Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015

Kazalo

50. Uredba o shemah neposrednih plačil, stran 113.

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o shemah neposrednih plačil
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa sheme neposrednih plačil, in sicer shemo osnovnega plačila, plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, sheme proizvodno vezanih podpor in shemo za male kmete za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014 o spremembi Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 281 z dne 25. 9. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);
– Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 639/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU) in
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74; v nadaljnjem besedilu: Uredba 641/2014/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
V tej uredbi uporabljeni izrazi pomenijo:
1. shema osnovnega plačila je shema, v okviru katere je osnovno plačilo v obliki plačilne pravice, ki je pravica do plačila na hektar upravičene površine;
2. aktivirana plačilna pravica je plačilna pravica, za katero je odobreno plačilo na podlagi enega hektarja upravičenih površin v skladu s prvim odstavkom 32. člena Uredbe 1307/2013/EU ali z drugim odstavkom 24. člena Uredbe 639/2014/EU;
3. zelena komponenta je plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje;
4. proizvodno vezana podpora je proizvodno vezano plačilo iz V. poglavja te uredbe;
5. gorsko območje je gorsko območje, kakor je opredeljeno s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
6. kmetijska rastlina za namen diverzifikacije kmetijskih rastlin je kultura katerega koli rodu, opredeljenega v botanični razvrstitvi kmetijskih rastlin, kultura katere koli vrste v primeru družin Brassicaceae, Solanaceae in Cucurbitaceae, zemljišče v prahi, trave in druge zelene krmne rastline, pri čemer se zimska in spomladanska rastlina obravnavata kot dve kmetijski rastlini, čeprav pripadata istemu rodu;
7. tehnološka zrelost strnih žit pomeni stopnjo v razvoju žita, ko to v skladu s BBCH-skalo razvojnih faz gojenih rastlin za žita doseže polno zrelost, kar pomeni, da je trdo in ga z nohtom težko razpolovimo;
8. kmetijska dejavnost je v skladu s točko (c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU:
– proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali ali
– košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra, kar se šteje kot vzdrževanje kmetijskih zemljišč v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;
9. kmetijska površina je orno zemljišče iz točke (f) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU, trajno travinje iz točke (h) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ali trajni nasadi iz točke (g) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU;
10. orno zemljišče iz točke (f) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi;
11. trajno travinje iz točke (h) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje tretjega odstavka 19. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14), 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
12. trajni nasad iz točke (g) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU je kmetijska površina, ki je prijavljena v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tretjega odstavka 19. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14), 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 13. točke tega člena;
13. hitro rastoči panjevec iz točke (k) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU sta vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let;
14. trave ali druge zelene krmne rastline so trave, travnodeteljne mešanice, deteljnotravne mešanice, detelje, lucerna, aleksandrijska detelja, perzijska detelja, abesinska gizotija, sudanska trava ali westerwoldska ljuljka;
15. stročnice iz točke (a) četrtega odstavka 46. člena Uredbe 1307/2013/EU pri površinah z ekološkim pomenom so detelje, lucerna, krmni bob, soja, grašica, volčji bob, grahor, krmni grah, fižol, bob, čičerika, leča in grah.
3. člen
(pristojni organ)
Za izvajanje ukrepov, določenih v tej uredbi, je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).
4. člen
(letne nacionalne zgornje meje za posamezne sheme neposrednih plačil)
(1) Letna nacionalna zgornja meja, določena v prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, se v skladu s 6. členom Uredbe 1307/2013/EU razdeli na naslednji način:
– za shemo osnovnega plačila se nameni do 54,21 %, pri čemer je uporabljena možnost iz drugega odstavka 22. člena Uredbe 1307/2013/EU;
– za plačilo za zeleno komponento se nameni 30 %;
– za plačilo za mlade kmete se nameni do 1 %;
– za sheme proizvodno vezanih podpor se nameni do 15 %.
(2) Za shemo za male kmete se v skladu s 65. členom Uredbe 1307/2013/EU nameni največ 10 % letne nacionalne zgornje meje iz prejšnjega odstavka.
(3) Za posamezne sheme neposrednih plačil iz prvega in drugega odstavka tega člena se sredstva izplačajo v času od 1. decembra tekočega leta do 30. junija po letu, ko je vložena zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
5. člen
(vlagatelj za sheme neposrednih plačil)
(1) Vlagatelj za sheme neposrednih plačil je nosilec kmetijskega gospodarstva.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, vloži zbirno vlogo z vlogami za:
1. dodelitev plačilnih pravic iz 10. člena te uredbe;
2. dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve iz 14. člena te uredbe;
3. aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic iz 11. člena te uredbe;
4. izplačilo plačila za zeleno komponento iz 19. člena te uredbe;
5. izplačilo plačila za mlade kmete iz 25. člena te uredbe;
6. izplačilo podpore za strna žita iz 29. člena te uredbe;
7. izplačilo podpore za mleko v gorskih območjih iz 32. člena te uredbe;
8. izplačilo podpore za rejo govedi iz 35. člena te uredbe;
9. izplačilo podpore za zelenjadnice iz 38. člena te uredbe;
10. izplačilo podpore za beljakovinske rastline iz 41. člena te uredbe in
11. sodelovanje v shemi za male kmete iz 42. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, od vključno leta 2016 naprej, nosilec kmetijskega gospodarstva, ki sodeluje v shemi za male kmete, vloži zbirno vlogo v skladu z drugim pododstavkom tretjega odstavka 72. člena Uredbe 1306/2013/EU.
6. člen
(splošni pogoji za upravičenost do shem neposrednih plačil)
(1) Plačila iz shem neposrednih plačil prejme vlagatelj, ki:
– izvaja kmetijsko dejavnost v skladu z 8. točko 2. člena te uredbe;
– znaša ugotovljena upravičena površina njegovega kmetijskega gospodarstva najmanj 1 ha v skladu s točko (b) prvega odstavka 10. člena Uredbe 1307/2013/EU in
– izpolnjuje pogoje iz posameznih shem neposrednih plačil.
(2) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka, mora v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Uredbe 1307/2013/EU za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki vlaga vlogo za podporo za mleko v gorskih območjih iz 32. člena te uredbe oziroma podporo za rejo govedi iz 35. člena te uredbe in ima manj kot 1 ha ugotovljenih upravičenih površin, skupni znesek neposrednih plačil, ki naj bi mu bil odobren, pred delno ali celotno ukinitvijo plačil v skladu s 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, v danem koledarskem letu znašati najmanj 100 eurov.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je za preteklo leto prejel več kot 5.000 eurov neposrednih plačil in ki v skladu s prvim pododstavkom drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU upravlja letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča, ni upravičen do neposrednih plačil, razen če dokaže, da:
– izpolnjuje pogoj iz točke (a) tretjega pododstavka drugega odstavka 9. člena Uredbe 1307/2013/EU,
– njegov letni prihodek iz kmetijske dejavnosti predstavlja najmanj tretjino njegovih skupnih prihodkov vseh dejavnosti, prejetih v zadnjem obračunskem letu, za katero so takšni dokazi na voljo, ali
– je v Poslovnem registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) kot njegova glavna dejavnost opredeljena ena izmed dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Kot dokazilo se upošteva:
– za prvo alinejo prejšnjega odstavka: izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge knjigovodske listine za ugotavljanje prihodka iz nekmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu;
– za drugo alinejo prejšnjega odstavka: izkaz poslovnega izida iz letnega poročila oziroma iz revidiranega letnega poročila, izdani računi in druge knjigovodske evidence za ugotavljanje skupnega letnega prihodka in prihodka iz kmetijske dejavnosti v zadnjem obračunskem letu;
– za tretjo alinejo prejšnjega odstavka: izjava nosilca, da je ena izmed dejavnosti iz priloge 1 te uredbe vpisana kot glavna dejavnost v Poslovnem registru AJPES.
(5) Prihodki iz kmetijskih dejavnosti, iz nekmetijskih dejavnosti in skupni prihodki iz tretjega odstavka tega člena se določijo v skladu z 11. členom Uredbe 639/2014/EU. Znesek neposrednih plačil za preteklo leto iz napovednega stavka tretjega odstavka tega člena in znesek neposrednih plačil iz prve alineje tretjega odstavka tega člena se določita v skladu z 12. členom Uredbe 639/2014/EU.
(6) Za letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča iz tretjega odstavka tega člena se v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uporabljajo klasifikacije, navedene pod:
– upravljanje letališč: 51.100 Potniški zračni promet, 51.210 Tovorniški zračni promet, 52.230 Spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu;
– upravljanje železniških storitev: 49.100 Železniški potniški promet, 49.200 Železniški tovorni promet;
– upravljanje vodnih objektov: 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;
– upravljanje nepremičninske storitve: 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami;
– upravljanje športnih in rekreacijskih igrišč, razen tistih igrišč, ki se uporabljajo v zasebne namene: 93.110 Obratovanje športnih objektov, 93.190 Druge športne dejavnosti, 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov.
7. člen
(zmanjšanje plačil)
(1) Zmanjšanje plačil se izvede v skladu s prvim in drugim odstavkom 11. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(2) Za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 11. člena Uredbe 1307/2013/EU se kot dokazila upoštevajo obrazci REK-1.
II. SHEMA OSNOVNEGA PLAČILA
8. člen
(letna nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila)
Na letni ravni se višina nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila določi tako, da se od letne nacionalne zgornje meje, določene v prilogi II Uredbe 1307/2013/EU, odštejejo letne nacionalne zgornje meje, ki so namenjene za zeleno komponento iz 18. člena te uredbe, za plačilo za mlade kmete iz 23. člena te uredbe in za sheme proizvodno vezanih podpor iz 26. člena te uredbe ter prišteje znesek, ki je izračunan na podlagi 0,3 % v skladu z drugim odstavkom 22. člena Uredbe 1307/2013/EU.
9. člen
(dodelitev plačilnih pravic)
V letu 2015 se plačilne pravice dodelijo v skladu z 10. ali 14. členom te uredbe. Od vključno leta 2016 se plačilne pravice dodelijo le iz nacionalne rezerve v skladu s 14. členom te uredbe.
10. člen
(dodelitev plačilnih pravic v 2015)
(1) Nosilcu kmetijskega gospodarstva se v skladu s prvim in osmim odstavkom 24. člena Uredbe 1307/2013/EU dodelijo plačilne pravice, če poleg pogojev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjuje še enega izmed naslednjih pogojev:
– je bil za leto 2013 na podlagi zbirne vloge za plačilne pravice iz sheme enotnega plačila, za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi oziroma za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva iz 17., 24. in 25. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14) v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, upravičen do prejetja plačil, pred znižanjem ali izključitvijo iz 4. poglavja II. naslova Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1069/2014 z dne 10. oktobra 2014 o odstopanju od Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 glede obdobja obvezne reje za premijo za krave dojilje za leto 2014 v Španiji (UL L št. 295 z dne 11. 10. 2014 str. 47), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– je na dan 15. maja 2013 obdeloval vinograde, kar je razvidno iz RKG na dan 15. maja 2013;
– je v letu 2014 prejel plačilne pravice iz nacionalne rezerve v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, kar je razvidno iz odločbe za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve za leto 2014;
– je na dan 15. maja 2013 prideloval, vzrejal ali gojil kmetijske proizvode, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali in nikoli ni imel lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic v skladu s točkama (e) in (f) 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz III. naslova Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1);
– je pri delnem ali celotnem nakupu oziroma zakupu kmetijskega gospodarstva pred zadnjim datumom za oddajo zbirne vloge za leto 2015 v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, sklenil pogodbo, ki vsebuje pogodbeno določilo o prenosu pravice do dodelitve plačilnih pravic v skladu z osmim odstavkom 24. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(2) Kot dokazila se upoštevajo:
– za četrto alinejo prejšnjega odstavka: pri reji goveda vpis v Centralni register govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG), pri pridelavi drugih kmetijskih proizvodov izdani računi za prodane kmetijske proizvode;
– za peto alinejo prejšnjega odstavka: kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je postal lastnik kmetijskega gospodarstva, ali zakupna pogodba, ki je vpisana v zemljiško knjigo.
(3) V primeru dedovanja, sprememb pravnega statusa ali poimenovanja ter združitev in razdružitev kmetijskih gospodarstev se uporabi 14. člen Uredbe 639/2014/EU. Kot ustrezna dokazila se upoštevajo podatki iz RKG, sklep o dedovanju za primer dedovanja, kupoprodajna pogodba, za katero je bil začet postopek vpisa v zemljiško knjigo pred dnem oddaje vloge za dodelitev plačilnih pravic, za primer združitve in razdružitve kmetijskega gospodarstva ter kopije aktov, na katerih temelji sprememba pravnega statusa ali poimenovanja, za primere sprememb pravnega statusa ali poimenovanja.
(4) Število plačilnih pravic je enako številu hektarjev vseh ugotovljenih upravičenih površin kmetijskega gospodarstva, določenih v 12. členu te uredbe, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v zbirni vlogi za leto 2015 in so vpisane v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 ha.
11. člen
(aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic)
(1) V skladu s prvim odstavkom 32. člena in 33. členom Uredbe 1307/2013/EU nosilec kmetijskega gospodarstva aktivira plačilne pravice iz 10. in 14. člena te uredbe z ugotovljenimi upravičenimi površinami iz prvega in drugega odstavka 12. člena te uredbe, če:
– izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe;
– razen v letu 2015 in v letu oddaje vloge za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, ima plačilne pravice, ki jih ima v lasti ali zakupu, vpisane v registru plačilnih pravic in
– izpolnjuje pogoje iz 24. člena Uredbe 639/2014/EU.
(2) Aktiviranje velja za upravičene površine, ki so vpisane v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
12. člen
(upravičene površine za dodelitev in aktiviranje plačilnih pravic)
(1) Upravičena površina za dodelitev plačilnih pravic iz 10. in 14. člena te uredbe in za aktiviranje plačilnih pravic iz prejšnjega člena je površina, določena v drugem odstavku 32. člena Uredbe 1307/2013/ES. Pri tem se za namene točke (a) tretjega odstavka 32. člena Uredbe 1307/2013/EU kmetijska površina kmetijskega gospodarstva uporablja predvsem za kmetijske dejavnosti, če se v obdobju vegetacije uporablja za nekmetijsko dejavnost za obdobje, ki ni daljše od 30 dni.
(2) Površina iz prejšnjega odstavka, na kateri se prideluje konoplja oziroma vrtni mak, je upravičena za dodelitev plačilnih pravic na podlagi 10. in 14. člena te uredbe ter za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic iz 11. člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– strnjena površina konoplje oziroma vrtnega maka na posameznem GERK-u znaša najmanj 0,1 ha;
– nosilec kmetijskega gospodarstva je pridobil dovoljenje za gojenje konoplje oziroma dovoljenje za gojenje vrtnega maka v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje oziroma vrtnega maka, in
– so, v skladu z 9. členom Uredbe 639/2014/EU, posejane sorte konoplje oziroma sorte vrtnega maka, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin na podlagi Direktive 2002/53/ES.
13. člen
(vrednost plačilnih pravic in konvergenca)
(1) Za plačilne pravice, ki se dodelijo v skladu z 10. členom te uredbe, se vrednosti za obdobje 2015–2020 izračunajo v skladu s tem členom.
(2) Nacionalna vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 se določi tako, da se zmnožek nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU za leto 2019 in odstotka iz tretjega odstavka tega člena deli s številom vseh plačilnih pravic za leto 2015 v Republiki Sloveniji iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Odstotek iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za leto 2015 iz 8. člena te uredbe, ki je zmanjšana za sredstva za nacionalno rezervo iz prvega odstavka 14. člena te uredbe, deli z nacionalno zgornjo mejo iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU za leto 2015.
(4) Za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva se začetna vrednost na enoto plačilne pravice, na podlagi katere se opredeli vrednosti njegovih plačilnih pravic za obdobje 2015–2020, izračuna tako, da se seštevek izplačila plačilnih pravic pred uporabo znižanj in izključitev iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES in izplačila dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi pred uporabo znižanj in izključitev iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES, ki jih je prejel nosilec kmetijskega gospodarstva za leto 2014 v skladu s 17. in 24. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14), pomnoži z odstotkom iz petega odstavka tega člena, ter se tako dobljeni zmnožek deli s številom njegovih plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Ne glede na prejšnji stavek se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki mu je bil za leto 2014 priznan primer višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES, podatki za leto 2014 nadomestijo s podatki za leto 2013.
(5) Odstotek iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za shemo osnovnega plačila za leto 2015 iz 8. člena te uredbe, ki je zmanjšana za sredstva za nacionalno rezervo iz prvega odstavka 14. člena te uredbe, deli s seštevkom izplačil za plačilne pravice in izplačil dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi, pred znižanji in izključitvami iz 4. poglavja II. naslova Uredbe 73/2009/ES, za leto 2014 v Republiki Sloveniji v skladu s 17. in 24. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14).
(6) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, katerih začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena je nižja od 90 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena, se vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 izračuna tako, da se poveča začetna vrednost na enoto plačilne pravice za tretjino razlike med 90 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena in začetno vrednostjo na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Če vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz prejšnjega odstavka ne doseže 60 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019, se dodatno poviša na 60 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019 iz drugega odstavka tega člena.
(8) Ena petina vrednosti povečanja iz šestega odstavka tega člena oziroma ena petina seštevka vrednosti povečanj iz šestega in sedmega odstavka tega člena, ki se deli s številom plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena, ki so bile dodeljene nosilcem kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena, predstavlja letno spremembo vrednosti na enoto plačilne pravice za nosilce kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena.
(9) Za nosilce kmetijskih gospodarstev iz šestega odstavka tega člena je vrednost na enoto plačilne pravice za posamezna leta:
– za leto 2015: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;
– za leto 2016: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in dvakratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;
– za leto 2017: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in trikratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;
– za leto 2018: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in štirikratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena;
– za leto 2019 in leto 2020: seštevek začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in petkratnika letne spremembe vrednosti iz osmega odstavka tega člena.
(10) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, katerih začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena je višja od nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice v letu 2019 iz drugega odstavka tega člena, se vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 izračuna tako, da se od njihove začetne vrednosti na enoto plačilne pravice odšteje:
– znesek znižanja zaradi kritja povečanj vrednosti plačilnih pravic iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter
– znesek znižanja zaradi kritja znižanj letnih zgornjih mej za shemo osnovnega plačila iz 8. člena te uredbe v skladu z drugim pododstavkom osmega odstavka 25. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(11) Seštevek zneskov znižanj iz prejšnjega odstavka ne presega 30 % začetne vrednosti na enoto plačilne pravice posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva iz četrtega odstavka tega člena.
(12) Znesek znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena na nosilca kmetijskega gospodarstva se določi na podlagi stopnje znižanja, števila njegovih plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe, njegove začetne vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena in faktorja največ 0,3, vendar po odštetju zneska znižanja nobena plačilna pravica nima vrednosti na enoto, ki bi bila nižja od nacionalne vrednosti na enoto plačilnih pravic za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena.
(13) Stopnja znižanja iz prejšnjega odstavka je razmerje med seštevkom vseh zvišanj iz šestega in sedmega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji in seštevkom vseh razlik med začetno vrednostjo na enoto plačilne pravice od vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena in nacionalno vrednostjo na enoto plačilnih pravic za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena v Republiki Sloveniji.
(14) Ena petina zneska iz dvanajstega odstavka tega člena, razdeljena s številom plačilnih pravic iz četrtega odstavka 10. člena, ki so bile dodeljene nosilcem kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena, predstavlja letno spremembo vrednosti na enoto plačilne pravice za nosilce kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena.
(15) Znesek znižanja iz druge alineje desetega odstavka tega člena se za posamezna leta izračuna na naslednji način:
– za leto 2016: Vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2016 po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena se množi s stopnjo znižanja za leto 2016, ki je enaka količniku razlike zgornjih mej za shemo osnovnega plačila za leto 2015 in za leto 2016 iz 8. člena te uredbe in seštevka vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2016 vseh plačilnih pravic vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena;
– za leto 2017: Vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2017 po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena se množi s stopnjo znižanja za leto 2017, ki je enaka količniku razlike zgornjih mej za shemo osnovnega plačila za leto 2016 in za leto 2017 iz 8. člena te uredbe in seštevka vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2017 vseh plačilnih pravic vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena;
– za leto 2018: Vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2018 po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena se množi s stopnjo znižanja za leto 2018, ki je enaka količniku razlike zgornjih mej za shemo osnovnega plačila za leto 2017 in za leto 2018 iz 8. člena te uredbe in seštevka vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2018 vseh plačilnih pravic vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena;
– za leto 2019: Vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2019 po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena se množi s stopnjo znižanja za leto 2019, ki je enaka količniku razlike zgornjih mej za shemo osnovnega plačila za leto 2018 in za leto 2019 iz 8. člena te uredbe in seštevka vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 vseh plačilnih pravic vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena po upoštevanju znižanja iz prve alineje desetega odstavka tega člena;
– vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2020 je enaka vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019.
(16) Nosilcem kmetijskih gospodarstev iz desetega odstavka tega člena se vrednosti na enoto plačilne pravice za posamezna leta izračuna na naslednji način:
– za leto 2015: od začetne vrednosti na enoto plačilne pravice se odšteje letna sprememba vrednosti iz štirinajstega odstavka tega člena;
– za leto 2016: od začetne vrednosti na enoto plačilne pravice se odštejeta dvakratnik letne spremembe vrednosti iz štirinajstega odstavka tega člena in zmnožek iz prve alineje petnajstega odstavka tega člena;
– za leto 2017: od začetne vrednosti na enoto plačilne pravice se odštejejo trikratnik letne spremembe vrednosti iz štirinajstega odstavka tega člena ter zmnožka iz prve in druge alineje petnajstega odstavka tega člena;
– za leto 2018: od začetne vrednosti na enoto plačilne pravice se odštejejo štirikratnik letne spremembe vrednosti iz štirinajstega odstavka tega člena ter zmnožki iz prve, druge in tretje alineje petnajstega odstavka tega člena;
– za leto 2019 in leto 2020: od začetne vrednosti na enoto plačilne pravice se odštejejo petkratnik letne spremembe vrednosti iz štirinajstega odstavka tega člena ter zmnožki iz prve, druge, tretje in četrte alineje petnajstega odstavka tega člena.
(17) Pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, katerih začetna vrednost na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena znaša od vključno 100 % do vključno 90 % nacionalne vrednosti na enoto plačilne pravice za leto 2019 iz drugega odstavka tega člena, je vrednost na enoto plačilne pravice za leto 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020 enaka začetni vrednosti na enoto plačilne pravice iz četrtega odstavka tega člena.
(18) Za določitev vrednosti plačilnih pravic v primeru dedovanja kmetijskih gospodarstev se uporabi 6. člen Uredbe 641/2014/EU.
14. člen
(nacionalna rezerva)
(1) V letu 2015 se za vzpostavitev nacionalne rezerve nameni 1,85 % nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila iz 8. člena te uredbe.
(2) Nacionalna rezerva se v skladu s šestim, devetim in enajstim odstavkom 30. člena Uredbe 1307/2013/EU uporabi za:
– dodelitev plačilnih pravic nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje za mlade kmete iz 24. člena te uredbe;
– dodelitev plačilnih pravic nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost;
– dodelitve plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic nosilcem kmetijskega gospodarstva, katerim so bile pritožbe iz preteklih let, ki vplivajo na število ali vrednost plačilnih pravic, ugodene.
(3) V skladu s točko (b) enajstega odstavka 30. člena Uredbe 1307/2013/EU se za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost, iz druge alineje prejšnjega odstavka štejejo fizične ali pravne osebe, ki v obdobju petih let pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti niso opravljale nobene kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na lastno odgovornost ali niso imele kontrole pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizična oseba ali osebe, ki imajo kontrolo pravne osebe, v obdobju petih let pred začetkom izvajanja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja pravna oseba, ne sme opravljati nobene kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na lastno odgovornost oziroma ne sme imeti kontrole pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. V skladu s četrtim odstavkom 28. člena Uredbe 639/2014/EU se kot nosilci kmetijskih gospodarstev, ki začenjajo opravljati svojo kmetijsko dejavnost, štejejo samo tisti nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so svojo kmetijsko dejavnost začeli opravljati v koledarskem letu 2013 ali v katerem koli letu po tem letu ter vložijo vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve najpozneje dve leti po koledarskem letu, v katerem so začeli opravljati kmetijsko dejavnost.
(4) Za namen prejšnjega odstavka se kot začetek opravljanja kmetijske dejavnosti šteje vpis v RKG.
(5) Če so na voljo sredstva, se poleg namenov iz drugega odstavka tega člena nacionalna rezerva uporabi tudi za naslednje namene po naslednjem vrstnem redu:
– za dodelitev plačilnih pravic nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v letu 2015 zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni vložil vloge za dodelitev plačilnih pravic do predpisanega datuma iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
– za kritje letnih potreb za shemo plačila za mlade kmete in shemo za male kmete iz te uredbe;
– za linearno povečevanje vrednosti plačilnih pravic, če je obseg nacionalne rezerve večji od 0,5 % letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, če:
– vloži vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve do datuma za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
– so upravičene površine vpisane v RKG na posameznem kmetijskem gospodarstvu na dan, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge predpisan v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
– ugotovljena upravičena površina njegovega kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha, pri čemer najmanjša ugotovljena površina kmetijske parcele znaša vsaj 0,1 ha, in
– izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe.
(7) Vrednost plačilnih pravic, dodeljenih nosilcem kmetijskega gospodarstva iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena, je enaka nacionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve, ki se določi v skladu z osmim odstavkom 30. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(8) Vrednost plačilnih pravic, dodeljenih nosilcu kmetijskega gospodarstva iz tretje alineje drugega odstavka ali prve alineje petega odstavka tega člena, se izračuna v skladu s 13. členom te uredbe.
15. člen
(polnjenje nacionalne rezerve)
(1) Nacionalna rezerva se polni v skladu s točkami (a), (b), (c), (e) in (f) 31. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(2) Število plačilnih pravic, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva ni aktiviral v dveh zaporednih letih, se izdvoji v nacionalno rezervo na dan, ki sledi zadnjemu dnevu za oddajo vlog za aktivacijo plačilnih pravic tekočega leta na podlagi točke (b) prvega odstavka 31. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013, razen kadar je aktiviranje preprečila višja sila ali izjemne okoliščine. V nacionalno rezervo se izdvojijo plačilne pravice z najnižjo vrednostjo. Če ima nosilec kmetijskega gospodarstva lastne in zakupljene plačilne pravice z enako vrednostjo, se mu lastne in zakupljene plačilne pravice z enako vrednostjo izdvojijo v nacionalno rezervo sorazmerno.
16. člen
(prenos plačilnih pravic)
(1) Plačilne pravice se lahko prenašajo v skladu s prvim odstavkom 34. člena Uredbe 1307/2013/EU, prvim odstavkom 25. člena Uredbe 639/2014/EU in 8. členom Uredbe 641/2014/EU.
(2) Prenos plačilnih pravic, ki se upošteva za izplačilo plačilnih pravic za tekoče leto, se prijavi agenciji v enem mesecu oziroma najkasneje do datuma, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Vloge za prenos plačilnih pravic iz tega člena se objavijo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na spletni strani agencije.
III. PLAČILO ZA ZELENO KOMPONENTO
1. Splošno
17. člen
(zelena komponenta)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, mora na vseh svojih upravičenih površinah izvajati kmetijske prakse iz naslova zelene komponente v skladu s pogoji tega poglavja.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki ima celotno kmetijsko gospodarstvo vključeno v kontrolo ekološkega kmetovanja v skladu s prvim odstavkom 29. člena Uredbe 834/2007/EU, šteje, da izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.
(3) Če kmetijsko gospodarstvo iz prejšnjega odstavka ni v celoti vključeno v kontrolo ekološkega kmetovanja, mora nosilec kmetijskega gospodarstva za tiste kmetijske površine, ki niso vključene v ekološko pridelavo, izpolnjevati pogoje, določene v tem poglavju.
18. člen
(nacionalna zgornja meja za plačilo za zeleno komponento)
V skladu s 47. členom Uredbe 1307/2013/EU se za plačila za kmetijske prakse iz naslova zelene komponente nameni 30 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
19. člen
(plačilo za zeleno komponento)
Plačilo za zeleno komponento se nosilcu kmetijskega gospodarstva za tekoče leto izračuna tako, da se skupna vrednost plačilnih pravic, ki jih je za tekoče leto aktiviral, množi z odstotkom, ki se za tekoče leto izračuna tako, da se letna nacionalna zgornja meja za zeleno komponento iz prejšnjega člena deli s skupno vrednostjo vseh aktiviranih plačilnih pravic v Republiki Sloveniji za tekoče leto.
2. Kmetijske prakse iz naslova zelene komponente
20. člen
(diverzifikacija kmetijskih rastlin)
(1) Diverzifikacija kmetijskih rastlin se izvaja v skladu s 44. členom Uredbe 1307/2013/EU.
(2) Na podlagi drugega pododstavka prvega odstavka 40. člena Uredbe 639/2014/EU mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati diverzifikacijo kmetijskih rastlin v obdobju od 7. maja do 30. septembra tekočega leta.
(3) Najmanjša površina ornega zemljišča, ki se upošteva pri doseganju pragov in deležev iz 44. člena Uredbe 1307/2013/EU, je 0,01 ha.
21. člen
(okoljsko občutljivo trajno travinje na ravni kmetijskega gospodarstva)
(1) Za namen prvega odstavka 45. člena Uredbe 1307/2013/EU se za okoljsko občutljivo trajno travinje šteje GERK z rabo 1300 »trajni travnik«, GERK z rabo 1320 »travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi« in GERK z rabo 1222 »ekstenzivni sadovnjak«, če izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje tretjega odstavka 19. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14). Navedeni GERK-i morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– ležijo na območju Natura 2000, kjer se hkrati pojavljata vsaj dve vrsti oziroma habitatna tipa z oceno slabega stanja ohranjenosti, in
– ležijo na območjih, kjer je kot varstveni cilj zastavljeno povečanje površin travnikov v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2014–2020.
(2) Okoljsko občutljivo trajno travinje iz prejšnjega odstavka sestavljajo območja, ki so grafično prikazana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Poligoni okoljsko občutljivega trajnega travinja so v digitalni obliki in kot poseben sloj prikazani na pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP – GERK.
(3) Za okoljsko občutljivo trajno travinje iz prvega odstavka tega člena se šteje vpis rab iz prvega odstavka tega člena v RKG na naslednje datume:
– datum, ki se za stanje podatkov iz RKG uporabi za leto 2015 na vnaprej pripravljenih obrazcih v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike;
– od vključno leta 2016 naprej, datum, ki se za stanje podatkov iz RKG uporabi za tekoče leto na vnaprej pripravljenih obrazcih v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, če so ti GERK-i kmetijske površine, ki v preteklem letu niso bile vpisane v RKG in niso bile prijavljene na zbirni vlogi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, in
– od vključno leta 2016 naprej, datum, ki se za stanje podatkov iz RKG uporabi za tekoče leto na vnaprej pripravljenih obrazcih v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, če so ti GERK-i kmetijske površine, ki so bile v preteklem letu vpisane v RKG kot GERK z rabo 1100 – njiva, pri čemer so bile na teh GERK v zbirni vlogi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, že peto leto zapored prijavljene trave ali druge zelene krmne rastline ter so v tekočem letu namenjeni pridelavi trav ali drugih zelenih krmnih rastlin.
(4) Površine iz prejšnjega odstavka se v obdobju 2015–2020 štejejo kot okoljsko občutljivo trajno travinje ne glede na vpis v RKG ali prijavo na zbirni vlogi iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(5) Če vsaj 50 % površine GERK-a leži na območju iz drugega odstavka tega člena, mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati zahteve iz tretjega pododstavka prvega odstavka 45. člena Uredbe 1307/2013/EU na celotni površini tega GERK-a.
(6) Če je z upravnimi preveritvami ob vložitvi zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali s pregledi na kraju samem ugotovljeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva spremenil ali zoral trajno travinje iz prvega odstavka tega člena, mora najkasneje do konca tekočega leta zadevne kmetijske površine ponovno spremeniti v trajno travinje z eno od naslednjih rab GERK:
– 1300 »trajni travnik«;
– 1320 »travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi« ali
– 1222 »ekstenzivni sadovnjak«, če izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje tretjega odstavka 19. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14).
22. člen
(površine z ekološkim pomenom)
(1) Zagotavljanje površin z ekološkim pomenom se izvaja v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 46. člena Uredbe 1307/2013/EU.
(2) Kot površina z ekološkim pomenom se šteje:
– zemljišče v prahi, kar pomeni, da na tej površini ni kmetijske proizvodnje vsaj v času od 1. januarja do 30. junija tekočega leta;
– površine s kmetijskim rastlinami, ki vežejo dušik. Te kmetijske rastline so: lucerna, detelje, krmni bob, bob, soja, grašica, volčji bob, grahor ali krmni grah in morajo biti prisotne na ornem zemljišču od 7. maja do tehnološke zrelosti oziroma do 30. septembra tekočega leta;
– površine pod naknadnimi posevki ali pod travno rušo. Naknadni posevki nastanejo s setvijo mešanice vsaj dveh kmetijskih rastlin, razen tistih kmetijskih rastlin, ki se gojijo v trajnih nasadih. Površina pod travo je izključno trava v obliki podsevka med glavno kmetijsko rastlino. Setev naknadnih posevkov ali posevkov trave je treba opraviti od 1. junija do 1. septembra tekočega leta, hkrati je treba zagotoviti pokritost tal od 15. septembra tekočega leta do vsaj 16. oktobra tekočega leta.
(3) Pri izračunu površin z ekološkim pomenom iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se uporabi utežni faktor v skladu s tretjim odstavkom 46. člena in prilogo X Uredbe 1307/2013/EU.
(4) Najmanjša površina ornega zemljišča, ki se upošteva pri doseganju pragov in deleža iz prvega odstavka 46. člena Uredbe 1307/2013/EU, je 0,01 ha.
IV. PLAČILO ZA MLADE KMETE
23. člen
(nacionalna zgornja meja za shemo plačila za mlade kmete)
V skladu z 51. členom Uredbe 1307/2013/EU se za plačilo za mlade kmete nameni 1 % nacionalne letne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
24. člen
(mladi kmetje)
(1) Mladi kmet je v skladu z drugim odstavkom 50. člena Uredbe 1307/2013/EU fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je v letu 2015 prvič postala nosilec kmetijskega gospodarstva ali je postala nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju petih let pred prvo vložitvijo vloge za plačilo za mlade kmete v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
– ni starejša od 40 let v letu prve vložitve vloge za plačilo za mlade kmete.
(2) Pogoj za pridobitev plačila za mlade kmete je, da je mladi kmet iz prejšnjega odstavka tega člena v letu vložitve vloge za plačilo za mlade kmete lastnik ali zakupnik najmanj 3 ha kmetijskih površin, ki jih je prijavil v skladu s 33. členom Uredbe 1307/2013/EU, oziroma lastnik ali zakupnik vsaj 1 ha kmetijskih površin, ki jih je prijavil v skladu s 33. členom Uredbe 1307/2013/EU, če je prijavil manj kot 3 ha kmetijskih površin.
(3) Kot ustrezna dokazila za prejšnji odstavek se upoštevajo:
– v primeru lastništva: upošteva se kmetijska površina, ki je vpisana v zemljiško knjigo na dan oddaje vloge za plačilo za mlade kmete, in vpis parcel kmetijskih površin v zemljiškem katastru na dan oddaje vloge za plačilo za mlade kmete;
– v primeru zakupa: zakupna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj petih let, ki je vpisana v zemljiško knjigo na dan oddaje vloge za plačilo za mlade kmete, in vpis parcel kmetijskih površin v zemljiškem katastru na dan oddaje vloge za plačilo za mlade kmete.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je prevzel kmetijo med 1. januarjem 2011 in 31. decembrom 2014 v skladu s 13. členom Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013 (Uradni list RS, št. 28/11, 37/11 – popr., 103/11, 87/12, 63/13 in 38/14), šteje, da izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če je nosilec kmetijskega gospodarstva pravna oseba, je mladi kmet v smislu drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in v skladu z 49. členom Uredbe 639/2014/EU fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima vsaj polovico osnovnega kapitala pravne osebe in s tem vsaj polovico glasov oziroma ima vsaj polovični vložek v pravni osebi,
– ni starejša od 40 let v letu prve vložitve vloge za plačilo za mlade kmete s strani pravne osebe.
(6) Kot dokazilo za prvo alinejo prejšnjega odstavka štejejo statut pri delniški družbi oziroma družbena pogodba pri družbi z neomejeno odgovornostjo, družbi z omejeno odgovornostjo, komanditno delniški družbi in dvojni družbi.
25. člen
(plačilo za mlade kmete)
Plačilo za mlade kmete se izračuna v skladu z osmim in devetim odstavkom 50. člena Uredbe 1307/2013/EU, pri čemer se upošteva največ 90 aktiviranih plačilnih pravic.
V. SHEME PROIZVODNO VEZANIH PODPOR
1. Splošno
26. člen
(nacionalna zgornja meja za sheme proizvodno vezanih podpor)
(1) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 53. člena Uredbe 1307/2013/EU se za sheme proizvodno vezanih podpor nameni do 15 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
(2) V okviru shem proizvodno vezanih podpor se izvajajo naslednje sheme:
– podpora za strna žita;
– podpora za mleko v gorskih območjih;
– podpora za rejo govedi;
– podpora za zelenjadnice in
– podpora za beljakovinske rastline.
2. Sheme proizvodno vezanih podpor
2.1. Podpora za strna žita
27. člen
(nacionalna zgornja meja za podporo za pridelavo strnih žit)
Za podporo za strna žita se letno nameni do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
28. člen
(upravičenec in pogoji)
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za strna žita, če:
– prideluje vsaj eno strno žito: pšenico, trdo pšenico, rž, piro, tritikalo, oves, ječmen, soržico ali mešanico strnih žit;
– skupna površina, za katero uveljavlja podporo za strna žita, znaša vsaj 0,3 ha;
– ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
– najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za strna žita, znaša vsaj 0,1 ha in
– ima strna žita na površini, za katero uveljavlja podporo za strna žita, do dopolnjene tehnološke zrelosti.
29. člen
(višina podpore)
(1) V skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo površina strnih žit 60.687 ha in donos strnih žit 3,3 t/ha.
(2) Višina podpore za strna žita se izračuna tako, da se sredstva iz 27. člena te uredbe delijo s številom upravičenih hektarjev strnih žit v tekočem letu v Republiki Sloveniji.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za strna žita le enkrat na leto na isti površini.
2.2. Podpora za mleko v gorskih območjih
30. člen
(nacionalna zgornja meja za podporo za mleko v gorskih območjih)
Za podporo za mleko v gorskih območjih se nameni do 3,5 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
31. člen
(upravičenec in pogoji)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih, če je njegovo kmetijsko gospodarstvo razvrščeno v gorsko območje v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, če oddaja oziroma neposredno prodaja mleko in če redi vsaj eno žensko govedo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je označeno, registrirano ter vodeno v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved;
– je prisotno na zadevnem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ki traja od začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v tekočem letu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, do 30. septembra tekočega leta;
– je na dan 1. januarja 2015 v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo živali, vpisano v CRG kot rjave, lisaste, črnobele, red holstein, džersi, ayrshire, blaarkop rood, cika, kraška siva, pincgau ali siva tirolska pasme oziroma kot križanka izključno med temi pasmami;
– je telilo vsaj enkrat do začetnega datuma za oddajo zbirne vloge v tekočem letu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(2) Da se premik ženskih goved šteje kot del obdobja obvezne reje iz druge alineje prejšnjega odstavka, je premike na KMG-planina, na KMG-skupni pašnik, na sejem ali razstavo v obdobju obvezne reje treba sporočiti v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved.
(3) Podatki o ženskih govedih (identifikacijska številka, pasma, prisotnost na kmetijskem gospodarstvu, premiki) se prevzamejo iz CRG.
(4) Najvišje upravičeno število ženskih govedi na kmetijskem gospodarstvu se določi tako, da se seštevek realizirane oddaje in neposredne prodaje mleka v kvotnem letu 2014/2015 deli s povprečno mlečnostjo v višini 5.167 kg in se zaokroži navzdol na celo število.
(5) Podatki o realizirani oddaji in neposredni prodaji mleka kmetijskega gospodarstva za kvotno leto 2014/15 na dan 31. marec 2015 se prevzamejo iz evidence o mlečnih kvotah, ki jo določajo predpisi, ki urejajo področje mlečnih kvot.
32. člen
(višina podpore)
(1) V skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo število ženskih goved 39.163.
(2) Višina podpore za pridelavo mleka v gorskih območjih se izračuna tako, da se sredstva iz 30. člena te uredbe delijo s številom upravičenih ženskih goved v tekočem letu v Republiki Sloveniji.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za mleko v gorskih območjih za posamezno žensko govedo le enkrat na leto.
2.3. Podpora za rejo govedi
33. člen
(nacionalna zgornja meja za podporo za rejo govedi)
Za podporo za rejo govedi se nameni do 3 % sredstev letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
34. člen
(upravičenec in pogoji)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki redi bike ali vole, je upravičen do podpore za rejo govedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ima oziroma je imel bika ali vola, starejšega od 9 mesecev;
– je starostni pogoj iz prejšnje alineje za vloge za leto 2015 izpolnil v času od 1. januarja 2015 do 31. oktobra 2015, za vloge naslednjih let pa v času od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta;
– bik ali vol je na zadevnem KMG neprekinjeno več kot 6 mesecev, kar se šteje za obdobje obvezne reje. Kadar v obdobju obvezne reje poteka paša na planini oziroma KMG skupnem pašniku ali pa gre bik ali vol na sejem, razstavo, in se premik bika ali vola sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, se ta premik šteje kot izpolnjevanje obdobja obvezne reje;
– obdobje obvezne reje iz prejšnje alineje mora za vloge leta 2015 izpolnjeno najpozneje do 31. oktobra 2015, za vloge naslednjih let pa najpozneje do 31. oktobra tekočega leta;
– bik ali vol je označen, registriran in voden v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo goved.
(2) Kadar isti bik ali vol v posameznem letu pogoje iz prejšnjega odstavka izpolnjuje na dveh kmetijskih gospodarstvih, ki sta oddali vlogo za podporo za rejo govedi, je do podpore upravičeno kmetijsko gospodarstvo, ki ga je redilo, ko je bil mlajši.
35. člen
(višina podpore)
(1) V skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo število bikov in volov 82.598.
(2) Višina podpore za rejo govedi se izračuna tako, da se sredstva iz 33. člena te uredbe delijo s številom upravičenih bikov in volov v tekočem letu v Republiki Sloveniji.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za rejo govedi le enkrat v življenju posameznega bika in vola.
2.4. Podpora za zelenjadnice
36. člen
(nacionalna zgornja meja za podporo za zelenjadnice)
Za podporo za zelenjadnice se nameni do 1,5 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
37. člen
(upravičenec in pogoji)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice, če:
– prideluje zelenjadnice na prostem ali v zavarovanem prostoru;
– ima zelenjadnico ali zelenjadnice prisotne na površini, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, od 7. maja do vključno 30. septembra v tekočem letu;
– skupna površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,3 ha;
– ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
– najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,1 ha.
(2) Kot zelenjadnice iz tega člena se štejejo brokoli, cvetača, čebula, česen, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci, vrtne buče oziroma bučke, navadna buča, kitajsko zelje, kolerabica, korenček in korenje, kumare in kumarice, motovilec, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), sladka paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, rukola, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, novozelandska špinača, topinambur, vrtna kreša, repa, zelena (belušna, gomoljna), zelje (rdeče, belo), zimski luk, bob, čičerika, leča, blitva, sladka koruza, šparglji, artičoka, kardij, rabarbara, grah, lubenice, melone, sladki komarček in regrat.
38. člen
(višina podpore)
(1) V skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo površina zelenjadnic 3.881 ha in donos 17 t/ha.
(2) Višina podpore za pridelavo zelenjadnic se izračuna tako, da se sredstva iz 36. člena te uredbe delijo s številom upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice le enkrat na leto na isti površini.
2.5. Podpora za beljakovinske rastline
39. člen
(nacionalna zgornja meja za podporo za beljakovinske rastline)
Za podporo za beljakovinske rastline se nameni do 2 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU.
40. člen
(upravičenec in pogoji)
Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline če:
– prideluje lucerno, detelje, krmni bob, sojo, grašico, volčji bob, grahor ali krmni grah;
– ima beljakovinske rastline prisotne na površini, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, od 7. maja do tehnološke zrelosti oziroma najkasneje do 30. septembra v tekočem letu;
– skupna površina, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,3 ha;
– ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
– najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za beljakovinske rastline, znaša vsaj 0,1 ha.
41. člen
(višina podpore)
(1) V skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo površina beljakovinskih rastlin 6.574 ha in donos 4,3 t/ha.
(2) V skladu s tretjim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU je za Republiko Slovenijo površina soje 66 ha.
(3) Višina podpore za pridelavo beljakovinskih rastlin se izračuna tako, da se sredstva iz 39. člena te uredbe delijo s številom upravičenih hektarjev beljakovinskih rastlin v tekočem letu v Republiki Sloveniji.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za beljakovinske rastline le enkrat na leto na isti površini.
VI. SHEMA ZA MALE KMETE
42. člen
(upravičenci do sheme za male kmete)
(1) Vlagatelj za shem za male kmete je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je upravičen do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila in odda na agencijo vlogo za vključitev v shemo za male kmete v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015, do vključno 15. oktobra 2015.
(2) Agencija vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev pošlje obvestilo o ocenjenem znesku iz tretjega odstavka 44. člena te uredbe do 1. oktobra 2015.
(3) Od leta 2016 naprej lahko nosilec kmetijskega gospodarstva izstopi iz sheme, če to sporoči agenciji do 1. januarja tistega leta, v katerem ne želi sodelovati v shemi za male kmete.
43. člen
(posebni pogoji za upravičenost do plačila v okviru sheme za male kmete)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz prvega odstavka prejšnjega člena med sodelovanjem v shemi za male kmete v skladu s prvim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/2013/EU:
– ohrani vsaj število hektarjev upravičenih površin, ki ustreza številu dodeljenih plačilnih pravic iz 10. oziroma 14. člena te uredbe iz leta 2015, in
– izpolnjuje pogoje iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe.
(2) Posebni pogoji za plačilne pravice pri shemi za male kmete se izvajajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 64. člena Uredbe 1307/2013/EU.
44. člen
(finančne določbe)
(1) V skladu s prvim odstavkom 65. člena Uredbe 1307/2013/EU se zneski letnih plačil za vse nosilce kmetijskih gospodarstev iz prvega odstavka 42. člena te uredbe, ki sodelujejo v shemi za male kmete, financirajo tako, da se od letnih zgornjih mej, ki so na voljo za posamezne sheme neposrednih plačil, odštejejo zneski, do katerih bi bili ti nosilci kmetijskih gospodarstev upravičeni na podlagi:
– sheme osnovnega plačila;
– plačila za zeleno komponento;
– plačila za mlade kmete oziroma
– shem proizvodno vezanih podpor.
(2) Če v tekočem letu seštevek zneskov iz prejšnjega odstavka presega 10 % letne nacionalne zgornje meje iz priloge II Uredbe 1307/2013/EU, se v skladu s četrtim odstavkom 65. člena Uredbe 1307/2013/EU linearno zmanjšajo zneski plačil, ki jih je treba izplačati na podlagi sheme za male kmete.
(3) Višina plačila, do katerega je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva v shemi za male kmete, se določi v skladu s točko (b) prvega pododstavka drugega odstavka 63. člena Uredbe 1307/2013/EU in v skladu z drugim pododstavkom drugega odstavka 63. člena Uredbe 1307/2013/EU ne presega 1.050 eurov.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
45. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki, začeti na podlagi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14), Pravilnika o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve (Uradni list RS, št. 19/10 in 22/12) in Pravilnika o podrobnejših podatkih registra plačilnih pravic (Uradni list RS, št. 45/10), se končajo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14), s Pravilnikom o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve (Uradni list RS, št. 19/10 in 22/12) in Pravilnikom o podrobnejših podatkih registra plačilnih pravic (Uradni list RS, št. 45/10).
46. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11, 80/12, 85/13, 113/13, 78/14 in 92/14), Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve (Uradni list RS, št. 19/10 in 22/12) in Pravilnik o podrobnejših podatkih registra plačilnih pravic (Uradni list RS, št. 45/10).
47. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-11/2014
Ljubljana, dne 8. januarja 2015
EVA 2014-2330-0027
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik