Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2013 z dne 29. 4. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2013 z dne 29. 4. 2013

Kazalo

1429. Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih, stran 4356.

Na podlagi drugega in šestega odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F in 21/12) za izvajanje 20.a, 21., 22.a in 41. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 23/13) izdaja minister za kmetijstvo in okolje v soglasju z ministrom za izobraževanje, znanost in šport
P R A V I L N I K
o pogojih za izvajanje poskusov na živalih
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa podrobnejše pogoje za vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije ter podrobnejše pogoje za izvajanje poskusov na živalih v skladu z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L št. 276 z dne 20. 10. 2010, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/63/EU).
(2) Ta pravilnik določa tudi pogoje za izvajanje znanstvenoraziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali.
(3) Ta pravilnik se uporablja, kadar se živali uporabljajo ali so namenjene uporabi v poskusih in kadar se živali vzrejajo z namenom, da se njihovi organi, tkiva in trupla uporabijo v znanstvenoraziskovalne ali izobraževalne namene. Ta pravilnik se uporablja, dokler živali iz prejšnjega stavka niso usmrčene, vrnjene na izvorno mesto, v rejo ali primerno naravno okolje.
(4) V zvezi z izvajanjem poskusov na živalih je priporočeno upoštevati Priporočilo Komisije z dne 18. julija 2007 o smernicah za bivališča in oskrbo živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (UL L št. 197 z dne 30. 7. 2007, str. 1), ki je dostopno na spletni strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
2. člen
(strožji nacionalni ukrepi)
Ne glede na strožje določbe tega pravilnika je dovoljena:
– nabava ali uporaba živali, ki so rejene ali gojene v drugi državi članici po pogojih iz Direktive 2010/63/EU;
– dajanje na trg proizvodov, ki so v skladu z Direktivo 2010/63/EU proizvedeni s pomočjo uporabe živali iz prejšnje alineje.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) bistvena biomedicinska raziskava je temeljna, uporabna ali translacijska raziskava, namenjena pridobivanju znanja na področju medicine s ciljem odvračanja, preprečevanja, diagnosticiranja ali zdravljenja bolezni, splošne oslabelosti ali potencialno življenje ogrožajočih kliničnih stanj pri človeku;
b) objekt pomeni ustanovo v skladu s 3. točko 3. člena Direktive 2010/63/EU;
c) poskus na živali pomeni postopek iz 1. točke 3. člena Direktive 2010/63/EU in je uporaba poskusne živali v poskusne ali druge znanstvene ali izobraževalne namene, ki lahko živali povzroči trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, enakovredne ali hujše od vboda igle, izvedenega v skladu z dobro veterinarsko prakso in vključuje ravnanje, ki namenoma povzroči ali lahko povzroči rojstvo ali izvalitev živali ali ustvari in ohranja pri življenju gensko spremenjene linije živali v stanju, ki povzročijo pri živalih bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, vendar izključuje usmrtitev živali samo zaradi uporabe njihovih organov ali tkiv. Za poskus šteje uporaba živali tudi v primerih, ko se ji z anestetiki, analgetiki ali z drugimi metodami preprečuje bolečina, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe;
č) za potrebe tega pravilnika primati pomenijo primate razen človeka.
II. ŽIVALI V POSKUSIH
4. člen
(živali v poskusih)
(1) V poskusih se lahko uporabljajo živali naslednjih vrst, če so bile vzrejene ali gojene oziroma skotene in rejene kot laboratorijske živali:
– miš (Mus musculus);
– podgana (Rattus norvegicus);
– morski prašiček (Cavia porcellus);
– sirski (zlati) hrček (Mesocricetus auratus);
– kitajski hrček (Cricetulus griseus);
– mongolska puščavska podgana (mongolski skakač) (Meriones unguiculatus);
– kunec (Oryctolagus cuniculus);
– pes (Canis familiaris);
– mačka (Felis catus);
– vse vrste primatov;
– žaba (Xenopus (laevis, tropicalis), Rana (temporaria, pipiens));
– cebrica (Danio rerio).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za izvajanje poskusov na rejnih živalih ali drugače vzrejenih živalih izda dovoljenje za poskus na podlagi znanstvene utemeljitve, da namena poskusa ni mogoče doseči z uporabo laboratorijske živali in ocene etične komisije za poskuse na živalih (v nadaljnjem besedilu: etična komisija) iz 22. člena tega pravilnika.
5. člen
(prostoživeče živali)
(1) Prostoživeče živali se v poskusih ne uporabljajo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za izvajanje poskusov na prostoživečih živalih izda dovoljenje za poskus na podlagi:
– znanstvene utemeljitve, da namena poskusa ni mogoče doseči z uporabo laboratorijske živali iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– dovoljenja za odvzem živali iz narave in uporabo živali v znanstvenoraziskovalne namene v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave, in
– ocene etične komisije iz 22. člena tega pravilnika.
(3) Če so prostoživeče živali ogrožene vrste iz Priloge A Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L št. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 709/2010 z dne 22. julija 2010 (UL L št. 1 z dne 12. 8. 2010, str. 1), se pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko dovoljenje izda le, če je namen poskusa raziskava usmerjena v ohranjanje zadevne živalske vrste, ali bistvena biomedicinska raziskava, če se zadevna ogrožena živalska vrsta izkaže kot edina primerna.
6. člen
(primati)
(1) Primati se v poskusih ne uporabljajo, razen če so laboratorijske živali in se uporabljajo pod pogoji in za namene iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se človeku podobne opice (npr. šimpanzi, gorile, orangutani, giboni) v poskusih ne uporabljajo.
7. člen
(zapuščene živali)
Zapuščene hišne in rejne živali se v poskusih ne uporabljajo.
8. člen
(podatki o psih, mačkah ter primatih in označitev živali)
(1) Vzrejna organizacija ob rojstvu ali na dan rojstva za vsakega psa, mačko in primata vzpostavi identifikacijsko knjižico, v katero vpiše podatke o identiteti živali, kraju in datumu rojstva ter vzrejni organizaciji. V to knjižico se vpisujejo podatki o reprodukciji, veterinarski oskrbi in socialnih podrobnostih posamezne živali ter o projektih, v katerih je bila uporabljena. Identifikacijska knjižica spremlja žival, dokler se uporablja v poskusih. Če se na koncu poskusa žival vrača v rejo ali odda v posvojitev kot hišna žival, jo mora spremljati dokumentacija s podatki o veterinarski oskrbi in socialnih podrobnostih iz njene identifikacijske knjižice. Organizacije morajo hraniti podatke vsaj še 5 let po smrti živali ali njeni vrnitvi v rejo ali oddajo v posvojitev kot hišne živali in morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
(2) Če so poskusne živali psi, mačke in primati, morajo biti pred odstavitvijo od matere individualno in trajno označeni, psi in mačke v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo hišnih živali in nekomercialne premike hišnih živali znotraj držav Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), primati pa v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu. Če označitev živali pred odstavitvijo ni mogoča, pa se žival prestavi v drugo organizacijo, mora organizacija, ki tako žival sprejme, do označitve živali vzdrževati popolno dokumentacijo o živali, zlasti o njeni materi, in žival najpozneje v treh delovnih dneh označiti.
(3) Če so poskusne živali rejne živali, morajo biti označene v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo rejnih živali.
(4) Če so poskusne živali prostoživeče živali, morajo biti označene v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje živali prosto živečih vrst v ujetništvu.
(5) Ostale poskusne živali se individualno označijo na čim manj boleč način ali pa se označijo kletke s podatki o identiteti in izvoru živali ter namenu nastanitve.
(6) Pri premikih poskusnih živali iz ene organizacije v drugo znotraj države mora živali spremljati spremni dokument za poskusne živali na obrazcu A iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 1).
III. VZREJNE, DOBAVITELJSKE IN UPORABNIŠKE ORGANIZACIJE
9. člen
(splošni pogoji)
(1) Vzrejna organizacija mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) minimalne standarde nastanitve in oskrbe živali iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 2);
b) ima osebje, ki izpolnjuje kadrovske pogoje iz 12. člena tega pravilnika;
c) ima Komisijo za dobrobit živali iz 19. člena tega pravilnika;
č) ima zagotovljeno varovanje zdravja živali iz 11. člena tega pravilnika;
d) ima zagotovljeno odstranjevanje živalskih trupel v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: ŽSP);
e) ima zagotovljen prevoz živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
f) ima v primeru vzreje primatov v pisni obliki vzpostavljen načrt za povečanje deleža živali, ki so potomci primatov, vzrejenih v ujetništvu.
(2) Dobaviteljska organizacija mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) minimalne standarde nastanitve in oskrbe živali iz Priloge 2, če ima živali nastanjene več kot en dan;
b) ima osebje, ki izpolnjuje kadrovske pogoje iz 12. člena tega pravilnika;
c) ima Komisijo za dobrobit živali iz 19. člena tega pravilnika;
č) ima zagotovljeno varovanje zdravja živali iz 11. člena tega pravilnika;
d) ima zagotovljeno odstranjevanje živalskih trupel v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način odstranjevanja ŽSP;
e) ima zagotovljen prevoz živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(3) Uporabniška organizacija mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) minimalne standarde nastanitve in oskrbe živali iz Priloge 2;
b) ima osebje, ki izpolnjuje kadrovske pogoje iz 12. člena tega pravilnika;
c) ima Komisijo za dobrobit živali iz 19. člena tega pravilnika;
č) ima zagotovljeno varovanje zdravja živali iz 11. člena tega pravilnika;
d) ima zagotovljeno odstranjevanje živalskih trupel v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način odstranjevanja ŽSP;
e) ima zagotovljen prevoz živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
f) glede na vrsto izvajanja poskusov zagotavlja takšne naprave in opremo za izvajanje poskusov na živalih, katerih oblika, zgradba in metode delovanja zagotavljajo učinkovito izvajanje poskusov s ciljem pridobiti zanesljive rezultate ob uporabi najmanjšega števila živali in povzročanju najnižje stopnje bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.
10. člen
(oskrba in nastanitev živali)
(1) Vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije) morajo v zvezi z oskrbo in nastanitvijo živali zagotoviti, da:
a) imajo živali glede na vrsto ustrezno nastanitev in okolje, ki jim omogoča, da lahko zadovoljujejo svoje fiziološke in etološke potrebe;
b) imajo živali zagotovljeno krmo, vodo in oskrbo, ki je primerna njihovemu zdravju in optimalnemu počutju;
c) pogoje okolja dnevno preverja oskrbovalec živali ali druga v ta namen določena oseba, ki v primeru ugotovljenih nepravilnostih o tem čim prej obvesti strokovnjaka za dobrobit živali oziroma vodjo projekta, ki mora ukrepati tako, da se kakršnakoli hiba ali bolečine, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, ki se jim je mogoče izogniti, nemudoma odpravijo.
(2) Minimalni standardi nastanitve in oskrbe živali so določeni v Prilogi 2.
11. člen
(zdravje živali)
(1) Organizacije morajo zagotavljati varovanje zdravja živali preko imenovanega veterinarja na podlagi pisnega dogovora o sodelovanju z veterinarsko organizacijo.
(2) Vzrejne organizacije morajo zagotavljati redno kontrolo zdravja živali v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti.
(3) Vzrejne organizacije morajo imeti glede nadzora zdravja živali:
– vnaprej pripravljen letni načrt spremljanja nadzora nad boleznimi živali in zoonozami, glede na vrsto živali, ki je pripravljen v sodelovanju z imenovanim veterinarjem;
– zagotovljeno klinično, laboratorijsko in patomorfološko diagnostiko in
– opravljena preventivna cepljenja in diagnostične preiskave v skladu s predpisanimi preventivnimi ukrepi.
(4) Za dokazovanje odsotnosti bolezni mora biti odvzet reprezentativni vzorec. Vzorec je reprezentativen, če so rezultati preiskave na vzorcu enaki, kot bi bili rezultati preiskave na celotni populaciji. Velikost posameznega vzorca je treba prilagoditi velikosti obstoječe populacije živali.
(5) V primeru pozitivnih rezultatov je treba glede na bolezen opraviti ustrezno zdravljenje in izvesti preventivne ukrepe ter po izvedenih ukrepih opraviti ponovno kontrolo zdravja živali v skladu s predpisi, ki urejajo bolezni živali. K ukrepom sodi tudi prepoved prometa z živalmi, razkuževanje prostorov in opreme ter odstranjevanje živalskih trupel, iztrebkov in nastila v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z ŽSP.
(6) V organizacijah je treba voditi evidence o rezultatih krvnih preiskav in drugih diagnostičnih postopkih, primerih bolezni in uporabljenem zdravljenju, patomorfoloških rezultatih pregledov živali, ki so poginile v organizaciji, vključno z mrtvorojenimi živalmi ter opažanjih v času izolacije ali karantene živali.
(7) Dokazila o izvedenih preiskavah in potrebnih ukrepih morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
12. člen
(kadrovski pogoji)
(1) Organizacije morajo na kraju samem imeti osebe, ki so pred opravljanjem nalog izobražene in usposobljene v skladu s tem pravilnikom, in sicer:
a) vzrejne in dobaviteljske organizacije:
– oskrbovalca živali,
– osebo, ki žival usmrti,
– strokovnjaka za dobrobit živali in
– imenovanega veterinarja;
b) uporabniške organizacije:
– oskrbovalca živali,
– osebo, ki žival usmrti,
– izvajalca oziroma izvajalce poskusa na živalih,
– vodjo poskusa oziroma projekta,
– strokovnjaka za dobrobit živali in
– imenovanega veterinarja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo imeti svoje namestnike.
(3) Če je oskrbovalec živali usposobljen za usmrtitev živali, lahko opravlja tudi naloge osebe, ki žival usmrti.
(4) Če so v organizaciji nastanjeni nižji vretenčarji (plazilci, dvoživke in ribe) ali glavonožci (Cephalopoda), je lahko namesto veterinarja imenovana oseba, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani biolog, ki mora v primeru zdravljenja živali sodelovati z veterinarjem.
(5) Če je strokovnjak za dobrobit živali po izobrazbi doktor veterinarske medicine, lahko opravlja naloge imenovanega veterinarja.
13. člen
(izobrazba osebja in delovne izkušnje)
(1) Oskrbovalec živali in oseba, ki žival usmrti, morata imeti dokončano srednješolsko izobrazbo.
(2) Izvajalec poskusa na živalih mora imeti dokončan študijski program najmanj prve stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe ali zaključene tri letnike enovitega magistrskega študija, v vseh primerih s področja veterinarstva, medicine, biologije, farmacije, biokemije ali zootehnike.
(3) Vodja poskusa oziroma projekta mora imeti:
– dokončan študijski program tretje stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe oziroma za predpisane poskuse dokončan študij druge stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe, v vseh primerih s področja veterinarstva, medicine, biologije, farmacije, biokemije ali zootehnike, povezanega z delom, ki ga izvaja, in
– specifično znanje glede vrste živali, na kateri se izvaja poskus.
(4) Strokovnjak za dobrobit živali mora imeti dokončan študijski program druge stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe, v vseh primerih s področja veterinarstva, medicine, biologije ali zootehnike, in najmanj pet let neprekinjenih delovnih izkušenj s področja poskusov na živalih.
(5) Imenovani veterinar mora izpolnjevati pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, in imeti izkušnje s področja dobrobiti in veterinarske medicine laboratorijskih živali.
(6) Če poskus izvaja oseba iz drugega odstavka tega člena, lahko v utemeljenih primerih in če je to potrebno zaradi narave poskusa pri izvajanju poskusa sodeluje tudi oseba, ki ima dokončan študijski program prve stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe s področja drugih veterinarskih ali naravoslovnih ved ali živinoreje kot iz drugega odstavka tega člena, vendar pod pogoji, da ima opravljeno usposabljanje iz 14. člena tega pravilnika. Predlog osebe iz prejšnjega stavka, ki mora biti utemeljen, presoja v postopku ocenjevanja projekta etična komisija v skladu s 22. členom tega pravilnika.
14. člen
(strokovno usposabljanje osebja)
(1) Strokovno usposabljanje osebja obsega:
– osnovno usposabljanje,
– delo pod mentorstvom in
– nadaljnje usposabljanje.
(2) Osnovno usposabljanje iz prve alineje prejšnjega odstavka se izvaja v skladu s 16. členom tega pravilnika, in sicer:
a) oskrbovalec živali in oseba, ki žival usmrti, morata imeti zaključeno osnovno usposabljanje za oskrbovalca živali, ki traja najmanj 30 šolskih ur;
b) izvajalec poskusa na živalih mora imeti zaključeno osnovno usposabljanje za izvajalca poskusa, ki traja najmanj 40 šolskih ur;
c) vodja poskusa oziroma projekta mora imeti zaključeno osnovno usposabljanje za vodjo poskusa oziroma projekta, ki traja najmanj 60 šolskih ur;
č) strokovnjak za dobrobit živali mora imeti zaključeno osnovno usposabljanje za strokovnjaka za dobrobit živali, ki traja najmanj 60 šolskih ur.
(3) Osebe iz točk a) in b) prejšnjega odstavka morajo po opravljenem osnovnem usposabljanju svoje delo šest mesecev opravljati pod nadzorom mentorja. Po tem času mentor poda pisno mnenje o njegovem delu, strokovnjak za dobrobit živali pa na podlagi mnenja presodi, če oseba izkazuje zahtevano strokovno usposobljenost in takšno osebo vpiše v evidenco usposobljenih oseb. Če oseba ne izkaže zahtevane strokovne usposobljenosti, nadaljuje svoje delo pod nadzorom mentorja.
(4) Osebe, ki delajo s poskusnimi živalmi, morajo ohranjati strokovno usposobljenost z delom, s spremljanjem novosti in obnavljanjem znanja na svojem znanstvenem ali strokovnem področju, kar se dokazuje z znanstvenimi ali s strokovnimi publikacijami ali z udeležbami na znanstvenih ali strokovnih srečanjih v petih letih od opravljenega osnovnega usposabljanja, in sicer:
a) za oskrbovalca živali in osebo, ki žival usmrti, v obsegu najmanj 4 šolskih ur;
b) za izvajalca poskusa v obsegu najmanj 8 šolskih ur;
c) za vodjo poskusa oziroma projekta v obsegu najmanj 16 šolskih ur.
(5) Strokovnjak za dobrobit živali mora kontinuirano spremljati novosti v zvezi z dobrobitjo, nabavo, oskrbo in uporabo živali ter uporabo načela 3R, kar dokazuje z udeležbami na znanstvenih ali strokovnih srečanjih in z znanstvenimi ali s strokovnimi publikacijami.
(6) Pri osebah, ki so opravile osnovno usposabljanje iz drugega odstavka tega člena in delale pod mentorstvom iz tretjega odstavka tega člena, vendar v zadnjih treh letih niso delale s poskusnimi živalmi, mora strokovnjak za dobrobit živali pred njihovim samostojnim opravljanjem nalog presoditi, če pri delu s poskusnimi živalmi izkazujejo zahtevano usposobljenost.
(7) Osebi, ki z dokumentom izkaže, da je pridobila znanja iz osnovnega usposabljanja v organizaciji, ki opravlja tovrstna usposabljanja v drugi državi članici EU, lahko Glavni urad Uprave (v nadaljnjem besedilu: GU Uprave) na njen pisni predlog, v celoti ali v določenem obsegu prizna osnovno usposabljanje iz tega člena. Če je osebi osnovno usposabljanje v celoti priznano, strokovnjak za dobrobit živali določi mentorja, pod čigar mentorstvom bo ta oseba opravljala delo pod nadzorom, dokler pri delu ne bo izkazala zahtevane strokovne usposobljenosti, kar na predlog mentorja presodi strokovnjak za dobrobit živali.
(8) Evidenco o vseh usposobljenih osebah, ki delajo s poskusnimi živalmi in o mentorjih vodi strokovnjak za dobrobit živali in mora biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
15. člen
(delovne obveznosti osebja)
(1) Oskrbovalec živali oskrbuje živali.
(2) Izvajalec poskusa izvaja poskuse na živalih.
(3) Vodja poskusa oziroma projekta načrtuje in vodi poskus na živalih in je odgovoren za celotno izvajanje poskusa oziroma projekta v skladu z izdanim dovoljenjem za poskus.
(4) Strokovnjak za dobrobit živali:
– nadzira oskrbo in dobrobit živali;
– nadzira osebe, ki delajo s poskusnimi živalmi;
– zagotavlja, da je osebje ustrezno izobraženo, strokovno usposobljeno in deležno stalnega usposabljanja ter da izvaja delo pod mentorstvom, dokler ne izkaže potrebne strokovne usposobljenosti;
– svetuje v zvezi z dobrobitjo, nabavo, oskrbo in uporabo živali ter uporabo načela 3R;
– nasvete in sprejete odločitve vodi v pisni ali elektronski obliki in jih hrani najmanj 5 let;
– ne sme izvajati poskusov na živalih.
(5) Imenovani veterinar svetuje v zvezi z dobrobitjo in zdravljenjem živali.
16. člen
(osnovno usposabljanje)
(1) Osnovno usposabljanje se izvaja na tečajih v obliki predavanj in praktičnih prikazov po programih, ki jih odobri GU Uprave na podlagi predlaganega programa organizatorja usposabljanja.
(2) Organizator osnovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: organizator usposabljanja) mora:
– zagotoviti predavatelje;
– biti registriran za dejavnost izobraževanja;
– zagotoviti ustrezne prostore in opremo za teoretično in praktično izvedbo usposabljanja;
– zagotoviti gradivo in izpitna vprašanja iz posameznih vsebinskih sklopov;
– voditi evidence o izvedenih usposabljanjih.
(3) Organizator usposabljanja mora v programu usposabljanja poleg vsebinskih sklopov navesti lokacijo usposabljanja, predavatelje in njihove reference in priložiti od predavateljev podpisano soglasje o sodelovanju v programu usposabljanja.
(4) Predavatelj mora imeti dokončan najmanj študijski program druge stopnje ali temu ustrezno raven izobrazbe, opravljeno strokovno usposabljanje iz 14. člena tega pravilnika, če dela s poskusnimi živalmi, in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja vsebinskega sklopa, ki ga predava, kar dokaže s strokovnimi ali znanstvenimi publikacijami ali pisno utemeljitvijo.
(5) Osnovno usposabljanje obsega teoretični in praktični del iz vsebin, ki so navedene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 3), ter pisno preverjanje znanja. Udeležba na teoretičnem in praktičnem delu tečaja je obvezna.
(6) Kandidat, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe iz 13. člena tega pravilnika, se na osnovno usposabljanje prijavi s prijavnico, ki jo organizator usposabljanja izda v pisni ali elektronski obliki in je dostopna na njegovi spletni strani.
(7) Čas in kraj usposabljanja se objavita na spletnih straneh organizatorja usposabljanja in Uprave.
(8) Organizator usposabljanja po zaključenem teoretičnem in praktičnem delu tečaja pošlje na GU Uprave seznam udeležencev z naslednjimi podatki: podatki o udeležencu (ime in priimek, naslov, stopnja izobrazbe, datum rojstva, vrsta in vsebina usposabljanja ter datum usposabljanja (od – do)).
(9) Izpit se opravlja pisno iz vsebin, navedenih v Prilogi 3, pod nadzorom komisije, ki jo imenuje generalni direktor Uprave. Izpitno komisijo sestavljajo trije člani, pri čemer mora biti vsaj eden predstavnik organizatorja usposabljanja in vsaj eden predstavnik Uprave. Pisno nalogo ocenjuje izpitna komisija, ki oceni izid izpita kot »opravil« ali »ni opravil«.
(10) Po opravljenem izpitu izda GU Uprave udeležencem potrdilo, ki mora vsebovati vsaj podatke iz osmega odstavka tega člena. Potrdilo mora biti opremljeno z žigom in podpisom organizatorja usposabljanja in direktorja Uprave.
(11) Opravljeni izpiti se vpišejo v evidenco o opravljenih izpitih, ki jo GU Uprave vodi v elektronski obliki ter vsebuje zaporedno številko in najmanj podatke iz osmega odstavka tega člena.
17. člen
(mentorstvo)
(1) Mentor iz tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za oskrbovalca živali in osebo, ki žival usmrti, mora izpolnjevati pogoje glede izobrazbe in usposobljenosti vsaj za oskrbovalca živali in imeti v zadnjih treh letih neprekinjene delovne izkušnje na zadevnem področju;
b) za izvajalca poskusa mora izpolnjevati pogoje glede izobrazbe in usposobljenosti vsaj za izvajalca poskusa in imeti v zadnjih štirih letih neprekinjene delovne izkušnje na zadevnem področju.
(2) Mentorja na podlagi dokazil o izobrazbi in usposobljenosti ter delovnih izkušnjah, kar dokaže s strokovnimi ali znanstvenimi publikacijami ali pisno utemeljitvijo, določi strokovnjak za dobrobit živali v dogovoru z vodjo poskusa oziroma projekta v pisni obliki, ki mora biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
18. člen
(postopek odobritve)
(1) Vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije morajo biti pred začetkom opravljanja dejavnosti odobrene in registrirane pri Območnem uradu Uprave (v nadaljnjem besedilu: OU Uprave).
(2) Na podlagi vloge, ki jo organizacija posreduje na OU Uprave na obrazcu B iz Priloge 1, en ali več uradnih veterinarjev OU Uprave opravi pregled objekta in preveri, če organizacija izpolnjuje pogoje iz 9. člena tega pravilnika, razen pogojev iz točke e) prvega odstavka, točke e) drugega odstavka, točk e) in f) tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(3) V odločbi o odobritvi se navedejo:
– sedež in vrsta organizacije ter objekti;
– oseba, ki je odgovorna za zagotavljanje skladnosti s predpisi;
– strokovnjak za dobrobit živali in njegov namestnik;
– imenovani veterinar;
– veljavnost odobritve.
(4) Organizacija mora pred vsako spremembo objekta ali delovanja objekta, ki lahko negativno vpliva na dobrobit živali, vložiti vlogo na OU Uprave za spremembo odobritve na obrazcu C iz Priloge 1.
(5) Organizacija mora o vseh spremembah v zvezi z osebami iz tretjega odstavka tega člena v pisni obliki obvestiti OU Uprave najpozneje v osmih dneh od nastale spremembe.
19. člen
(sestava in naloge Komisije za dobrobit živali)
(1) Komisijo za dobrobit živali sestavljata strokovnjak za dobrobit živali in njegov namestnik, v uporabniški organizaciji pa tudi oseba, ki sodeluje pri poskusih na živalih kot vodja poskusa oziroma projekta.
(2) Komisija za dobrobit živali opravlja naslednje naloge:
a) osebam, ki delajo s poskusnimi živalmi, svetuje o dobrobiti živali, nabavi živali, nastanitvi in oskrbi ter uporabi živali, izvajanju načela 3R ter jih v zvezi z njegovo uporabo sprotno obvešča o najnovejših tehničnih in znanstvenih dognanjih;
b) uvaja in pregleduje pisna navodila o spremljanju dobrobiti nastanjenih in v poskusih uporabljenih živali, poročanju in nadaljnjem ukrepanju za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z dobrobitjo živali;
c) spremlja razvoj in rezultate projektov ob upoštevanju učinka izvedenih poskusov na uporabljenih živalih in opredeli vidike, ki nadalje prispevajo k izvajanju načela 3R ter o njih svetuje;
č) osebam, ki delajo s poskusnimi živalmi, svetuje v zvezi z načrti vrnitve živali v domače okolje in predhodni socializaciji živali;
d) osebam, ki delajo s poskusnimi živalmi, svetuje o uporabi zdravih odvečnih laboratorijskih živalih in jim omogoči dostop do evidenc o vzreji in reji znotraj organizacije, in
e) sodeluje pri izmenjavi informacij z drugimi organizacijami.
(3) Komisija za dobrobit živali vodi dane nasvete in odločitve v pisni obliki, ki morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
(4) Komisija za dobrobit živali sodeluje z imenovanim veterinarjem in etično komisijo.
IV. IZVAJANJE POSKUSOV NA ŽIVALIH
20. člen
(splošno o izvajanju poskusov na živalih)
(1) Kadar obstaja več možnosti, se pri izbiri poskusov izberejo tisti, ki v največji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: uporabljajo najmanjše število živali, vključujejo živali z najmanjšo sposobnostjo občutenja bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, povzročajo najmanj bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate.
(2) Poskusi se izvajajo pod splošno ali lokalno anestezijo poskusnih živali, razen če je to neprimerno glede na namen poskusa in se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev da sta trpljenje in stiska poskusnih živali čim manjši. Poskusi, ki obsegajo hude poškodbe, ki lahko povzročijo hude bolečine, se ne smejo izvajati brez anestezije.
(3) Pri odločanju o primernosti uporabe anestezije etična komisija upošteva:
a) ali je anestezija za žival bolj travmatična od samega poskusa in
b) ali je anestezija nezdružljiva z namenom poskusa.
(4) Vsak poskus mora biti, glede na pričakovano stopnjo bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb, ki jih posamezna žival utrpi med poskusom, razvrščen v eno izmed naslednjih težavnostnih stopenj: nepovraten, blag, zmeren ali težaven. Razvrščanje mora temeljiti na merilih in primerih težavnosti poskusov, navedenih v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 4).
(5) Zdravila, ki bi preprečevala ali omejevala prikazovanje bolečine, se lahko dajo živalim le, če so ustrezno anestezirane ali analgezirane. Taki poskusi morajo biti znanstveno utemeljeni, vključno s podrobnostmi o režimu dajanja anestetika ali analgetika.
(6) Ko anestezija popusti, se žival zdravi s preventivno in pooperativno analgezijo ali drugimi primernimi metodami za lajšanje bolečin, če je pričakovati, da bi lahko občutila bolečine in če je to združljivo z namenom poskusa.
(7) Ko je dosežen namen poskusa, je treba storiti vse potrebno, da se trpljenje živali čim bolj zmanjša in v skladu z 28. členom tega pravilnika.
(8) Če pogina kot končnega rezultata poskusa ni mogoče preprečiti, je treba poskus načrtovati tako, da povzroči pogin najmanjšega možnega števila živali in da se trajanje in intenzivnost trpljenja živali čim bolj zmanjša in se, kolikor je to mogoče, zagotovi neboleča smrt.
(9) Vodja poskusa oziroma projekta mora zagotoviti, da se prekinejo kakršne koli nepotrebne bolečine, trpljenje, stiska ali trajne poškodbe, ki so živalim povzročene med poskusom, in da se poskusi izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem. Če vodja poskusa oziroma projekta ugotovi, da se poskusi izvajajo v nasprotju z izdanim dovoljenjem, mora sprejeti in evidentirati ustrezne ukrepe in o njih v pisni obliki obvestiti strokovnjaka za dobrobit živali, ki mora preveriti izvajanje teh ukrepov; če ugotovi, da se ti ne izvajajo, o tem obvesti uradnega veterinarja.
(10) Žival se v poskusu, ki ji povzroči trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, ne sme uporabiti več kot enkrat.
(11) Poskus se mora izvajati v objektu uporabniške organizacije, razen če obstaja znanstvena utemeljitev, da se izvaja izven objekta.
21. člen
(vloga za izdajo dovoljenja za poskus znotraj projekta)
(1) Vlogo za izdajo dovoljenja za poskus znotraj projekta (v nadaljnjem besedilu: vloga), razen za poskuse iz drugega odstavka tega člena, pripravi vodja projekta na obrazcu Č iz Priloge 1 in jo pošlje na OU Uprave. Vlogi mora biti priložen netehnični povzetek projekta na obrazcu D iz Priloge 1 in obrazložitev za odobritev poskusa, ki jo pripravi strokovnjak za dobrobit živali, iz katere mora biti razvidno, kako se bodo upoštevale predpisane zahteve o zaščiti živali iz tega pravilnika in drugih predpisov s področja zaščite živali.
(2) Vlogo za nepovratne, blage ali zmerne poskuse, ki so predpisani ali poskuse za proizvodnjo protiteles ali diagnostiko po uveljavljenih metodah in v katerih se ne uporabljajo primati, pripravi vodja projekta na obrazcu E iz Priloge 1 in jo pošlje na OU Uprave.
(3) OU Uprave vlagatelju potrdi prejem popolne vloge.
22. člen
(ocenjevanje projekta)
(1) Etična komisija ocenjuje projekte in Komisijam za dobrobit živali svetuje v zvezi z nabavo, vzrejo, nastanitvijo, oskrbo in uporabo živali ter zagotavlja izmenjavo najboljših praks znotraj EU.
(2) Etična komisija preveri:
– če je projekt utemeljen z znanstvenega ali izobraževalnega vidika ali ga zahtevajo predpisi;
– če nameni projekta upravičujejo uporabo živali in
– če je projekt zasnovan tako, da omogoča izvajanje poskusov na najbolj human in okolju prijazen način.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek preverjanje iz prve alineje prejšnjega odstavka ni potrebno za:
– projekte, ki so z znanstvenega vidika že ocenjeni pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ali primerljivi drugi domači oziroma tuji znanstveni organizaciji;
– študijske programe, ki so že ocenjeni z izobraževalnega vidika v visokošolskih zavodih v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ali
– projekte, ki se opravljajo po predpisih.
(4) Etična komisija oceni:
– cilje projekta, predvideno znanstveno korist ali izobraževalno vrednost;
– skladnost projekta z načelom 3R;
– razvrstitev poskusov v težavnostne stopnje;
– analizo škode in koristi projekta, pri čemer oceni, če je škoda, ki bo povzročena živalim s trpljenjem, bolečino in stisko, utemeljena glede na pričakovani izid, ob upoštevanju etičnih načel in koristi za ljudi, živali ali okolje;
– katere koli znanstvene utemeljitve iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, 5. člena tega pravilnika, petega in enajstega odstavka 20. člena tega pravilnika;
– ter določi, ali in kdaj se izvede retrospektivna ocena projekta.
(5) Etična komisija pri ocenjevanju projekta upošteva:
– izkušnje in prakso z znanstvenega področja, na katero se nanaša vloga, vključno z načelom 3R na zadevnih področjih;
– zasnove poskusov, ki po potrebi zajemajo tudi statistični prikaz;
– veterinarske prakse s področja znanosti o laboratorijskih živalih ali po potrebi veterinarske prakse glede prostoživečih živali;
– pogoje reje, nastanitve in oskrbe poskusnih živali.
(6) Etična komisija mora projekt oceniti:
– na pregleden način po posameznih točkah iz drugega in četrtega odstavka tega člena;
– na nepristranski način ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov;
– v skladu s predpisi, ki urejajo etično komisijo.
(7) Za odločitev lahko pridobi mnenja neodvisnih strokovnjakov.
23. člen
(izdaja dovoljenja za poskus znotraj projekta)
(1) OU Uprave odloči o izdaji dovoljenja za poskus znotraj projekta (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) po pridobitvi ocene etične komisije.
(2) V dovoljenju se navedejo:
– uporabniška organizacija in njen sedež;
– naslov in lokacija objekta, v katerih se bo poskus izvajal;
– namen uporabe živali – naslov projekta, osebna imena vodje poskusa oziroma projekta, izvajalcev in oskrbovalcev živali;
– osebni imeni strokovnjaka za dobrobit živali in njegovega namestnika;
– pogoje, pod katerimi je dovoljeno izvesti poskus: na kateri živalski vrsti, predvideno število živali in izvor živali, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki delajo s poskusnimi živalmi, uporabljena oprema in pripomočki pri izvajanju poskusa, uporabljena metoda in drugi pogoji, ki izhajajo iz ocene projekta;
– ali in kdaj se izvede retrospektivna ocena projekta;
– veljavnost dovoljenja.
(3) Za izvajanje poskusov iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika izda OU Uprave dovoljenje za večkratne generične projekte za isto uporabniško organizacijo.
24. člen
(retrospektivna ocena)
(1) Retrospektivno oceno izvede etična komisija za projekte, v katerih se uporabljajo primati, ter projekte, ki vključujejo težavne poskuse.
(2) Na podlagi poročila o opravljenem poskusu, ki ga predloži vodja poskusa na etično komisijo, ta oceni, če so bili doseženi cilji projekta, škodo, ki je bila povzročena živalim, število in živalske vrste uporabljenih živali ter težavnost poskusov in elemente, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu izvajanju zahteve glede načela 3R.
25. člen
(netehnični povzetki projekta)
(1) Po pravnomočnosti dovoljenja GU Uprave objavi netehnične povzetke projektov na svoji spletni strani.
(2) Netehnični povzetek projekta vsebuje podatke o ciljih projekta, predvideno škodo, ki bo povzročena živalim, in predvideno korist za ljudi, živali ali okolje, predvideno število in vrste uporabljenih živali ter mnenje etične komisije o skladnosti projekta z načelom 3R.
(3) Če se za projekt zahteva retrospektivna ocena, mora biti to navedeno v netehničnem povzetku projekta, prav tako tudi rok zanjo.
(4) Ko opravi etična komisija retrospektivno oceno projekta, jo posreduje na GU Uprave, ki netehnični povzetek projekta posodobi z rezultati retrospektivne ocene.
(5) Netehnični povzetek projekta je anonimen in ne vsebuje imena in naslova uporabniške organizacije ter njegovega osebja.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena netehnični povzetek projekta ni potreben za poskuse iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika.
26. člen
(sprememba in podaljšanje dovoljenja)
(1) Vlogo za spremembo ali podaljšanje dovoljenja vloži uporabniška organizacija na obrazcu F iz Priloge 1 in priloži poročilo o izvedenih poskusih na obrazcu G iz Priloge 1.
(2) Če je iz vloge razvidno, da bi lahko sprememba dovoljenja imela negativen vpliv na dobrobit živali, predloži OU Uprave vlogo na etično komisijo v ponovno oceno.
(3) Če je iz vloge razvidno, da uporabniška organizacija ni izvedla poskusa znotraj veljavnega dovoljenja in je utemeljila zahtevo za njegovo podaljšanje, ponovna ocena etične komisije ni potrebna.
27. člen
(dokumentacija)
(1) Uporabniške organizacije morajo hraniti vso dokumentacijo v zvezi z izdanimi dovoljenji vsaj 5 let po izteku veljavnosti dovoljenja oziroma vsaj 5 let po zavrnitvi vloge ali drugi odločitvi OU Uprave in jo dati na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
(2) OU Uprave mora hraniti vso dokumentacijo v zvezi z ocenami projektov vsaj 5 let.
28. člen
(usoda živali po izvedenih poskusih)
(1) Poskus je končan, kadar ni treba izvajati več nobenih opazovanj poskusnih živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je poskus pri potomcih novih gensko spremenjenih linij živali končan, ko ni več zaznati ali se ne pričakuje več, da bi občutili bolečino, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, enakovredne ali hujše od vboda igle.
(3) Na koncu poskusa odloči o ohranitvi živali pri življenju imenovani veterinar.
(4) Živalim, ki se ob zaključku poskusa ohranijo pri življenju, morata biti zagotovljeni oskrba in nastanitev, primerni zdravju živali v skladu z 10. členom tega pravilnika.
(5) Če obstaja verjetnost, da bo žival po poskusu čutila zmerne ali hude bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, mora biti takoj po končanem poskusu usmrčena v skladu s 30. členom tega pravilnika.
(6) Prostoživečo žival je po poskusu dovoljeno izpustiti v naravo, če to dopušča njeno zdravstveno stanje, če ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in živali ter okolje in če je to v skladu s presojo osebe iz tretjega odstavka tega člena.
29. člen
(ponovna uporaba)
Žival, ki je že bila uporabljena v enem ali več poskusih, se lahko namesto druge, še neuporabljene živali, ponovno uporabi v novem poskusu ob upoštevanju desetega odstavka 20. člena tega pravilnika le pod naslednjimi pogoji:
a) da je bila dejanska težavnost prejšnjih poskusov blaga ali zmerna;
b) da sta splošno zdravje in optimalno počutje živali v celoti povrnjena;
c) da je nadaljnji poskus razvrščen kot nepovraten, blag ali zmeren in
č) da je v skladu z veterinarskim mnenjem, ki upošteva življenjske izkušnje živali.
30. člen
(metode usmrtitve)
(1) Usmrtitev živali je treba izvesti tako, da povzroči živalim čim manj bolečin, trpljenja in stiske.
(2) Usmrtitev živali mora biti izvedena v objektu, razen v primeru terenske študije. Izvesti jo mora oseba, ki je ustrezno izobražena in usposobljena v skladu s 14. členom tega pravilnika.
(3) Uporabiti se mora metoda usmrtitve, ki ustreza živalski vrsti in starosti ter na način iz Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 5).
(4) Oprema za usmrtitev živali mora biti oblikovana, grajena, vzdrževana in uporabljena na način, da se doseže hitro usmrtitev.
(5) Pri uporabi naprave z mehanskim upravljanjem, ki prodre v možgane, je treba to napravo namestiti tako, da projektil prodre v možgane, čemur mora slediti usmrtitev s takojšnjo izkrvavitvijo, razen pri velikih plazilcih, pri katerih mora temu slediti kontuzija možganov. Pri kuncih je dovoljena uporaba penetrirnega klina za uporabo pri kuncih le, če ni na voljo drugega načina usmrtitve in če telesna masa presega 4 kg ter ji sledi takojšnja izkrvavitev živali.
(6) Pri uporabi fizikalnega načina z udarcem po zatilju mora udarcu slediti izkrvavitev, pri dvoživkah in plazilcih pa kontuzija možganov. Pri uporabi fizikalnega načina s spremembo položaja vratnih vretenc (cervikalna dislokacija) mora temu slediti izkrvavitev. Dekapitacija je dovoljena z uporabo posebne naprave v ta namen le pri zarodkih in neonatalnih laboratorijskih glodavcih.
(7) Dovoljena je uporaba samo registriranih splošnih anestetikov pri predhodno sediranih živalih, v prekomernem, vsaj trikratnem odmerku, ki povzroči takojšnjo izgubo zavesti, ki ji sledi smrt.
(8) Inhalacijske anestetike je dovoljeno uporabiti samo z ustreznimi napravami.
(9) Pri izpostavitvi živali ogljikovemu dioksidu mora biti komora, v kateri so živali izpostavljene plinu, načrtovana, izdelana in vzdrževana tako, da živalim ne povzroča poškodb ter omogoča nadzor nad njimi. Po izgubi zavesti je treba koncentracijo plina povečati na najvišjo možno raven, živali pa morajo ostati v komori še vsaj 10 minut. Temu sledi dokončna usmrtitev z uporabo ene od metod za potrditev smrti pri živalih iz Priloge 5.
(10) Pred odstranjevanjem in shranjevanjem živalskih trupel oziroma odvzemom organov ali tkiv za delo na izoliranih organih, tkivih in celičnih kulturah za znanstvenoraziskovalno delo v raziskovalnih organizacijah in izobraževalno delo v visokošolskih zavodih je treba potrditi, da je nastopila smrt živali z eno od metod za potrditev smrti pri živalih iz Priloge 5.
31. člen
(izpustitev živali in premik živali v drugo okolje)
(1) Živali, ki so bile uporabljene v poskusih ali namenjene uporabi v poskusih, vendar ne uporabljene, se vrnejo v rejo ali naravno okolje ali oddajo v posvojitev kot hišne živali pod pogoji:
– da se jim zagotovijo živalski vrsti ustrezni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito poskusnih, hišnih ali prostoživečih živali;
– da jim to omogoča njihovo zdravstveno stanje;
– da ne predstavljajo nevarnosti za javno zdravje, zdravje živali ali okolje in
– da so bili izvedeni ustrezni ukrepi za zaščito optimalnega počutja teh živali in
– da je to v skladu z mnenjem imenovanega veterinarja.
(2) Organizacije morajo živali pred njihovo vrnitvijo socializirati ali v primeru prostoživečih živali rehabilitirati po vnaprej pripravljenem načrtu vrnitve v domače okolje oziroma programu rehabilitacije, ki obsega načine socializacije ali rehabilitacije, osebe, ki bodo pri tem sodelovale, predviden čas socializacije ali rehabilitacije in način ugotavljanja socializacije ali rehabilitacije živali.
(3) Organizacijam pri odločitvi o vrnitvi živali v domače ali v primeru prostoživečih živali v naravno okolje in izdelavi programa socializacije ali rehabilitacije svetuje Komisija za dobrobit živali.
(4) Živali, ki so bile vrnjene v rejo, lahko uporabijo druge uporabniške organizacije ali izvajalci znanstvenoraziskovalnega ali izobraževalnega dela na izoliranih živalskih organih, tkivih in truplih.
V. ZNANSTVENORAZISKOVALNO ALI IZOBRAŽEVALNO DELO NA IZOLIRANIH ŽIVALSKIH ORGANIH, TKIVIH IN TRUPLIH V TA NAMEN USMRČENIH ŽIVALI
32. člen
(odobritev izvajalca del na živalskih tkivih)
(1) Izvajalec del na živalskih tkivih (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je lahko fizična ali pravna oseba, ki mora biti odobrena pri OU Uprave.
(2) Na podlagi vloge iz obrazca H iz Priloge 1, ki jo izvajalec posreduje na OU Uprave, opravi uradni veterinar pregled prostorov, opreme in tehničnih pripomočkov glede usmrtitve živali, odstranjevanja ŽSP, evidenc ter dokazil o izobrazbi in usposobljenosti oseb, ki bo žival usmrtila.
(3) V odločbi o odobritvi se navedejo sedež, prostor, v katerem se izvaja usmrtitev živali in delo na živalskih tkivih, in strokovnjak za dobrobit živali, izvajalca pa se vpiše v evidenco odobrenih izvajalcev.
(4) V primeru nastanitve živali v prostorih pri izvajalcu več kot en dan se opravi odobritev organizacije po 18. členu tega pravilnika.
33. člen
(priglasitev dela in izvajanje)
(1) Izvajalec priglasi znanstvenoraziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih živalskih organih, tkivih in truplih v ta namen usmrčenih živali na OU Uprave na obrazcu I iz Priloge 1.
(2) Če je izvajalec odobren kot vzrejna ali uporabniška organizacija, sodeluje s Komisijo za dobrobit živali glede dobrobiti živali, nabave, oskrbe in uporabe živali. Če izvajalec ni odobren kot vzrejna ali uporabniška organizacija, sodeluje s Komisijo za dobrobit živali tiste vzrejne ali uporabniške organizacije, od katere nabavlja živali.
(3) Za delo na tkivih se uporabijo odvečne laboratorijske živali, ki niso primerne za uporabo v poskusih, razen če obstaja znanstvena utemeljitev, da njihova uporaba ni možna.
(4) Imenovani veterinar oziroma strokovnjak za dobrobit živali ob oddaji živali ali izoliranih živalskih tkiv, organov in trupel v drugo organizacijo izda izvajalcu spremni dokument na obrazcu A iz Priloge 1, iz katerega mora biti razvidno, da je oddaja v skladu s programom izmenjave živalskih tkiv ali organov oziroma uporabe odvečnih laboratorijskih živali, ali vpiše v evidenco o oddaji živali, če so živali namenjene znotraj organizacije.
VI. EVIDENCE IN POROČILA
34. člen
(evidence)
(1) Vzrejne, dobaviteljske in uporabniške organizacije iz 9. člena tega pravilnika ter izvajalec iz 32. člena tega pravilnika morajo voditi evidence na obrazcih iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: Priloga 6), in se vodijo v pisni ali elektronski obliki ter so pod nadzorom strokovnjaka za dobrobit živali.
(2) Vzrejne organizacije morajo voditi evidence o vzreji ali reji živali, oskrbi živali in čiščenju prostorov in opreme, relativni vlagi in temperaturi prostorov, nabavi živali, poginu živali, oddaji živali, primerih bolezni in uporabljenem zdravljenju, rezultatih preiskav živali, usmrtitvah živali, shranjevanju in oddaji živalskih trupel.
(3) Dobaviteljske organizacije morajo voditi evidence o nabavi živali, poginu živali, oddaji živali, usmrtitvah živali, shranjevanju živalskih trupel, oddaji živalskih trupel. Če imajo živali nastanjene več kot en dan, morajo voditi tudi evidence o oskrbi živali in čiščenju prostorov in opreme, o relativni vlagi in temperaturi prostorov.
(4) Uporabniške organizacije morajo voditi evidence o oskrbi živali in čiščenju prostorov in opreme, o relativni vlagi in temperaturi prostorov, nabavi živali, poginu živali, usmrtitvah živali, shranjevanju in oddaji živalskih trupel ter izvajanju poskusov. Če je uporabniška organizacija hkrati tudi vzrejna, mora voditi tudi ostale evidence, ki jih vodi vzrejna organizacija.
(5) Izvajalec mora voditi evidence o nabavi živali, usmrtitvah živali, shranjevanju in oddaji živalskih trupel, če so živali nastanjene več kot en dan, pa tudi evidence o oskrbi živali, čiščenju prostorov in opreme, o relativni vlagi in temperaturi prostorov ter poginu živali.
(6) Organizacije in izvajalci morajo evidence iz tega člena hraniti najmanj pet let in morajo biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
35. člen
(poročanje)
(1) Strokovnjak za dobrobit živali mora pripraviti letno poročilo o uporabi živali v poskusih, vključno s podatki o težavnostni stopnji poskusov na obrazcu za poročanje in v skladu z navodili za poročanje, ki so določeni v Prilogi II Izvedbenega sklepa Komisije z dne 14. novembra 2012 o določitvi enotnih obrazcev za predložitev informacij v skladu z Direktivo 2010/63/EU (EU L št. 320 z dne 17. 11. 2012, str. 33; v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni sklep Komisije) in ga do konca februarja za preteklo leto posredovati v pisni ali elektronski obliki na GU Uprave.
(2) Strokovnjak za dobrobit živali mora pripraviti letno poročilo o usmrtitvah živali na obrazcu J iz Priloge 1 in ga do konca februarja za preteklo leto posredovati v pisni ali elektronski obliki na GU Uprave.
(3) Vodja poskusa oziroma projekta mora po zaključku projekta pripraviti poročilo o izvedenih poskusih znotraj projekta na obrazcu G iz Priloge 1, ki mora biti na vpogled uradnemu veterinarju na njegovo zahtevo.
36. člen
(poročanje Komisiji)
(1) GU Uprave poroča Komisiji o izvajanju določb Direktive 2010/63/EU na obrazcu iz Priloge I Izvedbenega sklepa Komisije vsakih 5 let.
(2) GU Uprave letno zbira podatke o uporabi živali v poskusih, vključno s podatki o dejanski težavnosti poskusov na obrazcu iz Priloge II Izvedbenega sklepa Komisije ter poroča Komisiji vsako leto.
VII. NADZORSTVO
37. člen
(inšpekcijski pregledi)
(1) Organizacije so pod rednim nadzorom OU Uprave.
(2) Pogostost inšpekcijskih pregledov se prilagodi na podlagi analize tveganja ob upoštevanju vrste in števila nastanjenih in uporabljenih živali, vodenja evidenc, števila in vrste projektov, ki jih izvaja uporabniška organizacija, ter informacij, ki bi lahko kazale na neskladnost.
(3) Vsako leto se opravi inšpekcijski pregled vsaj pri eni tretjini organizacij, v skladu z analizo tveganja iz prejšnjega odstavka, razen v organizacijah s primati, pri katerih se opravi vsaj enkrat na leto.
(4) Vsaj polovica inšpekcijskih pregledov se opravi brez predhodnega obvestila.
(5) Dokumentacija o vseh inšpekcijskih pregledih se hrani vsaj pet let.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(prehodne določbe)
(1) Obstoječe odobrene organizacije pošljejo na OU Uprave vlogo za odobritev organizacije na obrazcu B iz Priloge 1 v dveh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
(2) Obstoječi odobreni izvajalci pošljejo na OU Uprave vlogo na obrazcu H iz Priloge 1 v dveh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
(3) Postopki za odobritev vzrejnih, dobaviteljskih in uporabniških organizacij, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah tega pravilnika.
(4) Postopki za izdajo dovoljenja za izvajanje poskusa ali serije poskusov na živalih, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo po določbah tega pravilnika.
(5) Obstoječe uporabniške organizacije, ki izvajajo predpisane poskuse na živalih, poskuse, ki jih je odredilo sodišče ali pristojni inšpektor na podlagi pravnega akta, in poskuse pri izvajanju vakcinacij in diagnostičnih preiskav, morajo vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje poskusa v dveh mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
(6) Tabele iz Priloge 2 se začnejo uporabljati 1. januarja 2017.
(7) Priloga 8, ki je sestavni del tega pravilnika, se preneha uporabljati 31. decembra 2016.
(8) Prvi odstavek 35. člena tega pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2014.
(9) Za osebe, ki izpolnjujejo pogoje glede izobrazbe in usposobljenosti po Pravilniku o pogojih za izvajanje poskusov na živalih (Uradni list RS, št. 88/06 in 81/09) in najmanj tri leta pred uveljavitvijo tega pravilnika delajo s poskusnimi živalmi, kar dokažejo z dokumentacijo o izvajanju poskusov na živalih, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz prve in druge alineje prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
39. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih (Uradni list RS, št. 88/06 in 81/09) in Pravilnik o načinih usmrtitve poskusnih živali (Uradni list RS, št. 140/06).
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-271/2012
Ljubljana, dne 23. aprila 2013
EVA 2012-2330-0037
mag. Dejan Židan l.r.
Minister
za kmetijstvo in okolje
 
Soglašam!
 
dr. Jernej Pikalo l.r.
Minister
za izobraževanje, znanost in šport