Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2019 z dne 1. 2. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2019 z dne 1. 2. 2019

Kazalo

215. Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2019, stran 400.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08 – ZLS-O, 79/09 – ZLS-P, 51/10 – ZLS-R, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSL-1 in 30/18 – ZLS-S), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 – popr.), 110/11 – ZDIU12, 101/13 – ZJF-G, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18), 17. in 97. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in 99. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 3. redni seji dne 28. 1. 2019 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2019 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v evrih
I
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
15.249.266
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
12.875.063
70
DAVČNI PRIHODKI
11.193.948
700 Davki na dohodek in dobiček
9.973.448
703 Davki na premoženje
957.500
704 Domači davki na blago in storitve
263.000
71
NEDAVČNI PRIHODKI
1.681.115
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
1.354.687
711 Takse in pristojbine
9.000
712 Globe in druge denarne kazni
9.000
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
39.660
714 Drugi nedavčni prihodki
268.768
72
KAPITALSKI PRIHODKI
97.000
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
47.000
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev
50.000
73
PREJETE DONACIJE
2.100
730 Prejete donacije iz domačih virov
2.100
74
TRANSFERNI PRIHODKI
2.275.103
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
952.623
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU
1.322.480
78
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE
0
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
0
II
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
15.750.744
40
TEKOČI ODHODKI
3.287.894
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
874.401
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
152.725
402 Izdatki za blago in storitve
1.883.767
403 Plačila domačih obresti
37.000
409 Sredstva, izločena v rezerve
340.000
41
TEKOČI TRANSFERI
7.947.621
410 Subvencije
85.536
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom
3.869.418
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
783.744
413 Drugi tekoči domači transferi
3.208.923
42
INVESTICIJSKI ODHODKI
4.039.621
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
4.039.621
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
475.609
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
288.741
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
186.868
III
PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I-II)
–501.478
B
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 
 8.000
750 Prejeta vračila danih posojil
8.000
751 Prodaja kapitalskih deležev
0
V
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
0
441 Povečanje kapitalskih deležev
0
VI
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V)
+8.000
C
RAČUN FINANCIRANJA
VII
ZADOLŽEVANJE
50
ZADOLŽEVANJE
300.000
500 Domače zadolževanje
300.000
VIII
ODPLAČILA DOLGA
55
ODPLAČILA DOLGA
586.522
550 Odplačila domačega dolga
586.522
IX
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII)
–780.000
X
NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII)
–286.522
XI
NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX)
501.478
XII
Stanje sredstev na računih 
na dan 31. 12. 2018
780.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
3. člen 
(izvrševanje proračuna) 
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
4. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43., 74. in 80. členu ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. požarna taksa, ki se nameni za nabavo gasilske opreme,
2. turistična taksa, ki se porablja za financiranje promocije turizma in ustrezne infrastrukture,
3. komunalni prispevek, ki se porablja za gradnjo, obnovo, opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture,
4. koncesijska dajatev za kmetijska zemljišča, gozdove in divjad, ki se porablja za sanitarno sečnjo in druga urejanja gozdnih in kmetijskih površin ter skrb za divjad,
5. sorazmerni del nadomestila od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki ležijo na področju občine se porablja za vzdrževanje cest,
6. pristojbina za gozdne ceste, ki se porablja za vzdrževanje gozdnih cest.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev.
Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
Vse v tekočem letu neporabljene pravice porabe na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti, se prenašajo v naslednje leto na proračunske postavke iste krajevne skupnosti.
5. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega pooblaščena oseba.
Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica porabe neposrednega proračunskega uporabnika.
Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Zagorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske javne službe ter okolje in prostor) in vsaka krajevna skupnost.
Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabnika v posebnem delu proračuna odloča župan. Skupno povečanje oziroma zmanjšanje pravic porabe posameznega področja proračunske porabe znotraj neposrednega proračunskega uporabnika se s prerazporeditvami ne sme spremeniti (zvišati, znižati) za več kot 30 %. V to kvoto se ne vštevajo pravice porabe, ki jih področje proračunske porabe pridobi na osnovi koriščenja sredstev splošne proračunske rezervacije.
Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbodajalec.
Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, ki je sestavni del proračuna, brez predhodnega soglasja župana, razen poslov, ki so vezani na odtujitev ali pridobitev nepremičnin v vrednosti nad 5.000 evrov.
O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti odloča na predlog predsednika krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti brez omejitev.
Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
6. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2020 60 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
7. člen 
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan (v krajevnih skupnostih svet krajevne skupnosti), ki lahko spreminja vrednosti projektov v načrtu razvojnih programov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko župan odloča o spremembi vrednosti projekta iz načrta razvojnih programov za več kot 20 %, če sprememba vrednosti projekta ni višja oziroma nižja od 20.000 evrov glede na vrednost projekta v sprejetem načrtu razvojnih programov in pa uvrsti v načrt razvojnih programov nov projekt, če njegova vrednost ni višja od 30.000 evrov.
Posamezna krajevna skupnost lahko spreminja vrednosti in vključuje v načrt razvojnih programov nove projekte v okviru razpoložljivih sredstev finančnega načrta krajevne skupnosti na osnovi sklepa sveta krajevne skupnosti.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
8. člen 
(splošna proračunska rezervacija) 
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 40.000,00 evrov se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katera v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom.
9. člen 
(proračunski skladi) 
Proračunski sklad Občine Zagorje ob Savi je proračunska rezerva.
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 160.000,00 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000,00 evrov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presegajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE 
10. člen 
Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem je sestavni del proračuna in ga sprejme občinski svet hkrati s proračunom. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ga sestavlja načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami) in načrt brezplačne pridobitve in odsvojitve nepremičnin ter načrt ravnanja s premičnim premoženjem, ki ga sestavlja načrt pridobivanja premičnega premoženja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme občinski svet.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se med izvrševanjem proračuna lahko dopolni ali spremeni.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko župan odloči in sklene pravne posle ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost pravnih poslov ne sme presegati 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem.
Načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem za premičnine v posamični vrednosti, nad vrednostjo določeno z zakonom (v posamični vrednosti nad 10.000,00  EUR), sprejme župan.
11. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 20.000 evrov.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Občina pri obračunu zamudnih obresti zneske zamudnih obresti nižje od pet evrov ne evidentira.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
12. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 
V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 300.000 evrov.
Občina v letu 2019 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
13. člen 
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje se v letu 2019 lahko zadolžijo do skupne višine 60.000 evrov. V letu 2019 se lahko zadolži JP Komunala Zagorje d.o.o v višini 60.000 evrov, za obdobje največ pet let, pod pogoji in na način, ki so določeni v Zakonu o financiranju občin.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje v letu 2019 ne smejo izdajati poroštev.
14. člen 
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) 
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2019 zadolži do višine 3.300.000 evrov.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
15. člen 
(začasno financiranje v letu 2020) 
V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
16. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-58/2018
Zagorje ob Savi, dne 28. januarja 2019
Župan 
Občine Zagorje ob Savi 
Matjaž Švagan l.r.