Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2010 z dne 19. 3. 2010

Kazalo

908. Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic, stran 2710.

Na podlagi tretjega odstavka 46. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
P R A V I L N I K
o izdajanju poštnih vrednotnic
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa način in postopke izdajanja poštnih vrednotnic ter druge zadeve, povezane z izdajanjem poštnih vrednotnic.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Blok poštnih znamk je posebna oblika tiska ene ali več priložnostnih poštnih znamk, katerih perforacija praviloma ne sega do zunanjega roba bloka. Poštna znamka ali znamke v bloku so lahko detajl motiva, ki je na celem bloku.
2. Izsekavanje je način ločevanja poštnih znamk, pri katerem so znamke ločene z majhnimi zarezami, ki omogočajo lažjo ločitev poštnih znamk.
3. Mala pola poštnih znamk je prodajna pola, ki obsega od štiri do deset natisnjenih poštnih znamk s perforacijo, ki sega praviloma do zunanjih robov te pole.
4. Nazivna vrednost poštne vrednotnice je vrednost, natisnjena na poštni vrednotnici v obliki številke, črke ali besedila.
5. Oznaka L označuje poljubno leto, oznaka L-n, kjer je n=1,2, pa leto, ki je n-let pred tem poljubnim letom L.
6. Perforacija je način ločevanja poštnih znamk, pri katerem so znamke ločene z vrstami luknjic, ki omogočajo lažjo ločitev poštnih znamk.
7. Pola poštnih znamk je prodajna pola, ki vsebuje od enajst do 50 poštnih znamk s perforacijo, ki sega praviloma do zunanjih robov te pole.
8. Razrez znamk je način ločevanja poštnih znamk, natisnjenih na samolepilnem papirju, pri katerem so znamke ločene med seboj ali od robnega polja z ravnim ali valovitim razrezom.
9. Robno polje pole poštnih znamk je polje ob zunanjem robu te pole, ki ni več del poštne znamke.
10. Serija poštnih znamk je več poštnih znamk iste ali sorodne tematike, ki izidejo hkrati ali izhajajo po več let zapored in imajo enako tipografijo in izvedbo.
11. Zvežček in kartonček poštnih znamk sta izdaja večjega števila enakih ali različnih poštnih znamk, pritrjenih v poseben ovitek ali nanj.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določen v Zakonu o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09; v nadaljnjem besedilu: zakon).
II. LASTNOSTI POŠTNIH VREDNOTNIC
3. člen
(poštne znamke)
(1) Poštne znamke so poštne vrednotnice, opredeljene z nazivno vrednostjo, velikostjo, materialom, tiskom, barvo, besedilom in načinom ločevanja.
(2) Na vsaki poštni znamki morajo biti natiskani naslednji elementi: ime države “SLOVENIJA“, nazivna vrednost in beseda “POŠTA“ ali znak gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona.
(3) Poštne znamke so lahko izdane v seriji poštnih znamk.
(4) Na poštnih znamkah je lahko izvedena tudi zaščita pred ponarejanjem in zlorabljanjem v obliki tiska na posebnem papirju, varnostne perforacije ali dodatnega zaščitnega tiska.
4. člen
(vrste poštnih znamk)
(1) Poštne znamke se delijo na redne, osebne in priložnostne poštne znamke.
(2) Redne poštne znamke se izdajajo po postopku, določenem v 10. členu tega pravilnika.
(3) Priložnostne poštne znamke so namenjene prikazovanju motivov iz sveta narave, športa, osebnosti in podobno in tudi zaznamovanju pomembnih obletnic, domačih in svetovnih dogodkov ter se izdajajo po postopku, določenem v 11. ali 12. členu tega pravilnika.
(4) Osebne poštne znamke so sestavljene iz okvirja, ki vsebuje vse elemente iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, in dotiska znotraj okvirja z motivi po željah njihovih naročnikov, ter se izdajajo v skladu s splošnimi pogoji iz 13. člena tega pravilnika.
(5) Poštne znamke se uporabljajo za označevanje plačila poštnih storitev.
5. člen
(oblikovanje pol in blokov poštnih znamk)
(1) Redne poštne znamke so praviloma izdane na polah poštnih znamk, zvežčkih ali kartončkih.
(2) Priložnostne poštne znamke so lahko izdane na polah poštnih znamk, malih polah poštnih znamk, v blokih poštnih znamk, zvežčkih ali kartončkih.
(3) Osebne poštne znamke so lahko izdane na polah poštnih znamk, malih polah poštnih znamk, v zvežčkih ali v kartončkih.
(4) Poštne znamke morajo biti medsebojno ločene s perforacijo, izsekavanjem, razrezom ali z drugačnim načinom ločevanja.
(5) Robno polje pole poštnih znamk se lahko uporablja za različna označevanja, likovne rešitve in črtne kode.
(6) Celotno tehnično izvedbo tiska, vključno z načinom ločevanja znamk, potrdi komisija za izdajo poštnih vrednotnic (v nadaljnjem besedilu: komisija).
6. člen
(poštne celine)
(1) Poštne celine se delijo na redne dopisnice, redna pisma celine, letalske zalepke, ilustrirane dopisnice, razglednične dopisnice in priložnostna pisma celine.
(2) Redna dopisnica in redno pismo celina sta poštni celini določene velikosti in z elementi, ki jih določi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona v skladu z akti Svetovne poštne zveze (UPU).
(3) Letalska zalepka ali aerogram je poštna celina, ki ima na enem delu natisnjeno celotno prednjo stran pisemskega ovitka, preostali del pa je namenjen korespondenci; ko se zloži in zlepi, dobi izgled pisemske poštne pošiljke.
(4) Ilustrirana dopisnica je poštna celina, ki ima poleg elementov redne dopisnice na levi polovici naslovne strani ilustracijo ali besedilo, na desni strani pa ima lahko ilustracijo z elementi znamke.
(5) Razglednična dopisnica je poštna celina, ki ima na naslovni strani elemente redne ali ilustrirane dopisnice, na hrbtni strani pa ilustracijo s poljubnim motivom.
(6) Priložnostno pismo celina je poštna celina, ki ima poleg elementov rednega pisma celine na levi polovici naslovne strani ilustracijo ali besedilo, na desni strani pa ima lahko ilustracijo z elementi znamke.
7. člen
(nazivna vrednost poštnih vrednotnic)
Nazivno vrednost poštnih znamk in celin določi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona v skladu s potrebami poštnega prometa, v skladu s priporočili in kodeksom Svetovne poštne zveze (UPU), na podlagi odobritve komisije in ob upoštevanju veljavnih predpisov.
8. člen
(veljavnost poštnih vrednotnic)
Veljavnost poštnih vrednotnic je časovno neomejena, razen če ta pravilnik določa drugače.
III. IZDAJANJE IN UMIK POŠTNIH VREDNOTNIC TER PRETISK POŠTNIH ZNAMK
9. člen
(izdajanje poštnih vrednotnic)
(1) Poštne vrednotnice izdaja gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona.
(2) Poštne vrednotnice so do prodaje last gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona, ki z njimi ustrezno gospodari.
(3) Redne poštne znamke in poštne celine se izdajajo v skladu s potrebami poštnega prometa.
(4) Priložnostne poštne znamke se v letu L izdajajo na podlagi letnega programa izdaje priložnostnih poštnih znamk (v nadaljnjem besedilu: letni program) za leto L in sklepa komisije iz sedmega odstavka 11. člena tega pravilnika.
(5) Osebne poštne znamke se izdajajo v skladu z naročili in splošnimi pogoji iz 13. člena tega pravilnika.
10. člen
(postopek izdaje rednih poštnih znamk)
(1) Ko so izpolnjeni pogoji, določeni v tretjem odstavku prejšnjega člena, komisija potrdi ime serije rednih poštnih znamk ali ime posamezne redne poštne znamke.
(2) Ko komisija potrdi ime serije rednih poštnih znamk ali ime posamezne redne poštne znamke, gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona objavi javni razpis za izbiro oblikovalca serije rednih poštnih znamk ali posamezne redne poštne znamke.
(3) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, s sklepom izbere oblikovalca in z njim sklene pogodbo. Pri izbiri oblikovalca mora gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona pridobiti soglasje komisije.
(4) Komisija s sklepom potrdi motiv in likovno rešitev serije rednih poštnih znamk ali posamezne redne poštne znamke in predlaga gospodarski družbi iz prvega odstavka 46. člena zakona izdajo redne poštne znamke.
11. člen
(postopek izdaje priložnostnih poštnih znamk)
(1) V letu L-2 gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona najkasneje do 31. januarja objavi vabilo za izbiro imen priložnostnih poštnih znamk za leto L, ki traja vsaj tri mesece.
(2) Komisija najkasneje do 30. septembra leta L-2 potrdi imena priložnostnih poštnih znamk za leto L na podlagi predlogov iz prejšnjega odstavka in dolgoročne emisijske politike gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona, ki mora upoštevati izdaje v okviru organizacije PostEurop, skupne izdaje z drugimi državami ter serije priložnostnih poštnih znamk.
(3) Po izbiri imen ter določitvi skupnega števila priložnostnih poštnih znamk za leto L oziroma števila priložnostnih poštnih znamk pri posameznem imenu gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona do 31. oktobra leta L-2 pošlje predlog letnega programa za leto L v potrditev ministru, pristojnemu za pošto (v nadaljnjem besedilu: minister).
(4) V letnem programu za leto L morajo biti za vse priložnostne poštne znamke, izdane v tem letu, navedeni naslednji elementi:
1. podatki o imenu priložnostne poštne znamke,
2. števila priložnostnih poštnih znamk pri posameznem imenu,
3. izvedba priložnostnih poštnih znamk (blok, mala pola poštnih znamk, pola poštnih znamk, zvežček ali kartonček),
4. datum izdaje priložnostne poštne znamke.
(5) Minister potrdi letni program za leto L najkasneje do 30. novembra leta L-2. Po ministrovi odobritvi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona objavi letni program v svojem uradnem glasilu.
(6) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona objavi v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, javni razpis za izbiro oblikovalca za posamezno priložnostno poštno znamko za leto L. Po izvedenem javnem razpisu se s sklepom izbere oblikovalca in z njim sklene pogodbo. Pri izbiri oblikovalca mora gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona pridobiti soglasje komisije.
(7) Pred izdajo priložnostne poštne znamke komisija izda sklep, ki poleg elementov, določenih v letnem programu za leto L, določa še:
1. motiv priložnostne poštne znamke,
2. likovno rešitev priložnostne poštne znamke,
3. oblikovalca priložnostne poštne znamke,
4. nazivno vrednost priložnostne poštne znamke,
5. naklado priložnostne poštne znamke,
6. velikost priložnostne poštne znamke,
7. tehniko in izvedbo tiskanja,
8. način ločevanja priložnostnih poštnih znamk,
9. vrsto materiala.
(8) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona izdaja posamezne priložnostne znamke na podlagi sklepa komisije iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(postopek izdaje priložnostnih poštnih znamk, ki niso predvidene v letnem programu)
(1) Kadar obstajajo posebej utemeljeni razlogi, lahko komisija izda sklep o izdaji priložnostne poštne znamke, ki ni predvidena v letnem programu.
(2) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona o sklepu o izdaji priložnostne poštne znamke, ki ni predvidena v letnem programu, obvesti ministrstvo, pristojno za pošto.
13. člen
(postopek izdaje osebnih poštnih znamk)
(1) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona sprejme splošne pogoje in cenik za izdajanje osebnih poštnih znamk.
(2) Dotiske iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika z različnimi motivi lahko v skladu s splošnimi pogoji naročijo fizične ali pravne osebe pri gospodarski družbi iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(postopek izdajanja poštnih celin)
(1) Velikost, obliko in vsebino poštnih celin določi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona s posebnim predpisom, ki ga objavi v svojem uradnem glasilu.
(2) Motive in likovne rešitve ilustriranih in razgledničnih dopisnic ter priložnostnih pisem celin s sklepom potrdi komisija.
15. člen
(naklada in dotiskovanje poštnih vrednotnic)
(1) Naklada rednih poštnih znamk in poštnih celin ni omejena in je odvisna od potreb poštnega prometa.
(2) Naklada priložnostnih poštnih znamk se določi s sklepom komisije iz sedmega odstavka 11. člena tega pravilnika glede na predvidene potrebe in možnosti prodaje.
(3) Najmanjšo naklado osebnih poštnih znamk določi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona s splošnimi pogoji iz 13. člena tega pravilnika.
(4) Priložnostnih poštnih znamk, ilustriranih ter razgledničnih dopisnic se praviloma ne dotiskuje.
(5) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona mora priložnostne poštne znamke, ilustrirane dopisnice, razglednične dopisnice in priložnostna pisma celine prodajati najmanj eno leto po izdaji oziroma do prodaje zalog.
16. člen
(umik poštnih vrednotnic)
(1) Na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona, ki ga potrdi komisija, izda minister sklep o umiku posamezne izdaje poštnih vrednotnic iz prometa, gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona pa ga objavi v dnevnem tisku.
(2) Rok za umik posameznih poštnih vrednotnic ne sme biti krajši od treh mesecev po objavi sklepa v uradnem glasilu gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona in dnevnem tisku. V tem roku smejo pooblaščeni prodajalci pri gospodarski družbi iz prvega odstavka 46. člena zakona zamenjati poštne vrednotnice, namenjene umiku, z veljavnimi poštnimi vrednotnicami v enaki skupni nazivni vrednosti.
(3) O nadaljnjem razpolaganju z umaknjenimi poštnimi vrednotnicami, ki se ne smejo več uporabljati v poštnem prometu, odloča direktor gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona.
17. člen
(pretisk nazivne vrednosti rednih poštnih znamk)
Nazivne vrednosti rednih poštnih znamk se pretiskujejo le izjemoma. Na predlog gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona, ki ga potrdi komisija, izda minister sklep o pretisku nazivne vrednosti rednih poštnih znamk. Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona objavi sklep o pretisku v dnevnem tisku.
IV. KOMISIJA ZA IZDAJO POŠTNIH VREDNOTNIC
18. člen
(komisija)
(1) Komisija vodi postopke, ki se nanašajo na izdajanje poštnih vrednotnic. Sestavlja jo sedem članov:
1. trije predstavniki gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona,
2. dva predstavnika ministrstva, pristojnega za pošto, in
3. dva predstavnika Filatelistične zveze Slovenije.
(2) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona, ministrstvo, pristojno za pošto, in Filatelistična zveza Slovenije predlagajo svoje predstavnike v komisiji.
(3) Komisijo s sklepom imenuje minister. V njem določi tudi njenega predsednika in namestnika, ki sta praviloma predstavnika gospodarske družbe iz prvega odstavka 46. člena zakona.
(4) Mandat komisije traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
(5) Komisija sprejme poslovnik o delu komisije in merila za oblikovanje poštnih vrednotnic.
(6) Komisija je sklepčna, če je pri sklepanju navzoča večina vseh članov.
(7) Komisija sprejema odločitve z navadno večino navzočih. Če je rezultat glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika komisije.
(8) Komisija lahko povabi k sodelovanju dodatne predstavnike ministrstva, pristojnega za pošto, in različne strokovnjake s področja filatelije, likovnega oblikovanja ali tematike, na katero se nanaša konkretna izdaja poštnih vrednotnic. Dodatno vabljeni nimajo glasovalne pravice.
(9) Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona skrbi za izvajanje sklepov komisije.
19. člen
(pristojnosti komisije)
Pristojnosti komisije so:
1. potrditev imen serij poštnih vrednotnic ali imen posameznih poštnih vrednotnic,
2. potrditev motivov in likovnih rešitev poštnih vrednotnic, razen osebnih poštnih znamk,
3. predlaganje izdaj poštnih vrednotnic,
4. priprava predloga letnega programa priložnostih znamk,
5. izdaja sklepov o izdaji priložnostnih poštnih znamk z vsemi elementi, določenimi v sedmem odstavku 11. člena tega pravilnika,
6. izbor motiva na javnem natečaju in soglašanje z izborom oblikovalca,
7. izdaja sklepa o izdaji priložnostne poštne znamke, ki ni predvidena v letnem programu,
8. potrditev predloga o pretisku nazivne vrednosti rednih poštnih znamk,
9. odobritev nazivne vrednosti rednih poštnih znamk, ki jo določi gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona,
10. oblikovanje meril za oblikovanje poštnih vrednotnic in
11. druge zadeve, določene s tem pravilnikom.
V. PRIGLASITEV (NOTIFIKACIJA) POŠTNIH ZNAMK
20. člen
(priglasitev poštnih znamk)
Gospodarska družba iz prvega odstavka 46. člena zakona priglasi vsako izdajo poštnih znamk in brezplačno pošlje zahtevano število primerkov poštnih znamk vsem poštnim upravam držav članic Svetovne poštne zveze (UPU) s posredovanjem njenega Mednarodnega urada v Bernu.
VI. NADZOR
21. člen
(nadzor nad izvajanjem pravilnika)
Vsak član komisije ima pravico vložiti pobudo za začetek postopka inšpekcijskega nadzora in ima v postopku položaj stranke.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(delovanje komisije)
Komisija za izdajo poštnih vrednotnic, imenovana na podlagi Pravilnika o izdajanju poštnih vrednotnic (Uradni list RS, št. 83/02 in 87/05), nadaljuje svoje delo na podlagi določb tega pravilnika.
23. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izdajanju poštnih vrednotnic (Uradni list RS, št. 83/02 in 87/05).
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-189/2009-15
Ljubljana, dne 4. marca 2010
EVA 2009-3211-0032
Gregor Golobič l.r.
Minister
za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo