Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2010 z dne 6. 9. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2010 z dne 6. 9. 2010

Kazalo

3848. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, stran 10462.

Na podlagi tretjega odstavka 71. člena, 72., 88., 92., 159. in drugega odstavka 173. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena, drugim odstavkom 69. člena, 74., 147. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 – ZKme-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za finance
P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe »ekološki«, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji ter pristojnosti glede kontrole uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov in živil iz tretjih držav za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 967/2008 z dne 29. septembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (UL L št. 264 z dne 3. 10. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2010 z dne 24. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z logotipom ekološke pridelave Evropske unije (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2010, str. 19), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334/2008 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 471/2010 z dne 31. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 glede seznama tretjih držav, iz katerih morajo izvirati nekateri ekološko pridelani kmetijski proizvodi, da se lahko tržijo v Uniji (UL L št. 134 z dne 1. 6. 2010, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. jed je postrežena enota, ki je sestavljena iz ene ali več sestavin;
2. za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
3. pristojni organ iz točke (n) 2. člena Uredbe 834/2007/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
II. PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA
1. poglavje: splošna pravila ekološkega kmetovanja
3. člen
(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v kmetijstvu)
V ekološkem kmetijstvu se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.
4. člen
(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere)
Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja, vloži vlogo na ministrstvo. Vloga mora vsebovati:
– podatke o izvajalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID,
– podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje,
– podatke o količini, številu, vrsti oziroma površini, za katero želi izjemo,
– obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo, in
– mnenje glede izjeme, ki ga izda organizacije za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo.
5. člen
(skrajšanje obdobja preusmeritve)
Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, vloži vlogo na ministrstvo. Vloga mora vsebovati:
– podatke o izvajalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID,
– obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve,
– mnenje glede skrajšanja obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec prijavljen v kontrolo. V primeru, da gre pri zadevnem zemljišču za vrsto dejanske rabe njiva, hmeljišče, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjak, vinograd, intenzivni sadovnjak ali oljčnik, mora mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje temeljiti na rezultatih analize tal na ostanke fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge; in
– fotografski posnetki terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi ipd.) na zadevnih zemljiščih.
Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov
6. člen
(pravila za preusmeritev)
Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in tem pravilnikom.
7. člen
(nadzor)
Nadzor izvajalcev ki redijo kunce, damjake, muflone in navadne jelene ter iz njih predelujejo proizvode izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
8. člen
(označevanje)
(1) Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007ES, uporabljen mora biti zaščitni znak »ekološki« (v nadaljnjem besedilu: zaščitni znak) v skladu s 44. členom tega pravilnika, označeni pa morajo biti tudi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Uporaba logotipa Skupnosti iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodu iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.
9. člen
(predelava in prodaja)
(1) Predelava proizvodov iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo kot ekološki, če so živali vsaj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
2. poglavje: Ekološka živinoreja
A. Splošna pravila za vzrejo živali
10. člen
(obtežba in vezana reja)
(1) Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kg dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(2) Za izvajanje prvega odstavka 95. člena Uredbe 889/2008/ES se živali lahko privežejo v zgradbah, ki so že obstajale pred 24. avgustom 2000, če imajo možnost rednega gibanja in če vzreja poteka skladno z zahtevami o dobrem počutju živali, vključno z udobno nastlanimi površinami in individualno obravnavo.
11. člen
(manjše kmetijsko gospodarstvo)
(1) Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.
(2) Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi indeks ustreznosti reje živali (v nadaljnjem besedilu: IURŽ), ki je kot Priloga I sestavni del tega pravilnika.
(3) Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi I. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.
B. Pravila za rejo perutnine
12. člen
(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine)
(1) Na podlagi petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:
– slovenska zgodaj operjena kokoš,
– slovenska pozno operjena kokoš in
– slovenska pitovna kokoš.
(2) Poleg pasem iz prejšnjega odstavka, se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.
(3) Ministrstvo seznam iz prvega odstavka tega člena objavi na svoji spletni strani.
13. člen
(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje)
(1) Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po zaključku vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus zaključi v:
– aprilu in maju: tri tedne,
– juniju in juliju: štiri tedne,
– avgustu, septembru in oktobru: pet tednov.
(2) Izvajalci morajo voditi evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.
(3) Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje navedenih obdobij, kadar se zaradi lokalnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije itd.) vegetacija hitreje obrašča.
C. Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov
14. člen
(reja, izvor in nakup ekološko vzrejenih živali)
(1) Reja živali mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Živali za nakup morajo izvirati s kmetijskih gospodarstev, ki kmetujejo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
15. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
16. člen
(krma)
Krma za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora biti v skladu z določbami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom.
17. člen
(preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje)
Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES in Uredbo 1235/2008/ES.
Č. Pravila za rejo kuncev
18. člen
(nakup neekološko vzrejenih živali)
Za namene ekološke reje je letno dovoljen nakup neekoloških živali v obsegu do 100%, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.
19. člen
(namestitev živali)
(1) Živalim mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.
(2) Živali morajo imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.
(3) Najmanjša velikost notranje površine hleva mora znašati:
– za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: 8 živali na m2,
– za živali, ki so starejše od osmih tednov: 6 živali na m2.
(4) Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50% notranje površine hleva, ki pa morajo biti skozi celo obdobje prekrita z nastiljem.
(5) Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več nivojev. V primeru, da so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več nivojev, se višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.
(6) Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če živali nimajo dostopa do površin na prostem, mora biti živalim zagotovljen prostor za izpust na površine, ki so lahko pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.
(7) Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival (8 živali na m2).
(8) Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.
(9) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog v skladu s 17. členom tega pravilnika oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.
D. Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov
20. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
(1) Letno je dovoljen nakup neekoloških samic v prvem življenjskem letu v obsegu 10% staleža odraslih živali, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.
(2) Dovoljen je nakup neekoloških plemenskih samcev pod pogojem, če se jih nato redi in krmi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
21. člen
(namestitev živali)
(1) V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenski razmer.
(2) Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori znaša:
– za damjake in muflone: 10 odraslih živali na hektar in
– za navadne jelene: 5 odraslih živali na hektar.
(3) Živali v prvem življenjskem letu, ki se skotijo v čredi, se štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.
(4) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog v skladu s 17. členom tega pravilnika.
(5) Živali se redijo v oborah.
(6) Najmanjša velikost obore za damjake in muflone znaša en hektar in za navadne jelene dva hektara.
(7) Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektare.
(8) Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih znaša 0,5 hektara, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.
22. člen
(obora)
(1) Ograjen prostor mora živalim zagotavljati zaščito pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja rejnih živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.
(2) V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša.
(3) Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.
(4) Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.
(5) Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).
(6) V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje toplote.
(7) Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike.
(8) Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.
(9) Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena.
(10) Naprave za krmljenje morajo imeti nadstrešek.
(11) Rejne živali v obori morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.
(12) Ograja obore mora biti visoka za damjake in muflone najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj obore za postavitev čredink.
(13) Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ne prihaja do poškodb živali.
(14) Ograja ne sme imeti ostrih kotov.
3. poglavje: Ekološko čebelarstvo
23. člen
(izvor in označevanje)
Na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS) je za potrebe ekološkega čebelarstva dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann) v skladu z določbami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
24. člen
(območje ekološkega čebelarjenja)
Ekološko čebelarjenje je dovoljeno samo na območjih, ki so v skladu s predpisom, ki določa območja, primerna za ekološko čebelarjenje.
4. poglavje: Ekološko gojenje živali iz ribogojstva in ekološka pridelava morskih alg
25. člen
(pravila za izjemne primere)
Odobritev izjem za gojenje živali iz ribogojstva in ekološko pridelavo morskih alg poteka v skladu s 4. členom tega pravilnika.
5. poglavje: Evidenca ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala
26. člen
(evidenca semenskega materiala)
(1) V evidenci ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega materiala v RS (v nadaljnjem besedilu: evidenca semenskega materiala) se vodijo podatki o tistih vrstah in sortah, za katere je na voljo ekološki semenski material v RS.
(2) V evidenco semenskega materiala se vpišejo podatki iz 51. člena Uredbe 889/2008/ES.
(3) Na podlagi podatkov, ki se vodijo v evidenci semenskega materiala, ministrstvo vsako leto pred začetkom setvene sezone (februarja oziroma marca) in sredi rastne sezone (julija oziroma avgusta) pripravi seznam semenskega materiala, ki je na voljo za ekološko pridelavo v RS, in ga objavi na svoji spletni strani.
27. člen
(vpis v evidenco semenskega materiala)
(1) Pridelovalec, ki prideluje, dodeljuje ali pakira oziroma z ekološkim semenskim materialom oskrbuje druge pridelovalce (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) vloži na ministrstvo vlogo za vpis podatkov o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala v evidenco semenskega materiala, ki jih namerava tržiti v RS.
(2) Če dobavitelj ne razpolaga s semenom, ki ga je vpisal v podatkovno zbirko, mora o tem takoj obvestiti ministrstvo.
(3) Vloga mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 51. člena Uredbe 889/2008/ES. Vlogi je treba priložiti tudi:
– kopijo certifikata, ki potrjuje ekološko pridelavo semenskega materiala;
– izjavo, da ekološki semenski material izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin;
– registrsko številko dobavitelja, ki se mu dodeli ob vpisu v register dobaviteljev v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in
– izjavo, da bo ministrstvo nemudoma obvestil, če ekološkega semenskega materiala določene vrste ali sorte ne bo imel več na razpolago.
(4) Ministrstvo vpiše podatke iz vloge dobavitelja v evidenco semenskega materiala, če so za vpis izpolnjeni pogoji, določeni z Uredbo 889/2008/ES in s tem pravilnikom.
(5) Ministrstvo izbriše iz evidence semenskega materiala že vpisane podatke o vrsti in sorti ekološkega semenskega materiala, če ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 50. člena Uredbe 889/2008/ES.
28. člen
(dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala)
(1) Dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala na podlagi točke (b) prvega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES izda na podlagi vloge izvajalca organizacija za kontrolo in certificiranje, če so izpolnjeni pogoji in zahteve iz 45. člena Uredbe 889/2008/ES.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka, ki se mora vložiti pred setvijo, vsebuje:
– podatke o pridelovalcu: osebno ime oziroma firmo, naslov, KMG-MID,
– podatke o vrsti, sorti in količini neekološkega semenskega materiala, za katero želi pridobiti dovoljenje,
– razloge iz petega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES, zaradi katerih želi pridobiti dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
29. člen
(splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala)
(1) Splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala velja največ za eno rastno dobo oziroma do roka, ki je v prvem odstavku 30. člena tega pravilnika določen kot rok za ažuriranje ali obnavljanje evidence semenskega materiala.
(2) Splošno dovoljenje se vpiše v evidenco semenskega materiala pri tisti vrsti in sorti semenskega materiala, za katerega je bilo izdano.
30. člen
(ažuriranje evidence semenskega materiala)
(1) Evidenco semenskega materiala je treba ažurirati dvakrat letno, in sicer
– 28. februarja in
– 30. avgusta.
(2) Dobavitelj mora podatke oziroma spremembe le teh, ki se vodijo v evidenci semenskega materiala sporočiti ministrstvu do 21. februarja oziroma do 23. avgusta.
31. člen
(vodenje evidenc in letna poročila)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi evidenco o izdanih dovoljenjih iz 28. člena tega pravilnika. O izdanih dovoljenjih mora vsako leto pripraviti letno poročilo v skladu s prvim odstavkom 54. člena Uredbe 889/2008/ES. Letno poročilo mora posredovati ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(2) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih dovoljenjih iz 29. člena tega pravilnika in osmega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES.
6. poglavje: Obrati javne prehrane
32. člen
(področje uporabe)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za označevanje in nadzor živil, pripravljenih v obratih javne prehrane v smislu točke (aa) 2. člena Uredbe 834/2007/ES.
33. člen
(označevanje)
(1) Živilo ali hrana (v nadaljnjem besedilu: živilo) ali posamezna sestavina živila v obratih javne prehrane so lahko označeni ali opisani z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES ali se označbe sklicujejo na postopek ekološke pridelave, če sta živilo ali posamezna sestavina živila proizvedena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Za živilo, ki je pripravljeno v obratih javne prehrane in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, je treba uporabiti zaščitni znak v skladu s 44. členom tega pravilnika ter mora biti označeno v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(3) Uporaba logotipa Skupnosti iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES ni dovoljena.
(4) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave živila ali posamezne sestavine živila ne sme zavajati potrošnika in mora biti jasno navedeno na jedilnih listih.
(5) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave v obratu ali v imenu obrata javne prehrane je dovoljeno, če so vsa živila v obratu pripravljena v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom in če so ponujena živila, ki niso nadalje obdelana, ekološko pridelana.
(6) Izrazi iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati za živilo ali posamezno sestavino živila, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) v skladu z 9. členom Uredbe 834/2007/ES.
(7) Pri živilu, posamezni sestavini živila in jedi, pripravljeni v obratih javne prehrane, se izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES lahko uporabijo v naslednjih primerih:
a) pri poimenovanju jedi, če je živilo pridelano v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je vsaj 95% živila ekološkega kmetijskega izvora;
b) pri poimenovanju ene ali več sestavin živila, če je sestavina pridelana v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je pri posamezni jedi navedeno, katere sestavine so ekološkega kmetijskega izvora;
c) kot navajanje uporabe določenega povprečnega deleža sestavine živila, če je delež sestavine pridelan v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je pri posamezni jedi navedeno, kakšen delež živila je ekološkega kmetijskega izvora;
d) pri označevanju jedilnika, če so vse jedi, ki so navedene na jedilniku, pripravljene v skladu s točko a) tega odstavka.
34. člen
(uporaba ekoloških in konvencionalnih sestavin)
(1) Ekoloških in konvencionalnih živil ali posameznih sestavin živil, ki se jih ne da razločiti, se ne sme skladiščiti in pripravljati hkrati, razen če so zagotovljeni ločeni prostori za skladiščenje in pripravo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je istočasna uporaba ekoloških in konvencionalnih sestavin, ki se jih ne da razločiti, dovoljena, če gre za pripravo živila v skladu s točko c) sedmega odstavka 33. člena tega pravilnika.
35. člen
(enote obrata javne prehrane, ki istočasno uporabljajo ekološka in konvencionalna živila)
(1) Če se v enoti obrata javne prehrane uporabljajo ali skladiščijo ekološka in konvencionalna živila, ki se jih ne da razločiti:
– mora imeti ta enota zagotovljeno prostorsko oziroma časovno ločeno skladiščenje ekoloških in konvencionalnih živil pred in po pripravi;
– se mora priprava kontinuirano in ločeno izvajati za celotno serijo in mora biti prostorsko oziroma časovno ločena od enakih priprav za proizvode oziroma živila, ki ne spadajo v okvir Uredbe 834/2007/ES;
– je treba sprejeti vse ukrepe za identifikacijo serij in preprečevanje mešanja ali zamenjave z živili oziroma hrano, ki ni pripravljena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– se lahko živila oziroma hrana obdelujejo samo po čiščenju opreme oziroma prostorov, ki so bili v stiku s konvencionalnimi sestavinam.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če gre za pripravo živila v skladu s točko c) sedmega odstavka 33. člena tega pravilnika.
36. člen
(predhodni pregled)
(1) Pred začetkom postopka nadzora mora izvajalec:
– pripraviti popoln opis enote, objektov in dejavnosti;
– določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote, objektov in dejavnosti v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– določiti preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja kontaminacije z nedovoljenimi proizvodi ali sredstvi ter potrebne čistilne ukrepe v skladiščih in na vseh stopnjah proizvodnje obrata javne prehrane.
(2) Popolni opis enote, objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora obsegati opis prostorov za prevzem, predelavo, postrežbo in skladiščenje živil ali hrane pred in po pripravi.
(3) Opis in ukrepi oziroma preventivni ukrepi so sestavni del sistema zagotavljanja kakovosti izvajalca. Opis in ukrepi oziroma preventivni ukrepi so del izjave, ki jo podpiše izvajalec in z njo soglaša:
– da bo deloval v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom in
– da bo v primeru kršitve ali nepravilnosti upošteval ukrepe iz 30. člena Uredbe 834/2007/ES.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje preveri izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti iz predpisov iz prejšnjega odstavka in o tem sestavi zapisnik.
37. člen
(obveščanje)
Izvajalec mora organizacijo za kontrolo in certificiranje obvestiti o vseh spremembah, ki se nanašajo na opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepov oziroma preventivnih ukrepov skladno z določili prejšnjega člena.
38. člen
(nadzor)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje vsaj enkrat letno opravi nadzor izvajalca. Nadzor izvajalca poteka v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje izvaja nadzor na podlagi splošne ocene tveganja kršenja določb Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES ter tega pravilnika s strani izvajalca, pri čemer upošteva rezultate prejšnjih nadzorov, količino zadevnih živil ali hrane in tveganje zamenjave le-teh z neekološkimi živili.
(3) Če organizacija za kontrolo in certificiranje sumi, da določeno živilo ni v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom, lahko odvzame vzorec za preizkus živil. Vzorec se lahko odvzame in analizira tudi za odkrivanje morebitne kontaminacije z nedovoljenimi proizvodi. O opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.
(4) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da živilo ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, mora izvajalec pri tem izdelku odstraniti vse sklice na postopek ekološke pridelave.
39. člen
(vodenje evidenc)
(1) Izvajalec mora voditi evidence blaga in finančne evidence, ki vsebujejo najmanj podatke o:
– dobavitelju oziroma prodajalcu živil,
– vrsti in količini v enoto obrata javne prehrane dostavljenih živil,
– vrsti in količini živil v prostorih obrata javne prehrane,
– označevanju in oglaševanju živil,
– vrsti in količini konvencionalnih živil ali posameznih sestavin, če gre za pripravo jedi v skladu s točkama b) in c) sedmega odstavka 33. člena tega pravilnika, in
– rezultatih preverjanja dokumentacije pri prevzemu živil.
(2) Podatki v evidenci morajo biti dokumentirani z dokazili.
40. člen
(prevzem živil iz drugih obratov javne prehrane)
(1) Pri prevzemu živila iz drugih obratov javne prehrane izvajalec preveri zaprtost embalaže, kjer je le-ta zahtevana, in ali so na embalaži oziroma transportnem sredstvu naslednje označbe:
– ime in naslov izvajalca;
– ime živila, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– šifro organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor nad izvajalcem;
– identifikacijsko oznako serije živil, ki omogoča povezavo serije z evidenco iz 39. člena tega pravilnika.
(2) Označbe iz prejšnjega odstavka so lahko tudi na spremnem dokumentu živila, ki mora vsebovati tudi podatke o dobavitelju in prevozniku.
41. člen
(skladiščenje živil oziroma hrane)
Prostore za skladiščenje proizvodov oziroma živil je treba upravljati tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči mešanje s proizvodi oziroma živili oziroma snovmi ali onesnaženje s tistimi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
42. člen
(dostop do objektov)
(1) Izvajalec mora organizaciji za kontrolo in certificiranje za izvajanje nadzora omogočiti dostop do vseh delov enote in vseh prostorov obratov javne prehrane.
(2) Izvajalec mora organizaciji za kontrolo in certificiranje posredovati vse potrebne informacije za izvajanje nadzora. Na zahtevo organizacije za kontrolo in certificiranje mora predložiti rezultate iz lastnih pregledov in programov vzorčenja.
43. člen
(izmenjava informacij)
Kadar nadzor izvajalca ali njegovih podizvajalcev opravljajo različne organizacije za kontrolo in certificiranje, mora izjava iz tretjega odstavka 36. člena tega pravilnika vsebovati soglasje izvajalca in podizvajalcev, da organizacije za kontrolo in certificiranje lahko medsebojno izmenjujejo informacije o dejavnostih, ki jih nadzirajo, in vse druge potrebne informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje nadzora.
III. OZNAČEVANJE IN CERTIFICIRANJE
44. člen
(označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil)
(1) Izvajalec, ki želi ekološke pridelke oziroma živila, ki so pridelana ali predelana v RS, tržiti na območju RS, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je uporaba zaščitnega znaka iz prejšnjega odstavka obvezna za predpakirane proizvode iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ter za predpakirana živila v obratih javne prehrane.
(3) Izvajalec, ki želi ekološke pridelke oziroma živila, ki niso pridelana ali predelana v RS, tržiti na območju RS, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES in lahko uporabi zaščitni znak v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(4) Poleg izrazov iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES in zaščitnega znaka se lahko uporabljajo tudi zasebni logotipi oziroma blagovne znamke.
45. člen
(izdaja certifikata)
(1) Certifikat za pridelek oziroma živilo izda organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena Zakona o kmetijstvu, če po opravljeni kontroli ugotovi, da izvajalec izpolnjuje zahteve Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika in je kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi s postopkom certificiranja uredita izvajalec ter organizacija za kontrolo in certificiranje s pogodbo.
46. člen
(obvestilo o razveljavitvi certifikata)
O razveljavitvi certifikata organizacija za kontrolo in certificiranje obvesti ministrstvo, pristojne inšpekcije in Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
47. člen
(promet z ekološkimi kmetijskimi pridelki oziroma ekološkimi živili)
(1) Ekološki kmetijski pridelek oziroma ekološko živilo mora v prometu spremljati certifikat, ki zagotavlja sledljivost ter dokazuje da ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje določbe Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika.
(2) Certifikat ali kopija certifikata mora biti na vpogled pri prodajalcu. V manjših prodajalnah oziroma poslovnih enotah, ki so vključene v sistem velikih trgovskih verig, mora prodajalec na zahtevo kupca priskrbeti certifikat ali kopijo certifikata najpozneje v času 48 ur od podane zahteve.
IV. NADZORNI SISTEM
48. člen
(tehnični in organizacijski pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje)
(1) Vloga o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev organizacije za kontrolo in certificiranje mora vsebovati:
1. navedbo firme in sedeža pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki se prijavi za izvajanje kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov oziroma živil;
2. dokazilo o najemu ali lastništvu ustreznih poslovnih prostorov za opravljanje vseh nalog, povezanih s kontrolo;
3. navedbo tehnične opreme, potrebne za izvajanje kontrole ter dokazilo o usposobljenosti za izvajanje analiz. Če izvajalec nima lastne tehnične opreme za jemanje vzorcev oziroma lastnega laboratorija za opravljanje analiz, mora predložiti pogodbo z uradnim laboratorijem najpozneje v 15 dneh od imenovanja;
4. če izvajalec nima možnosti vstopa v hitro komunikacijsko omrežje državne uprave (HKOM), pisno izjavo, da si bo možnost vstopa zagotovil najkasneje v 30 dneh od imenovanja;
5. poslovnik kakovosti, ki vsebuje:
– organigram, ki prikazuje strukture zaposlenih ter shemo hierarhičnosti s pooblastili za izvajanje posameznih faz v postopku kontrole,
– postopek sprejema prijav pridelovalcev,
– način obveščanja pridelovalcev o napovedanih terenskih pregledih,
– opis pregleda kontrolnih točk pri posameznem pridelovalcu,
– ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi izvajanje predpisov o ekološki pridelavi,
– postopke vzorčenja za analizo,
– navedbo kriterijev pri ocenjevanju pred izdajo certifikatov,
– postopke pri zavrnitvi ali razveljavitvi certifikatov,
– vodenje evidenc pridelovalcev,
– letni načrt kontrole,
– postopke reševanja pritožb in
– hranjenje in arhiviranje vse dokumentacije.
6. seznam zaposlenih ali pogodbenih delavcev, ki bodo opravljali dejavnosti organizacije za kontrolo in certificiranje in dokazila o njihovi strokovni usposobljenosti (izobrazba, delovne izkušnje, strokovna izpopolnjevanja, izkušnje pri organiziranju izvajanja kontrol);
7. vzorec pogodbe s pridelovalci;
8. vzorec zapisnika o opravljeni kontroli;
9. vzorec certifikata za ekološke pridelke oziroma živila oziroma potrdilo, če je izvajalec v preusmeritvi;
10. navedbo višine stroškov in načina obračunavanja vseh stroškov, ki bi jih v primeru imenovanja zaračunavali pridelovalcem za svoje storitve;
11. akreditacijsko listino, ki jo izda javni zavod Slovenska Akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki je vključena v Evropsko akreditacijo, in ki potrjuje, da je organizacija za kontrolo in certificiranje akreditirana po različici Evropskega standarda EN 45011 ali Vodnika ISO 65 (»Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov«).
(2) Če so izvajalci tuje pravne ali fizične osebe, morajo predložiti dokazila v slovenščini in dati pisno izjavo, da bodo vsi postopki in vodenje dokumentacije potekali v slovenskem jeziku.
49. člen
(organizacija za kontrolo in certificiranje)
Organizacija za kontrolo in certificiranje:
– vodi evidence izvajalcev, s katerimi imajo sklenjene pogodbe in nad katerimi izvajajo kontrolo. Podatke mora obdelovati v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih posredovati v zbirno evidenco izvajalcev, ki jo upravlja ministrstvo;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 1. marca tekočega leta posreduje seznam izvajalcev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili za kontrolo v naslednjem letu;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posreduje zbirno poročilo o nadzornih dejavnostih, ki jih je izvajala v preteklem letu;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posreduje statistične podatke o ekološki pridelavi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– najpozneje v roku trideset dni izda dovoljenja in soglasja v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– pridobi soglasje v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– pristojni inšpekciji omogoči dostop do svojih pisarn in objektov ter do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nudi potrebne informacije;
– ministrstvu, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Statističnemu uradu RS omogoči dostop do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nudi potrebne informacije;
– ki je opravljala kontrolo izvajalca v prejšnjih letih, posreduje na podlagi zahteve organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja kontrolo izvajalca v tekočem letu, vse podatke o izvajalcu ter izdaji certifikatov.
50. člen
(vzorčenje in analize)
(1) Organizacije za kontrolo in certificiranje izvajajo vzorčenje na ostanke FFS v skladu s predpisom, ki določa metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki FFS v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih ter v primeru vzorčenja pred oziroma ob spravilu na podlagi poslovnika kakovosti iz 48. člena tega pravilnika. Tako odvzet vzorec se šteje za uradni vzorec.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje na podlagi ocene tveganja odvzame vzorec živil, kmetijskih pridelkov, delov kmetijskih rastlin oziroma tal za analizo ostankov FFS, GSO in težkih kovin pri terenskih kontrolnih pregledih, in sicer za analizo ostankov FFS pri najmanj 3% izvajalcev, za analizo ostankov GSO pri najmanj 1% izvajalcev in za analizo ostankov težkih kovin pri najmanj 1% izvajalcev.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje vzorce iz drugega odstavka na testiranje uradnim laboratorijem.
(4) Organizacija za kontrolo vodi evidenco odvzetih vzorcev in rezultatov opravljenih analiz v obliki tabele, iz katere je razviden vsaj naslov kmetijskega gospodarstva, kjer je bil vzorec vzet, KMG-MID, vrsta opravljenega vzorčenja ter rezultat analize. Te podatke mora kontrolna organizacija na zahtevo pristojnega inšpektorja v celoti ali v zahtevanem obsegu posredovati pristojni inšpekciji.
(5) Organizacija za kontrolo in certificiranje obvesti pristojne inšpekcije o morebitnih preseženih mejnih vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih.
(6) Pri analizi vzorcev na ostanke pesticidov se upošteva meja detekcije analitske metode.
(7) Uradni laboratorij opravi analizo in izda analizni izvid v razumnem roku, da omogoči organizaciji za kontrolo in certificiranje pravočasne informacije, potrebne za izdajo certifikata iz 45. člena tega pravilnika.
(8) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje ministrstvu vsako leto skupaj z zbirnim poročilom iz 49. člena tega pravilnika tudi poročilo o analiznih izvidih. Poročilo o analiznih izvidih mora vsebovati podatke o:
– številu in vrsti odvzetih vzorcev,
– številu vzorcev, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, in
– izvedenih ukrepih v primeru posameznih neskladnosti.
(9) Če pristojne inšpekcije ugotovijo kršitev predpisov s področja FFS, o tem nemudoma obvestijo organizacijo za kontrolo.
51. člen
(zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje sestavi zapisnik o vsakem opravljenem kontrolnem pregledu z opisom vseh neskladnosti glede na zahteve, določene z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka organizacija za kontrolo in certificiranje izda v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod izvajalec.
52. člen
(obveznosti izvajalca)
(1) Vsak izvajalec, ki želi kmetijske pridelke oziroma živila označevati z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, se mora prijaviti organizaciji za kontrolo in certificiranje in izvajati svojo dejavnost v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Pri prijavi mora izvajalec organizaciji za kontrolo in certificiranje posredovati podatke v skladu s 63. členom Uredbe 889/2008/ES in:
– enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta,
– pravno organizacijsko obliko,
– KMG-MID,
– podatke o staležu rejnih živali (npr.: vrsta živali, število, starost ali teža živali),
– podatke o vrsti ekoloških pridelkov oziroma živil in v primeru, da poteka tudi pridelava oziroma predelava, ki ni v skladu s tem pravilnikom, tudi vrsto in količino pridelkov in živil ter delovne postopke pri pridelavi oziroma predelavi le-teh,
– načrt nabiranja rastlin in soglasje ministrstva, pristojnega za varstvo narave, v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, če gre za nabiranje prostorastočih rastlin,
– zemljevid z vrisanim območjem paše v merilu 1: 25000 in posestni list z vrisanimi lokacijami čebeljih panjev in čebelnjakov v primeru ekološkega čebelarjenja,
– podatke o nadomestnem hranjenju čebel, in sicer: vrsto izdelka, datume, količine in panje, kjer se izvaja nadomestno hranjenje za posamezne čebelnjake,
– podatek o organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je opravljala kontrolo v predhodnih letih v primeru, da je bil izvajalec v kontroli pri drugi organizaciji za kontrolo in certificiranje,
– podatek o želenih dodatnih kontrolah po posameznih zasebnih standardih za določene blagovne znamke katere opravlja organizacija za kontrolo in certificiranje,
– izjavo izvajalca, da dovoljuje organizaciji za kontrolo in certficiranje dostop do skladiščnih, proizvodnih in predelovalnih prostorov ter parcel kot tudi do zapisov in ustrezne dokumentacije,
– podatke o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini in
– druge podatke v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(3) Izvajalec mora organizaciji za kontrolo in certificiranje vsako leto najpozneje do 31. januarja tekočega leta posredovati podatke o količini kmetijskih pridelkov oziroma živil pridelanih oziroma predelanih v predhodnem letu.
(4) Prestopi iz ene organizacije za kontrolo in certificiranje k drugi niso dovoljeni med postopkom certificiranja.
(5) Izvajalec je lahko prijavljen v kontroli in postopku certificiranja hkrati pri dveh ali več organizacijah za kontrolo in certificiranje, vendar pa mora pridobiti od vseh teh organizacij za kontrolo in certificiranje pozitivna poročila o opravljenih kontrolah oziroma certifikate, sicer se štejejo njegovi kmetijski pridelki oziroma živila kot neekološki.
(6) Za izvajalce, ki proizvode prodajajo neposredno končnim potrošnikom ali uporabnikom in teh proizvodov ne proizvajajo in pripravljajo, če jih skladiščijo samo na prodajnem mestu, ali jih ne uvažajo iz tretje države in ki izvajanje teh dejavnosti niso prenesli na tretje osebe, se ne uporabljajo določbe o nadzornem sistemu iz IV. poglavja tega pravilnika.
53. člen
(poročilo inšpekcij)
Inšpekcija, pristojna za kmetijstvo, in inšpekcija, pristojna za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, vsako leto ministrstvu posredujeta poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje za predhodno leto, in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
54. člen
(izmenjava informacij)
(1) Če organizacije za kontrolo in certificiranje ali pristojni inšpektorji ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti, povezane z ekološko pridelavo oziroma predelavo, se o tem medsebojno obvestijo.
(2) V kolikor gre za kršitve oziroma nepravilnosti v povezavi z ekološko pridelavo oziroma predelavo za kmetijske pridelke oziroma živila, ki so na trgu, vendar niso proizvedeni v RS, pristojne inšpekcije o tem obvestijo ministrstvo.
V. NADZOR UVOZA IZ TRETJIH DRŽAV
55. člen
(izvajanje nadzora uvoza)
Nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil, ki se nanaša na sprostitev v prosti promet, izvajajo carinski organi.
56. člen
(naloge carinskih organov pri nadzoru uvoza)
Carinski organi:
– preverijo skladnost pošiljke (vrsto, količino in državo porekla) z izvirnikom potrdila o kontrolnem pregledu in ostalo spremljajočo dokumentacijo ter overijo izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu;
– preverijo, da je izvirnik potrdila o kontrolnem pregledu izdal nadzorni organ oziroma izvajalec nadzora, ki je pooblaščen s strani pristojnega organa tretje države, iz katere prihaja pošiljka ter da je naveden na uradnem seznamu nadzornih organov oziroma izvajalcev nadzora v Evropski uniji, ki se vsako leto ažurira (posodablja) in objavi v Uradnem listu Evropske unije, Zbirka C;
– preverijo ekološke označbe pri končno pakiranih proizvodih, pri čemer mora biti vsak posebej označen z ostalo spremljajočo dokumentacijo.
57. člen
(evidenca uvoza ekoloških proizvodov oziroma živil iz tretjih držav)
(1) Carinski organi vodijo evidenco o uvozu ekoloških proizvodov oziroma živil iz tretjih držav.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vključuje:
– število uvoznikov ekoloških proizvodov oziroma živil,
– vrste in količine uvoženih ekoloških proizvodov oziroma živil,
– državo odpošiljanja oziroma državo porekla.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka carinski organ posreduje ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(odlog uporabe)
(1) Določbe o reji kuncev, reji damjakov, muflonov in navadnih jelenov ter določbe o obratih javne prehrane od 6. do 9. člena, od 14. do 22. člena, od 32. do 43. člena in določba drugega odstavka 44. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2011.
(2) Določba glede doseganja 24 točk po IURŽ iz tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2011.
59. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06, 21/07 – popr. in 37/07), določba drugega odstavka 10. člena pa se uporablja do 31. decembra 2010.
60. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-253/2009/19
Ljubljana, dne 13. julija 2010
EVA 2009-2311-0082
mag. Dejan Židan l.r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
 
Soglašam!
 
dr. Franc Križanič l.r.
Minister
za finance