerjajo v mesečnih zneskih in se izplačujejo za nazaj.
182. člen
Zapadli mesečni zneski dajatev iz prejšnjega člena, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, se izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo.
Denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil.
183. člen
Zavarovanec ne more pridobiti pravice, delovni invalid pa izgubi pridobljeno pravico, če si je sam povzročil invalidnost ali telesno okvaro z namenom, da bi uveljavil pravice po tem zakonu.
184. člen
Uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.
185. člen
Zavarovancu iz prejšnjega člena, ki nima polne pokojninske dobe, se čas ponovnega zavarovanja šteje za odstotno povečanje že uveljavljene starostne pokojnine ali za novo odmero starostne pokojnine.
V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se taka doba upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine.
Naknadno izplačana ali ugotovljena plača, ki se v skladu s tem zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, se lahko uživalcu pokojnine upošteva za novo odmero že uveljavljene pokojnine.
Zavarovancu iz prejšnjega člena, ki ima polno pokojninsko dobo, se plača iz ponovnega zavarovanja lahko upošteva za novo odmero starostne pokojnine.
Pravica do ponovno odmerjene pokojnine gre zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
186. člen
Na podlagi invalidnosti ali telesne okvare pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti ali zmanjšane delovne zmožnosti oziroma, dokler je podana stopnja telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom.
Če nastanejo v stanju invalidnosti in preostale delovne zmožnosti oziroma v stopnji telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, vse dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30. dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice do invalidske pokojnine prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
187. člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu se izplačuje zavarovancem:
– iz 8., 9. in 10. člena tega zakona od dneva pridobitve ustrezne pravice;
– iz 11., 12., 13. in 16. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po prenehanju opravljanja dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, vendar največ od dneva pridobitve ustrezne pravice;
– iz 17. člena tega zakona od prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti, vendar največ od dneva pridobitve ustrezne pravice;
– iz 21., 22. in 23. člena tega zakona od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od dneva pridobitve pravice.
188. člen
Nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo se izplačuje do dneva nastopa poklicne rehabilitacije, nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma na zaposlitev na drugem ustreznem delu pa do dneva nastopa dela na drugem ustreznem delu, oziroma do dneva pričetka dela z delovnim časom, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti.
Nadomestila iz prejšnjega odstavka se nezaposlenim zavarovancem izplačujejo za mesece, v katerih so se redno javljali zavodu za zaposlovanje, in za mesece, v katerih se niso mogli javiti iz opravičljivih razlogov.
189. člen
Nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije se izplačuje od dneva nastopa poklicne rehabilitacije do dneva končane poklicne rehabilitacije.
Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se izplačuje tudi za čas, ko mora zavarovanec zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem in otroškem varstvu prizna pravica do nadomestila plače, prekiniti začeto poklicno rehabilitacijo.
190. člen
Nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu se izplačujeta od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma drugo ustrezno delo.
Nadomestili iz prejšnjega odstavka se izplačujeta za dneve dela ter za druge dneve, za katere imajo delavci po posebnih predpisih pravico do nadomestila plače.
191. člen
Za izplačevanje denarnih nadomestil delovnim invalidom, ki jih po 143. členu tega zakona izplačuje zavod, se smiselno uporablja določba 181. člena tega zakona.
Denarna nadomestila, ki jih po 139. členu tega zakona izplačuje organizacija oziroma delodajalec, se izplačujejo v mesečnem znesku skupaj s plačo.
192. člen
Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki so uveljavili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, ne uživajo denarnih nadomestil na podlagi tega zakona, če brez opravičenega razloga:
– ne začnejo s poklicno rehabilitacijo v določenem roku;
– ne začnejo v določenem roku opravljati drugega ustreznega dela, na katero so bili razporejeni po nastanku invalidnosti, oziroma drugega ustreznega dela, ki jim je bilo preskrbljeno;
– ne izpolnjujejo obveznosti, določenih v zvezi s poklicno rehabilitacijo;
– prekinejo začeto poklicno rehabilitacijo oziroma delovno razmerje po nastanku invalidnosti.
Omejitev uživanja denarnih nadomestil po prejšnjem odstavku traja, dokler zavarovanci ravnajo v smislu prejšnjega odstavka.
193. člen
Pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in pravica do poklicne rehabilitacije preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni zavarovan po 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. členu tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine.
194. člen
Zapadli mesečni zneski prejemkov, pridobljeni iz invalidskega zavarovanja, se ne izplačajo uživalcu, ki brez opravičenega razloga ne pride v določenem roku na pregled, na katerem naj bi se znova ugotovilo stanje invalidnosti ali stopnja telesne okvare.
Po prejšnjem odstavku zadržani mesečni zneski se izplačajo uživalcu, ki pride na pregled v enem mesecu od dneva, ki je bil določen za pregled.
Uživalcu, ki pride na pregled po preteku enomesečnega roka, se zadržani mesečni zneski prejemkov ne izplačajo, novi prejemki pa se mu izplačujejo od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se je zglasil na pregled.
195. člen
Uživalci pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniško ali drugo kulturno dejavnostjo, dejavnostjo izumitelja ali avtorja tehničnih izboljšav ali s kmetijsko dejavnostjo, se na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.
196. člen
S sklenitvijo zakonske zveze izgubijo pravico do družinske pokojnine:
– vdova, ki še ni stara 50 let in vdovec, ki še ni star 55 let, razen če sta pravico pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti za delo;
– otroci, ne glede na to, ali so sklenili zakonsko zvezo pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne ali trajne nezmožnosti za delo, ali če sta oba zakonca udeleženca rednega šolanja in nista zavarovanca po tem zakonu.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do družinske pokojnine tudi upravičenec, ki živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
197. člen
Vdovi oziroma vdovcu, ki je v skladu s prejšnjim členom izgubil pravico do družinske pokojnine in ni pridobil pravice do družinske pokojnine, po zakoncu iz nove zakonske zveze, oživi pravica do prejšnje družinske pokojnine:
– če je po prenehanju nove zakonske zveze še otrok ali več otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do družinske pokojnine, in do njih izvršuje dolžnost preživljanja;
– če so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do družinske pokojnine.
198. člen
Družinski član ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine oziroma jo izgubi, če je s pravnomočno sodno odločbo obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca.
199. člen
Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri.
200. člen
Če ni z mednarodnimi sporazumi drugače določeno, nimajo pravice do varstvenega dodatka po tem zakonu:
– uživalci pravic, ki se jim pokojnina izplačuje v tujino;
– uživalci pravic, ki se jim ne izplačuje pokojnina v tujino, ves čas, dokler tam prebivajo, če traja njihova odsotnost dalj kot šest mesecev.
201. člen
Uživalcu pravic, ki se kot tuj državljan za stalno izseli v tujino, še izplačujejo denarni prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tujino, če je s to državo sklenjen sporazum ali če ta država priznava takšno pravico državljanom Republike Slovenije.
Uživalcu pravic – državljanu Republike Slovenije, ki se za stalno izseli, se pokojnina, invalidnina ali dodatek za pomoč in postrežbo, izplačuje v tujino.
Šesti del
POKOJNINSKA DOBA
Splošna določba
202. člen
Pokojninska doba, na podlagi katere se pridobijo in uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsega:
– čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona;
– čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan.
I. poglavje
ZAVAROVALNA DOBA, KI SE ŠTEJE V DEJANSKEM TRAJANJU
203. člen
V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga zavarovanec prebije po dopolnjenem 15. letu starosti:
– v obveznem zavarovanju;
– v prostovoljnem zavarovanju.
204. člen
V zavarovalno dobo se všteva čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim časom.
Kot polni delovni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s skrajšanim delovnim časom:
– invalid, če dela s časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti;
– zavarovanec – zaradi nege svojega otroka starega do treh let oziroma zaradi nege in varstva težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
– V zavarovalno dobo se šteje tudi obdobje, prebito v delovnem razmerju z nepolnim delovnim časom, razen v primerih iz prejšnjega odstavka, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni čas.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar je delovni čas dosežen z delom v dveh ali več delovnih razmerjih.
205. člen
V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil:
– v bolniškem staležu ali na porodniškem dopustu po prenehanju delovnega razmerja ali drugega dela, na podlagi katerega je bil obvezno zavarovan, če je za ta čas prejemal nadomestilo plače;
– na poklicni rehabilitaciji, na katero je bil poslan kot delovni invalid ali kot vojaški invalid, kot slep, kot oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, oboleli za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo ter multiplo sklerozo, ekstrapiramidnimi obolenji ali kot civilni invalid vojne, ne glede na to, ali je bil pred tem zavarovan.
206. člen
V zavarovalno dobo se všteva tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji, ter čas ko je oseba vključena v program aktivne politike zaposlovanja, če je za ta čas plačan prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
207. člen
V zavarovalno dobo se ob pogoju plačila prispevkov všteva tudi čas, ko je zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja:
– na neplačanem izrednem dopustu;
– na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni, če ni obvezno zavarovan po 18. členu tega zakona;
– v priporu, če ta ni vštet v kazen;
– odstranjen z dela iz organizacije.
II. poglavje
ZAVAROVALNA DOBA, KI SE ŠTEJE S POVEČANJEM
208. člen
Zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in zavarovancem, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Stopnja povečanja zavarovalne dobe je odvisna od teže in škodljivosti dela oziroma od narave dela in sme znašati največ 50%.
209. člen
Delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem zato, ker so izredno težka in škodljiva za zdravje, je mogoče določiti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da obstajajo v zvezi z opravljanjem del znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
– da opravljajo delavci dela v težkih in za zdravje škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
– da se opravlja delo v okoliščinah prejšnjih dveh alinej poln delovni čas, pri tem pa se za poln delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot 42 ur na teden, če je za to delo določen zaradi delovnih pogojev.
210. člen
Za dela, na katerih se šteje delovna doba s povečanjem, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z določeno starostjo, je mogoče določiti dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
211. člen
Delovna mesta, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, postopek za njihovo določanje, stopnjo povečanja zavarovalne dobe na teh delih ter način in postopek revizije, določa poseben zakon o štetju zavarovalne dobe s povečanjem.
212. člen
Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi zavarovancem, ki so jo prebili v delovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, kot: zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70%, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji.
Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se šteje vsakih 12 mesecev, dejansko prebitih v delovnem razmerju, na podlagi katerega so bili zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, ki je predpisana za pridobitev starostne pokojnine, pa se jim zmanjša za eno leto za vsaka štiri leta, dejansko prebita na takem delu.
213. člen
Zavarovancem iz drugega odstavka 204. člena tega zakona, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se zavarovalna doba poveča samo za tisti čas, ki so ga dejansko prebili na delu.
Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancem, ki se jim šteje zavarovalna doba s povečanjem po prejšnjem členu, ta doba poveča, kot da so delali s polnim delovnim časom.
III. poglavje
DOKUP POKOJNINSKE DOBE
214. člen
Zavarovancu, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja organizacije, zaradi stečaja organizacije ali zaradi stečaja obratovalnice delodajalca, in
– je dopolnil 35 let pokojninske dobe (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe (ženska) in je dopolnil starost iz četrtega ali petega odstavka 39. člena tega zakona ali
– je dopolnil starost iz prvega oziroma drugega odstavka 39. člena tega zakona in 15 let pokojninske dobe ali
– je dopolnil starost iz drugega odstavka 40. člena tega zakona in 30 let pokojninske dobe (moški) oziroma 25 let pokojninske dobe (ženska) ali
– je dopolnil 65 let starosti (moški) oziroma 60 let starosti (ženska) in 10 let zavarovalne dobe ali
– je delovni invalid I., II. ali III. kategorije in nima zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine,
se lahko dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
215. člen
Do pet let zavarovalne dobe lahko dokupi tudi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, oziroma uživalec pokojnine, ki je dopolnil starost iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona.
216. člen
Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se ob pogoju, da plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki stopnji in čas služenja vojaškega roka.
Sedmi del
MATIČNA EVIDENCA IN DOLŽNOST OBVEŠČANJA
217. člen
Nosilec informacijske službe za področje pokojninskega, in invalidskega zavarovanja je zavod. Zavod se vključuje v informacijski sistem v Republiki Sloveniji.
218. člen
Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Podatke v smislu prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu z zakonom organizacije, delodajalci, zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona, Republiški zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za pravosodje in upravo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne uprave za družbene prihodke.
Matična evidenca se uredi s posebnim zakonom.
Osmi del
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
219. člen
Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo zavarovanci in delodajalci.
Za nekatere kategorije zavarovancev, določene z zakonom, zagotavlja sredstva oziroma del sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republika Slovenija iz proračuna.
Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so v skladu z zakonom tudi sredstva iz lastninskega preoblikovanja podjetij, iz lastninjenja in gospodarjenja s stanovanji, vrnitve premoženja iz denacionalizacije ter sredstva iz drugih virov.
Za izplačevanje preživnin kmetov se v zavod stekajo kupnine za zemljo na podlagi posebnega zakona.
220. člen
Zavod ima poslovni in obvezni rezervni sklad. Denarna sredstva obeh skladov se oblikujejo iz razporeditve presežka prihodkov po zaključnem računu, izločanje pa se načrtuje s finančnim načrtom. Obvezni rezervni sklad se oblikuje najmanj v višini 1/12 letnih odhodkov sklada.
S sredstvi obveznega rezervnega sklada se krije morebitna izguba, ki se ugotovi z zaključnim računom, sicer pa se ta sredstva začasno uporabljajo za tekoče poslovanje.
221. člen
Zavod opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnimi načrti, ki se praviloma sestavljajo in sprejemajo za vsako koledarsko leto.
222. člen
Zavod spremlja svoje finančno poslovanje med letom s periodičnimi obračuni, na koncu leta pa z zaključnim računom, v skladu s posebnimi predpisi.
II. poglavje
PRISPEVKI IN SREDSTVA
223. člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so določeni s tem zakonom, se plačujejo zavodu.
224. člen
Vrste prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so:
– prispevek zavarovancev;
– prispevek delodajalcev;
– prispevek delodajalcev za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem;
– prispevki za posebne primere zavarovanja.
225. člen
Stopnje oziroma višine prispevkov iz prejšnjega člena določa Skupščina Republike Slovenije na predlog skupščine zavoda.
Pri določanju prispevnih stopenj za zavarovance iz 19. člena tega zakona se upošteva ožji obseg pravic.
226. člen
Z zakonom se lahko določijo primeri, kriteriji in pogoji, pod katerimi se določenim zavarovancem zmanjšani ali odpisani prispevki iz 224. člena tega zakona, štejejo za plačane.
Za osebe iz 21. in 22. člena tega zakona plačujejo prispevke v pavšalnih zneskih pravne in fizične osebe, pri katerih so te osebe na usposabljanju oziroma delu, oziroma organizatorji del in akcij, v katerih te osebe sodelujejo.
Pavšalne zneske prispevkov iz prejšnjega odstavka določi zavod.
Zavarovancem iz drugega odstavka 204. in iz 212. člena tega zakona se prispevki obračunajo le za čas, ki so ga dejansko prebili na delu oziroma za čas odsotnosti po predpisih o delovnih razmerjih in o zdravstvenem zavarovanju.
227. člen
Zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona plačuje poleg prispevka zavarovanca tudi prispevek delodajalca, razen v primerih, določenih s posebnim zakonom.
Za zavarovance, ki so na podlagi posebnega zakona oproščeni plačila prispevka delodajalcev, plača ta prispevek Republika Slovenija iz proračuna.
228. člen
Osnova za obračunavanje prispevkov iz prve in druge alinee 224. člena tega zakona je plača oziroma bruto zavarovalna osnova.
Osnova za obračunavanje prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino, je plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov.
Osnova za obračunavanje prispevka iz tretje alinee 224. člena tega zakona so samo plače oziroma bruto zavarovalne osnove tistih zavarovancev, ki se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem.
V osnovo za obračunavanje prispevkov po prejšnjih odstavkih se vštevajo tudi nadomestila za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
229. člen
V osnovo za obračunavanje prispevkov iz prve, druge in tretje alinee 224. člena tega zakona se ne vštejejo prejemki iz naslova socialnih pomoči.
V osnovo za obračunavanje prispevkov iz prve, druge in tretje alinee 224. člena tega zakona se ne vštevajo materialni stroški in prejemki izplačani za neposredno skupno porabo, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, delnice, obveznice, boni, prejemki v naravi, če niso del plače, in drugi prejemki iz 46. člena tega zakona.
230. člen
Zavarovanci iz 11., 12., 13., 16. in 24. člena tega zakona plačujejo prispevke iz 224. člena tega zakona od osnove, ki si jo sami izberejo, povečane za davke in prispevke po stopnji iz 44. člena tega zakona.
Zavarovanci iz 9. člena tega zakona plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz tretje alinee 224. člena od osnove iz prejšnjega odstavka.
231. člen
Izbrana osnova, od katere se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne sme biti nižja od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke po stopnji iz 44. člena tega zakona.
232. člen
Zavarovanci, ki se zavarujejo za ožji obseg pravic v smislu 19. člena tega zakona, obračunavajo prispevke, iz prve, druge in tretje alinee 224. člena tega zakona, od bruto zavarovalnih osnov, ki si jih sami izberejo, in ki ne morejo biti nižje od zajamčene plače.
233. člen
Osnova za obračunavanje prispevkov za zavarovance iz 17. člena tega zakona je znesek nadomestila za čas brezposelnosti.
Osnova za obračunavanje prispevkov za zavarovance iz 17. člena tega zakona, ki opravljajo javna dela, ter iz 18. člena tega zakona, je znesek najnižje zavarovalne osnove iz 231. člena tega zakona.
234. člen
V primerih iz 206. in 207. člena tega zakona se prispevek iz prve in druge alinee 224. člena tega zakona obračuna in plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega pri delodajalcu, pri katerem je zavarovanec v delovnem razmerju.
235. člen
Osnova za obračun in plačilo prispevka za vštevanje obdobij iz 309. člena tega zakona v pokojninsko dobo je enaka znesku povprečne mesečne plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.
Osnova iz prejšnjega odstavka ne more biti nižja od zneska najnižje pokojninske osnove za mesec, v katerem je vložena zahteva, povečane za povprečno stopnjo prispevkov in davkov iz 44. Člena tega zakona.
Če zavarovanec v zadnjem koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel plače najmanj za šest mesecev se osnova iz prvega odstavka tega člena določi v znesku najnižje pokojninske osnove, povečane za povprečno stopnjo prispevkov in davkov iz 44. člena tega zakona.
236. člen
Prispevek za dokup zavarovalne dobe iz 214. člena tega zakona se izračuna tako, da se izračunana pokojnina, vključno s pripadajočim prispevkom za zdravstveno zavarovanje, ki bi šla zavarovancu z upoštevanjem dokupljene zavarovalne dobe na dan izdaje odločbe o dokupu, pomnoži s koeficientom, ki izraža pričakovano število obrokov pokojnine, ki jih bo zavarovanec prejel do roka, s katerim bi pridobil pravico do pokojnine s tekočim zavarovanjem.
Znesku prispevka iz prejšnjega odstavka se prišteje razlika med pokojnino, ki bi jo zavarovanec prejemal z upoštevanjem dejanske pokojninske osnove in pokojnine, ki bi jo prejemal na osnovi dokupa, pomnožena s koeficientom, ki izraža pričakovano dobo uživanja pokojnine.
237. člen
Prispevek za dokup zavarovalne dobe iz 215. člena tega zakona se izračuna tako, da se izračuna pokojnina, ki bi šla zavarovancu z dokupljeno dobo, ter pokojnina brez dokupljene dobe, njuna razlika pa se pomnoži s koeficientom, ki izraža pričakovano število mesecev uživanja pokojnine.
238. člen
Koeficiente iz 236. in 237. člena tega zakona določi zavod.
239. člen
Za dokup enega meseca zavarovalne dobe iz 216. člena tega zakona se določi prispevek po prvi in drugi alinei 224. člena tega zakona od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke po povprečni stopnji iz 44. člena tega zakona, ki velja na dan zapadlosti prispevka in obračuna po stopnjah iz drugega odstavka 225. člena tega zakona.
240. člen
Zavezanci za plačilo prispevkov iz prve, druge in tretje alinee 224. člena so:
– fizične osebe, ki so v delovnem razmerju;
– fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot edini ali glavni poklic;
– fizične osebe, ki so lastniki podjetij in niso zavezanci za prispevek po prvi, drugi ali četrti alinei tega člena oziroma niso uživalci pokojnin;
– fizične osebe, ki so prostovoljno zavarovane po 24. členu tega zakona;
– pravne in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce;
– Republika Slovenija za primere iz 17. in 18. člena in iz drugega odstavka 227. člena tega zakona.
241. člen
Republika Slovenija iz proračuna zagotavlja sredstva za uresničevanje pravic, ki so jih pod ugodnejšimi pogoji, določenimi v drugih zakonih, uveljavili:
– delavci organov za notranje zadeve in zavodov za izvajanje kazenskih sankcij;
– uživalci izjemnih pokojnin;
– zavarovanci, upokojeni po posebnih predpisih;
– udeleženci NOV in drugih vojn;
– upokojenci brez pravice do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, ki jim je pokojnina odmerjena po tretjem odstavku 53. člena tega zakona.
Poračunavanje finančnih obveznosti med Republiko Slovenijo in zavodom ureja poseben zakon.
242. člen
Osebe, ki se prostovoljno vključijo v zavarovanje po 24. členu tega zakona, plačujejo prispevke iz prve in druge alinee 224. člena tega zakona od osnove, določene v 230. ali 232. členu tega zakona, po stopnjah, določenih skladno z 225. členom tega zakona.
243. člen
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci iz pete alinee 240. člena tega zakona, in fizičnim osebam iz prve alinee 240. člena tega zakona, ki so pri njih v delovnem razmerju, se vsi prispevki po tem zakonu obračunajo in odvedejo na poseben račun in se kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.
244. člen
V izjemnih primerih, ko se obveznost plačila prispevkov ugotavlja za nazaj, se prispevki odmerijo po prispevnih stopnjah oziroma v absolutnih zneskih, veljavnih na dan plačila.
Prispevki iz prejšnjega odstavka se uskladijo na dan plačila prispevkov, pri čemer se uporabijo valorizacijski količniki za preračun pokojninskih osnov iz prejšnjih let dela in odstotki uskladitev pokojnin v tekočem letu.
Zavarovanec je dolžan plačati prispevek za dokup zavarovalne dobe po 235., 236., 237. in 239. členu tega zakona v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka.
245. člen
Roki za plačila prispevkov, način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, zamudne obresti in sankcije za neplačevanje prispevkov se določijo s posebnim zakonom.
III. poglavje
KAPITALSKI SKLAD POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
246. člen
Osnovni kapital kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
– delnice, deleži in kupnina iz prodaje podjetij, na podlagi predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij;
– neposredne vloge fizičnih oseb;
– premoženje, vrnjeno po 247. in 248. členu tega zakona.
247. člen
Premoženje nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev, ki je bilo po 9. maju 1945 brez nadomestila podržavljeno ali neodplačno preneseno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja po naslednjih predpisih:
– zakonu o izvajanju socialnega zavarovanja na področju DFJ (Uradni list DFJ, št. 29/45),
-zakonu o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 65/46),
– uredbi o izvajanju socialnega zavarovanja po predpisih zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev (uredba 46, Uradni list FLRJ, št. 100/46),
– odredbi o likvidaciji pokojninskih skladov bivših samostojnih nosilcev pokojninskega zavarovanja delavcev in nameščencev (odredba 47, Uradni list FLRJ, št. 12/47),
– pravilniku o likvidaciji pokojninskih skladov, ki niso samostojni nosilci socialnega zavarovanja ter o ureditvi pravic in obveznosti do teh skladov (Uradni list FLRJ, št. 40/47),
– zakonu o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in
– zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74)
so dolžne pravne osebe, ki razpolagajo s temi sredstvi oziroma s tem premoženjem, do višine vrednosti družbenega kapitala prenesti na zavod, kot na edinega pravnega naslednika.
Za premoženje po prejšnjem odstavku se štejejo premične in nepremične stvari.
Premoženje se vrne praviloma v naravi. Če vrnitev v naravi ni možna iz razlogov iz 19. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I), se določi odškodnina. Zavezanec za plačilo odškodnine, ki se določi v obliki obveznic ali delnic, je slovenski odškodninski sklad.
248. člen
O zahtevah zavoda za vrnitev nepremičnin iz prejšnjega člena odloča na prvi stopnji republiški upravni organ, pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora, o zahtevah za vrnitev premičnih stvari pa republiški upravni organ, pristojen za delo.
Za odločanje po prejšnjem odstavku se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
249. člen
Prihodki kapitalskega sklada so obresti, dividende in drugi prihodki, ki izvirajo iz naložb ter poslovanja kapitalskega sklada.
Kapitalski sklad vlaga sredstva v investicijske naložbe skladno z zakonom.
Dobiček kapitalskega sklada se razporedi za povečanje osnovnega kapitala kapitalskega sklada in zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja razen dela, ki se porabi za izplačilo dividend oziroma obresti individualnim vlagateljem iz tretje alinee 246. člena tega zakona.
S pravili kapitalskega sklada je določeno, kolikšen del dobička se uporabi za zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za izplačilo dividend oziroma za povečanje osnovnega kapitala tega sklada.
250. člen
Kapitalski sklad upravlja upravni odbor, v katerega imenuje člane skupščina zavoda. Drugi vlagatelji sodelujejo pri upravljanju kapitalskega sklada na način, določen v pravilih kapitalskega sklada.
Vodenje kapitalskega sklada se lahko s pogodbo poveri družbi za upravljanje ali drugi pravni osebi, registrirani za upravljanje vzajemnih skladov.
IV. poglavje
STANOVANJSKI SKLAD
251. člen
V stanovanjskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja so stanovanja in stanovanjske hiše, zgrajene s sredstvi nosilcev pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, stanovanja, zgrajena namensko za upokojence, in stanovanja, zgrajena namensko za potrebe borcev NOV.
252. člen
Stanovanjski sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje skupščina zavoda.
Število članov upravnega odbora, način njihove izvolitve, naloge in način dela določi skupščina zavoda.
Deveti del
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
253. člen
Za odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Sodno varstvo pravic se zagotovi pred sodiščem, ki ga določa zakon.
Sodno varstvo lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od prejema odločbe, izdane na drugi stopnji.
II. poglavje
PRISTOJNOST
254. člen
Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, in to tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb.
Pravico do starostne, invalidske ali družinske pokojnine lahko uveljavi pri zavodu tudi državljan Republike Slovenije, ki je pretežni del svoje zavarovalne dobe prebil na območju zavoda razen, če je drugače določeno z mednarodno pogodbo.
Pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
Pravice za primer invalidnosti ali smrti zaradi poklicne bolezni se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu v času obolenja, oziroma če v tem času ni bil zavarovan, vendar je bil nazadnje zavarovan pri zavodu.
Pokojninska doba in plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravice, se ugotavljajo po določbah tega zakona, ne glede na to, kje so bili doseženi.
255. člen
O pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločajo:
– na prvi stopnji – enota zavoda, na območju katere je bil zavarovanec nazadnje zavarovan;
– na drugi stopnji – posebna enota na sedežu zavoda (v nadaljnjem besedilu: enota na sedežu zavoda).
Enota na sedežu zavoda odloča na prvi stopnji v primerih iz 201. člena tega zakona in če gre za uveljavljanje pravic na podlagi mednarodnih pogodb. V teh primerih odloča na drugi stopnji upravni odbor zavoda.
Organ druge stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe organa prve stopnje in opravlja revizijo odločb organov prve stopnje.
Odločbe iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena izdaja predstojnik pristojne enote zavoda.
256. člen
Odločba prve stopnje, s katero je osebi priznana pravica po tem zakonu, se predloži v revizijo.
Revizija se opravi po uradni dolžnosti.
Revizija ne odloži izvršitve odločbe.
Če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba, se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo.
257. člen
Odločbe enote na sedežu zavoda, s katero je bila priznana pravica do pokojnine po mednarodni pogodbi, ni treba predložiti v revizijo.
258. člen
Če revizija odločbe, ki je postala dokončna, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko preteče rok za pritožbo, se šteje, da je revizija opravljena in da je odločba potrjena.
259. člen
V reviziji se lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi.
Območna enota zavoda, katere odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena, izda novo odločbo prve stopnje čimprej, najpozneje pa v 30. dneh od prejema odločbe o reviziji.
Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo; v njej se preizkusi samo, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena.
260. člen
Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, in zoper odločbo, izdano v reviziji, če je z njo odločba prve stopnje spremenjena, je zagotovljeno sodno varstvo.
Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena.
Sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je bila z njo hkrati v reviziji odpravljena ali razveljavljena odločba, izdana na prvi stopnji.
III. poglavje
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI ZAVAROVANCA
261. člen
Lastnost zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ugotavlja na podlagi predpisov o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za zavarovance za posebne primere zavarovanja iz 21. in 22. člena tega zakona se ugotavlja lastnost zavarovanca takrat, ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega pridobijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
IV. poglavje
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ ZAVAROVANJA
262. člen
Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine pa na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika.
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja se začne tudi. na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi, ali zdravniške komisije.
Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice.
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko dokumentacijo o zavarovančevem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.
Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda.
Če je za odločitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek oziroma vloga takoj odstopi krajevno pristojni enoti.
Krajevna pristojnost se določa po kraju zadnjega zavarovanja na območju zavoda.
263. člen
Kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine, ni pa mogoče določiti njene višine ali ni mogoče takoj končati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se Začasno izplačuje akontacija, ki se določi po zbranih podatkih.
Akontacija se izplačuje praviloma na podlagi naloga, ki ga izda pooblaščeni delavec zavoda. Kopija naloga se izroči zavarovancu.
Akontacije iz prejšnjega odstavka se usklajujejo pod enakimi pogoji kot pokojnine.
264. člen
Če je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja na predlog zdravnika ali zdravniške komisije, pa umakneta predlog, ni mogoče ustaviti postopka, če se zavarovanec z ustavitvijo ne strinja in zahteva, da se postopek nadaljuje.
Če je bil postopek uveden na predlog zdravnika ali zdravniške komisije, zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik ne moreta predlagati umika predloga.
V. poglavje
IZVEDENSKI ORGANI
265. člen
Kadar je za ugotovitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci in njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti, telesni okvari, potrebi po pomoči in postrežbi drugega, o izgubi delovne zmožnosti oziroma pridobitne zmožnosti zavarovančevih družinskih članov ter o okoliščinah iz 212. člena tega zakona, ki še niso ugotovljene in za ugotovitev ni pristojen kakšen drug organ, izvedenski organi zavoda.
Izvedenski organi zavoda dajejo izvedenska mnenja tudi na zahtevo tujih nosilcev zavarovanja in drugih organov, organizacij, skupnosti in oseb, če tako določajo posebni predpisi.
266. člen
Izvedenski organi zavoda so invalidske komisije ter zdravniki posamezniki, ki jih imenuje pristojni organ zavoda.
V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja sodelujejo izvedenski organi zavoda z zavarovančevim lečečim zdravnikom, službo medicine dela, specialistično službo oziroma z zavodi za usposabljanje invalidnih oseb in z delodajalci.
267. člen
Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za delo, skupaj s predstojnikom republiškega upravnega organa, pristojnega za zdravstvo, določi organizacijo in način delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov ter kriterije za ocenjevanje okoliščin iz 265. člena tega zakona.
VI. poglavje
IZVRŠITEV ODLOČBE
268. člen
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Odločba, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije ali pravica do prerazporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu, se izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. Odločbe o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvrši zavod, razen v primerih, ko je z zakonom določeno, da jih v določenem delu izvrši organizacija, delodajalec ali zavod za zaposlovanje.
VII. poglavje
RAZVELJAVITEV ALI SPREMEMBA DOKONČNE ODLOČBE
269. člen
Odločbo, zoper katero ni bila vložena pritožba, lahko razveljavi ali spremeni organ druge stopnje:
– če je bilo o isti zadevi že prej drugače odločeno;
– če so bile z odločitvijo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov v škodo zavoda.
270. člen
Dokončna odločba se razveljavi ali spremeni:
– če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico, ta dejstva pa so nastala po izdaji odločbe;
– če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za zavarovanca;
– če so s prejšnjo odločbo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov v zavarovančevo škodo.
Pri izdaji odločbe po prvi alinei prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi, ki veljajo ob vložitvi zahteve oziroma uvedbi postopka po uradni dolžnosti.
Za postopek po prvem odstavku tega člena je pristojen organ, ki je odločbo izdal.
271. člen
Odločba, izdana po prejšnjih dveh členih, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
Če gre zavarovancu na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka pravica do višjega zneska denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za šest mesecev nazaj.
Prejšnja dva odstavka se uporabljata tudi za odločbe, izdane v obnovi postopka.
272. člen
Stroške postopka uveljavljanja in varstva pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so potni stroški in nadomestilo izgubljenega zaslužka izvedencev, ki jih pokliče pristojni organ zavoda, nosi zavod.
273. člen
Za zahtevke, odločbe, pritožbe in druge vloge v postopku za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ne plačujejo takse.
Deseti del
ORGANIZACIJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
274. člen
Zavod upravlja skupščina.
Skupščino sestavlja 40 članov, od tega 20 predstavnikov, ki jih imenujejo organizacije in delodajalci, organizirani v gospodarski zbornici ter v drugih združenjih delodajalcev, in 20 predstavnikov zavarovancev in uživalcev pravic, ki jih sorazmerno s številom zavarovancev, upokojencev in delovnih invalidov imenujejo sindikati, organizacije upokojencev in delovnih invalidov.
Člani skupščine izvolijo predsednika in namestnika.
275. člen
Skupščina zavoda zlasti:
– predlaga stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– spremlja gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov ter odloča o politiki usklajevanja dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– sprejema programe dejavnosti, finančni načrt, zaključni račun ter poslovna poročila zavoda;
– določa politiko uporabe sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga in možnosti za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
– sprejema statut zavoda, splošne akte za izvajanje zavarovanja in druge splošne akte zavoda;
– določa politiko poslovanja kapitalskega in stanovanjskega sklada;
– določa merila in kriterije za obliko ter višino dodatka za rekreacijo upokojencev.
Skupščina zavoda ureja vprašanja, ki so potrebna za izvedbo posameznih določil zakona, za katera ni izrecno določena pristojnost državnih organov.
276. člen
Izvršilni organ skupščine zavoda je upravni odbor zavoda, ki ima 15 članov. Voli jih skupščina zavoda tako, da so v njem sorazmerno zastopani predstavniki delodajalcev in aktivnih zavarovancev, upokojencev ter delovnih invalidov. Tri člane upravnega odbora zavoda izvolijo delavci zavoda.
Upravni odbor zavoda izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika.
Upravni odbor zavoda odloča o vseh vprašanjih izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za katera ni po zakonu ali statutu zavoda pristojna skupščina zavoda.
277. člen
Sestavo, način izvolitve članov skupščine zavoda in upravnega odbora zavoda in njunih predsednikov ter namestnikov in njihova mandatna obdobja, konstituiranje, organizacijo in način delovanja skupščine zavoda ter upravnega odbora zavoda, organizacijo strokovne službe zavoda in položaj delavcev zavoda, njihova delovna razmerja in materialni položaj ter druga vprašanja, določa statut zavoda.
278. člen
Poslovodni organ zavoda je generalni direktor zavoda.
Generalni direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
Generalnega direktorja zavoda imenuje skupščina zavoda.
K imenovanju direktorja zavoda da soglasje Vlada Republike Slovenije.
279. člen
Zavod ima statut.
K statutu zavoda daje soglasje Skupščina Republike Slovenije.
Statut in splošni akti zavoda se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
280. člen
Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda opravlja republiški upravni organ, pristojen za delo.
Enajsti del
POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE IN NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH SREDSTEV ZAVODA
281. člen
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca.
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovorna organizacija, podjetje oziroma druga pravna oseba ali delodajalec.
Zavod lahko zahteva povrnitev povzročene škode iz prejšnjega odstavka tudi neposredno od osebe, ki je povzročila invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca s kaznivim dejanjem.
Zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe iz prejšnjih odstavkov.
282. člen
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom.
283. člen
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od organizacije ali delodajalca:
– če je škoda nastala zato, ker mu organizacija ali delodajalec nista dala podatkov oziroma sta dala neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev ali odmera pravice;
– če je škoda nastala zato, ker niso bile izpolnjene z zakonom ali s pogodbo prevzete obveznosti v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali zaposlitvijo invalida.
Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovanca, ki je sam dolžan dajati podatke v Zvezi z zavarovanjem, če je škoda nastala zato, ker ni dal podatkov ali je dal neresnične podatke.
Za povrnitev povzročene škode je solidarno odgovorna tudi oseba, ki je kot priča s pravnomočno odločbo obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, če je bilo, na podlagi takšne izpovedbe komu priznano neko obdobje v pokojninsko dobo in je bila na podlagi tako priznanega obdobja uveljavljena pokojnina, do katere tisti, ki jo je dobil, ni imel pravice, ali je bila uveljavljena večja pokojnina od tiste, do katere je imel pravico.
284. člen
V primerih iz prejšnjih dveh členov se šteje, da je imel zavod škodo, ne glede na to, da so nevarnosti zajete z zavarovanjem po tem zakonu.
285. člen
Pri ugotavljanju pravice do povrnitve škode, povzročene zavodu, se uporabljajo določbe zakona o obligacijskih razmerjih, če ni v tem zakonu drugače določeno.
286. člen
Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz 282. in 283. člena tega zakona obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma denarnih nadomestil, ki jih izplačuje zavod.
Kadar pomeni povzročena škoda obveznost zavoda, da mora izplačevati pokojnino ali trajna denarna nadomestila, lahko zavod zahteva odškodnino v enem samem skupnem znesku. Ta znesek obračuna tako, da ustreza priznani pokojnini oziroma denarnemu nadomestilu in povprečnemu trajanju uživanja pokojnine oziroma denarnega nadomestila, ne glede na starost uživalca.
Pri ugotavljanju višine odškodnine po prejšnjih dveh odstavkih se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
287. člen
Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od zavarovanca, organizacije ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku.
Če škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski zahtevek pred pristojnim sodiščem.
288. člen
Zavarovanec, ki mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.
289. člen
Zavod odgovarja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih.
Dvanajsti del
KAZENSKE DOLOČBE
290. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek organizacija:
– če zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo ne razporedi na drugo ustrezno delo ali mu ne zagotovi dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma mu ne zagotovi drugega ustreznega dela (139. in 140. člen);
– če zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo ne omogoči poklicne rehabilitacije oziroma del, ki jih bo opravljal po poklicni rehabilitaciji (139. člen);
– če ne vloži prijave v zavarovanje skladno s predpisi o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (218. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
291. člen
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki zaposluje delavce, če stori prekršek iz druge ali tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
Trinajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
292. člen
Uživalcem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so uveljavili pravice do 31. 3. 1992 se od 1. 4. 1992 zagotavljajo te pravice najmanj v obsegu, določenem s predpisi, ki so veljali do navedenega dne.
Pri ponovni odmeri invalidskih ali družinskih pokojnin, uveljavljenih pred 31. 3. 1992, se dodatek na invalidnost odmeri po predpisih, ki so veljali do navedenega dne.
293. člen
V postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma za ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel do 31. 3. 1992, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do navedenega dne.
V primerih iz prejšnjega odstavka se pravice na podlagi invalidnosti določijo po predpisih, veljavnih na dan nastanka invalidnosti.
294. člen
Osebe, ki so do 31. 3. 1992 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih, ki so veljali do tega dne, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu.
V primerih iz prejšnjega odstavka se za odmero pokojnine upoštevata zavarovalna doba in plača do dneva prenehanja zavarovanja.
295. člen
Zavarovanci, ki so do 31. 3. 1992 uživali pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali je z dokončnim sklepom podjetja oziroma organizacije zaradi nujnih operativnih razlogov postalo njihovo delo trajno nepotrebno ali so ostali nezaposleni brez svoje krivde in jim je ob uveljavitvi tega zakona manjkalo največ pet let starosti do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine ali največ eno leto pokojninske dobe do izpolnitve 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe (ženska), lahko uveljavijo pravico do pokojnine po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992.
296. člen
Zavarovanec, pri katerem je bila po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, ugotovljena invalidnost, spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, lahko zahteva, da se mu pravice določijo po tem zakonu, če je to zanj ugodnejše.
Pravice, določene po prejšnjem odstavku gredo uživalcu od 1. 4. 1992 dalje, če vloži zahtevo do 30. 6. 1992, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
297. člen
Uživalcem denarnih nadomestil iz 94. člena tega zakona, ki so to pravico uveljavili po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 3. 1992, se denarna nadomestila za čas od 1. 4. 1992 po uradni dolžnosti na novo odmerijo po določbah tega zakona.
Če je na novo odmerjeno nadomestilo manjše od zneska, ki je uživalcu pripadal na dan 31. 3. 1992, se nadomestilo tudi po 1. 4. 1992 izplačuje v nezmanjšanem znesku, dokler je to zanj ugodnejše.
298. člen
Uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljenih po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, lahko zahteva, da se mu pravice določijo po tem zakonu, če je to zanj ugodnejše.
Pravice, določene po prejšnjem odstavku, gredo uživalcu od 1. 4. 1992, če vloži zahtevo do 30. 6. 1992, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
299. člen
Osebe, ki nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so jo po prejšnjih predpisih, ter. njihovi družinski člani, lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
300. člen
Šteje se, da je zavarovanec izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine do 31. 3. 1992, če je do navedenega dne vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe, četudi mu je bilo šele po 1. 4. 1992 priznano obdobje pokojninske dobe, s katerim je izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka lahko uveljavijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992.
301. člen
Zavarovancu – vojaškemu invalidu I. – VI. skupine ter z njim izenačenemu invalidu, ki pridobita pravico do invalidske pokojnine, se ta pokojnina zagotavlja v višini 85% pokojninske osnove, če jima je za polovico delovnih let priznana pokojninska doba.
302. člen
Borcem NOV, ki so pridobili pravico do pokojnine po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, se zagotavljajo pravice po predpisih, ki so veljali do navedenega dne.
303. člen
Uživalcem starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) se izplačuje pokojnina v višini najmanj 50% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Uživalcem pokojnine iz prejšnjega odstavka – kmetom borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943 ali njihovim zakoncem se izplačuje pokojnina v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
Pokojnine po prejšnjih dveh odstavkih se izplačujejo ob pogojih za uživanje pravic, ki jih določa ta zakon.
304. člen
Osebe, ki so bile zavarovane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in so do 31. 12. 1983 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po navedenem zakonu, pa te pravice še niso uveljavile, lahko uveljavijo to pravico po 1. 4. 1992 v zavodu, v obsegu in ob pogojih, določenih v prejšnjem členu.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za osebe, ki so kot zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov do 31. 12. 1983 dopolnile starost 60 let in so se po 1. 1. 1984 opredelile za nadaljevanje zavarovanja po navedenem zakonu, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Osebam iz prejšnjih dveh odstavkov gre pravica do pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja pokojnine prejšnjemu uživalcu pokojnine na isti kmetiji.
305. člen
Po smrti uživalca starostne pokojnine iz 303. člena tega zakona, ki je uveljavil pravico do pokojnine kot zavarovanec iz šestega odstavka 17. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82), pridobi njegov zakonec pravico do družinske pokojnine ob pogojih iz 22. člena navedenega zakona.
Po smrti uživalca starostne pokojnine iz 303. člena tega zakona, ki je kot kmet – borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943 uveljavil pravico do varstvenega dodatka k pokojnini, pridobi pravico do najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo njegov zakonec, ki je souživalec starostne pokojnine iz 303. člena tega zakona, čeprav sam ni borec NOV.
306. člen
Državljanom Republike Slovenije se v pokojninsko dobo šteje čas, ki so ga zaradi političnih razlogov prebili v zaporih ali na prisilnem delu, oziroma jim je bila iz teh razlogov onemogočena zaposlitev ali opravljanje samostojne dejavnosti.
Vrednotenje časa iz prejšnjega odstavka se uredi s posebnim zakonom.
307. člen
Čas opravljanja samostojne dejavnosti v Jugoslaviji pred 15. majem 1945, ki se zavarovancem ni všteval v zavarovalno dobo po določbah 153. člena, prvega odstavka 155. člena, prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena in 157. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/64,
56/65, 14/66, 1/67, 18/67, 31/67, 54/67, 17/68, 32/68, 55/68, 11/69, 56/69, 47/70, 60/70, 15/71 in 60/71), se upošteva v zavarovalno dobo v celoti.
308. člen
Od uveljavitve tega zakona se pokojninska doba ne more dokazovati na podlagi izjav prič.
309. člen
Obdobja iz 159., 160. in 161. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91) še štejejo v zavarovalno dobo, če je plačan prispevek po 235. členu tega zakona.
Ob pogoju iz prejšnjega odstavka se državljanu Republike Slovenije všteva v zavarovalno dobo čas, ki ga je pred 1. 1. 1965 prebil v delovnem razmerju v državi, s katero ni bil sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.
310. člen
Osebam, ki so prejemale denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pred 1. 4. 1992 dalj kot eno leto in niso bili zavarovanci po drugem odstavku 14. člena zakona o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91), ter osebam, ki so pred 1. 4. 1992 opravljale javna dela v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se šteje ta čas kot zavarovalna doba, če so za ta čas plačani prispevki, v skladu z 233. členom tega zakona.
311. člen
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas do 31. 12. 1990 prejete plače in osnove, od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajo v neto zneskih.
312. člen
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve tega zakona, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki še je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj.
313. člen
Osebe, ki so bile na dan 31. 3. 1992 vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91), ostanejo v obveznem zavarovanju ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka 13. člena tega zakona, če se ne opredelijo drugače.
314. člen
Pokojnine, uveljavljene od 1. 1. 1991 do 21. 3. 1991, zavod po uradni dolžnosti preračuna tako, da jih najprej uskladi na podlagi gibanj osebnih dohodkov v mesecu januarju tega leta glede na prejšnje leto.
Preračun pokojnin po prejšnjem odstavku opravi zavod v 30. dneh po uveljavitvi tega zakona.
Preračunane pokojnine pripadajo upravičencem od dneva uveljavitve pravice do pokojnine.
315. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha podaljšano zavarovanje priznano po predpisih, veljavnih do 31. 3. 1992.
Zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za podaljšano zavarovanje po predpisih, veljavnih do 31. 3. 1992, lahko uveljavijo podaljšano zavarovanje za čas do 31. 3. 1992 pod pogoji in v rokih določenih v. navedenih predpisih.
316. člen
Do sprejema zakona iz 218. člena tega zakona se uporabljajo predpisi o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in splošni akti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji o ugotavljanju lastnosti zavarovanca, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
317. člen
Do sprejema zakona o štetju zavarovalne dobe s povečanjem se uporabljajo predpisi in splošni akti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji o določitvi delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
318. člen
Zavod začne z delom 1. 7. 1992.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji preneha 30. 6. 1992.
Do začetka dela zavoda opravlja naloge zavoda po tem zakonu Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
319. člen
Člane prve skupščine zavoda imenuje Skupščina Republike Slovenije, in sicer: 20 članov na predlog gospodarske zbornice in drugih združenj delodajalcev, 13 članov na predlog sindikatov ter 7 članov na predlog organizacij upokojencev ter delovnih invalidov.
Mandat članov prve skupščine zavoda traja najdlje eno leto.
320. člen
Zavod je pravni naslednik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in njene strokovne službe in v celoti prevzame njune pravice ter obveznosti.
321. člen
Predstojniki republiških upravnih organov in zavod izdajo predpise in druge splošne akte za izvrševanje tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Do izdaje aktov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in splošni akti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
322. člen
Do spremembe predpisov o sodiščih se sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavlja pred Posebnim sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.
323. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, 48/87, 27/89 in Uradni list RS, št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91) in zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82, 75/85, 8/87, 65/87, 87/89 in 44/90).
324. člen
Ta zakon začne veljati 1. aprila 1992.
Št. 172-01/89-2/86
Ljubljana, dne 5. marca 1992.
Skupščina
Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.