Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2009 z dne 30. 9. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2009 z dne 30. 9. 2009

Kazalo

3338. Občinski program varnosti, stran 10284.

Občinski svet Občine Mozirje je na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, ZORed) in 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) na 22. redni seji dne 22. 6. 2009 sprejel
O B Č I N S K I P R O G R A M V A R N O S T I
1. UVOD
Občinski program varnosti (v nadaljevanju: OPV) je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev Občine Mozirje Namen OPV je načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v Občini Mozirje. Kvaliteten javni prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in delajo, ter z okoljem kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. Kvaliteten javni prostor tudi pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda; to pa konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori varni, čisti in urejeni.
OPV zato predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja medobčinskega redarstva. V OPV so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev ter opredelitev finančnih posledic. V dokumentu so opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo medobčinskega redarstva ter za sodelovanje s Policijo in drugimi subjekti varnosti pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru.
OPV Občine Mozirje obsega en strateški cilj in 4 operativne cilje. Skupaj obsega 25 ukrepov, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto javnega prostora v Občini Mozirje.
OPV Občine Mozirje je istočasno tudi program dela občinskih redarjev oziroma medobčinskega redarstva, ki je zasnovan razvojno tako, da se ga vsako leto dopolni s preveritvijo varnostnih tveganj in potrebami varnosti, ter ukrepi za doseganje zadanih ciljev v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih Občina Mozirje namenja za to področje dela.
2. IZHODIŠČA
Obseg in kvaliteto varnosti javnega prostora v Občini Mozirje zagotavljajo: policija, inšpekcijske službe, medobčinsko redarstvo, služba za zaščito in reševanje, gasilci in podjetja za zasebno varovanje.
Policija je tisti subjekt v Občini Mozirje, ki na najbolj neposreden način zagotavlja oziroma skrbi za javno varnost in javni red v Občini Mozirje, medobčinsko redarstvo pa bo s svojo prisotnostjo in opazovanjem na terenu policijo obveščalo o varnostno zanimivih dogodkih. Ob neposredno ogroženem življenju ljudi pa skladno z zakonom tudi ukrepalo.
Izhodišče za vzpostavitev in zagotavljanje obsega in kvalitete varnosti javnega prostora oziroma ustreznega stanja javne varnosti in javnega reda v Občini Mozirje so pravno-sistemski in organizacijski ukrepi.
Zato je Občina Mozirje za zagotavljanje kvalitete varnosti javnega prostora vzpostavila medobčinsko redarstvo ter sprejela pričujoči OPV z oceno varnostnih razmer Občini Mozirje, ki je bila pripravljena na podlagi ocene varnostnih razmer, ki jo je pripravila Policijska postaja Mozirje.
 
2.1 Ocena varnostnih razmer v Občini Mozirje
Ocena varnostnih razmer je bila izdelana na podlagi ocene varnostnih razmer, ki jo je pripravila Policijska postaja Mozirje in na podlagi letnega poročila PP Mozirje za leto 2008. Ocena vsebuje le posnetek stanja in ugotovitev varnostnih tveganj medtem, ko bodo ukrepi za obvladovanje in izboljšanje stanja lokacijsko in terminsko vsebovani v poglavju »Aktivnosti in ukrepi za doseganje strateških ciljev«.
I. POSNETEK STANJA
1. Zbir podatkov za analizo
Ocena varnostnih razmer je pripravljena na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbrala Policijska postaja Mozirje v letnem poročilu 2008 za območje Policijske postaje Mozirje in oceni varnostnih razmer za območje Občine Mozirje. V oceno varnostnih razmer so vključena tudi varnostna priporočila občanov, ki so jih preko svojih predstavnikov posredovali medobčinskemu redarstvu. Prav tako so v oceni vključena priporočila SPV Občine Mozirje.
2. Operativni ogled območja občine Mozirje
Občina Mozirje obsega dobrih 53,7 km² površine, na kateri živi 4.052 prebivalcev. Občina Mozirje je razdeljena na 8 naselij. Skoraj 50% prebivalstva živi na območju kraja Mozirje.
Največ glavnih varnostnih problemov se pojavlja v kraju Mozirje, čeprav posamezni primeri kažejo, da pri načrtovanju varnostnih ukrepov ne gre pozabiti tudi na ostale zaselke.
Skozi občino poteka glavna tranzitna cesta, ki povezuje Zgornje Savinjsko dolino z državnim avtocestnim omrežjem. Ta cesta zaradi obremenjenosti in poteka po ravninskem terenu tudi najbolj izstopa po številu nesreč in tudi smrtnih žrtev. Druga problematična cesta poteka iz kraja Mozirje proti RTC Golte. Tudi v samem mestu so odseki teh dveh prometnic med najbolj problematičnimi. Tretja problematična cesta je republiška cesta preko Gorenjskega klanca, ki pa se ravno sedaj modernizira. Iz vidika prometne varnosti je zelo obremenjena tudi lokalna cesta, ki poteka po Lepi Njivi in povezuje Ljubijo in Občino Šoštanj.
Poleg prometne problematike na glavnih prometnicah, se le-te uporabljajo tudi za pretok kriminala, kjer izstopa predvsem povezava proti Velenju, pogosto pa tudi proti Celju.
Kraj Mozirje je zaradi sedeža upravne enote Mozirje najbolj razvit kraj v Zgornje Savinjski dolini. Ponaša se tudi z sodobno športno dvorano in urejenim kompleksom zunanjih športnih igrišč, zaradi česar smo pogosto gostitelji večjih športnih prireditev, hkrati pa te prireditve (tekma) pomenijo povečano tveganje za kršitve javnega reda in miru.
Mozirje je tudi turistično usmerjeno mesto, zaradi česar je pogosto prireditelj večjih turističnih prireditev (razstave cvetja v Mozirskem gaju, pustovanje, silvestrovanje), ki prav tako zaradi večjega števila obiskovalcev pomenijo varnostno tveganje.
3. Pregled organiziranosti Občine Mozirje in delovanja posameznih služb znotraj nje
Občino Mozirje predstavlja in zastopa župan Ivan Suhoveršnik. Občinska uprava je organizirana kot enovita občinska uprava.
4. Pregled obstoječih aktov, dokumentov in drugega gradiva, ki se nanašajo na vzpostavljanje medobčinskega redarstva po novem zakonu
Občina Mozirje je prvi odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave sprejela v letu 2003. Prve občine ustanoviteljice so bile Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestna občina Velenje. Zaradi sprememb v državni zakonodaji in priključitvi novih občin ustanoviteljic je bil v letu 2007 sprejet nov Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave Medobčinski inšpektorat, upoštevajoč vse spremembe. Tako sta se ostalim občinam ustanoviteljicam pridružili še Občina Braslovče in Občina Rečica ob Savinji.
V okviru Medobčinskega inšpektorata je ustanovljeno tudi medobčinsko redarstvo. Odlok je usklajen z Zakonom o občinskem redarstvu. Prav tako so z zakonom usklajeni vsi odloki, ki urejajo pristojnost občinskega redarstva. Občinski odloki so taksativno našteti v poglavju o pristojnosti občinskih redarjev po občinskih odlokih.
5. Razgovor z županom oziroma direktorico občinske uprave in drugimi odgovornimi za vzpostavitev občinskega redarstva
Varnost je ena izmed temeljnih človeških dobrin, ki jo v Občini Mozirje postavljamo med prioritetne naloge. Občinski program varnosti je nadgradnja obstoječih programov ter postopkov, ki neposredno ali posredno vplivajo na izboljšanje varnosti v Občini Mozirje. Nujno je usklajeno in povezano delovanje vseh akterjev, ki s svojim delovanjem lahko pripomorejo k izboljšanju varnosti tako na preventivnem kot tudi na kurativnem področju. Kljub obsežnosti tega programa še vedno zajema le del občinske varnostne politike in ga je potrebno smatrati kot instrument dela občinske uprave, občinske redarske službe ter občinske inšpekcije v povezavi z drugimi organi in organizaciji v občini pri izvajanju zastavljenih ciljev. S pričetkom izvajanja določenih nalog navedenih v tem programu (in s tem z izvajanjem novih pooblastil) se bodo zagotovo pokazale tudi potrebe po spremembah in dopolnitvah programa varnosti.
II. ANALIZA IN OCENA OGROŽENOSTI – UGOTOVITEV STOPENJ OGROŽENOSTI
1. Ogroženost od naravnih nesreč
Za primer naravnih nesreč Občina Mozirje izdelane naslednje občinske načrte zaščite in reševanja:
– občinski načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči
– občinski načrt zaščite in reševanja ob poplavah
– občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu
– občinski načrt varstva pred požarom
– občinski načrt reševanja v primeru okvare na žičniški napravi
– občinski načrt ob plazenju
– občinski načrt ob neurju.
Ogroženost zaradi jedrskih nesreč in vojne je relativno nizka, v novejših načrtih zaščite in reševanja bo medobčinsko redarstvo dobilo konkretne zadolžitve, vendar ker še niso dokončani, tudi niso zadolžitve znane, zato bomo v primerih, da do teh dogodkov pride, zagotavljali vso zahtevano pomoč MORS in enotam ZIR-u kot ekspertu na tem področju.
Območje Občine Mozirje ni na posebej izpostavljenem območju za potrese, zato je ogroženost od potresov nekoliko nižja kot drugod po Sloveniji. Medobčinsko redarstvo v obstoječih načrtih zaščite in reševanja za primer potresov nima posebnih nalog, z načrtovalci pa je že dogovorjeno, da nas v bodoče aktivno vključijo, predvsem na področju varovanja premoženja na prizadetih območjih, kjer po izkušnjah naraste število premoženjskih deliktov.
Glede na podnebne spremembe se tudi Občina Mozirje sooča s povečanjem števila poplav. Reka Savinja ima v naši občini izrazito hudourniški značaj in so poplave zelo nepredvidljive in hipne. Ob poplavah so na območju naše občine zelo ogroženi infrastruktura in premoženje, življenja ljudi manj. V načrtih za zaščito in reševanje medobčinsko redarstvo za primere poplav še nima konkretno določenih nalog, bo pa vključeno na področju organizacije obvozov in preusmerjanju prometa na prevozne ceste.
Statistika, ki jo vodi URSZR za primere požarov, kaže, da je število le-teh konstantno, povečuje se v času razglašene povečane požarne ogroženosti. V načrtih zaščite in reševanja je medobčinsko redarstvo vključeno predvsem za opazovanje in alarmiranje v primerih zaznave požara, skladno z občinskim odlokom o javnem redu in miru pa že ukrepa. Tudi v prihodnje bo medobčinsko redarstvo preventivno in tudi represivno ukrepalo zoper kršitelje, ki ne upoštevajo določil glede kurjenju na prostem.
2. Ogroženost cestnega prometa v naseljih
Po statističnih podatkih policije se največ prometnih nesreč pripeti na republiških cestah, ki potekajo po območju naše občine. Le-te si sledijo po naslednjem vrstnem redu: R225 odsek Mozirje–Nazarje, R225 območje mozirske obvoznice, R 225 odsek Soteska–Mozirje, R 695 Gorenje–Soteska in RT 928 Mozirje–Golte. Na lokalnimi cestami izstopa LC Ljubija–Lepa Njiva–Mostnar.
Najpogostejši vzroki za prometne nesreče v naselju so hitrost, izsiljevanje prednosti ter nepravilni premiki z vozilom. Kot vzrok nesreč zelo izstopa tudi alkohol.
Najbolj ogrožena kategorija udeležencev v naselju so pešci in vozniki koles z motorjem. Slednji predstavljajo tudi veliko nevarnost v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, kjer poleg tega, da ne spoštujejo signalizacije, ne uporabljajo čelad, nimajo vozniških dovoljenj in registriranih vozil, zaradi česar je ukrepanje zoper njih oteženo, večina poizkusov ukrepanja pa pogosto povzroči bežanje pred uradnimi osebami, kar povzroča še dodatno nevarnost za druge udeležence in kršitelje same.
Posredno nevarnost za varnost udeležencev v prometu predstavljajo še ceste, kjer ni pločnikov (Šmihelska cesta, Hofbauerjeva ulica, Hribernikova ulica proti pokopališču, Cesta v Loke), kjer je gradnja pločnikov v teku ali še v planu.
Kot specifičen problem posredne nevarnosti pa se pojavlja problem parkiranja zaradi pomanjkanja parkirnih mest v trškem jedru ter pred bloki na Praprotnikovi ulici. Predvsem se ta problem izraža v zaparkiranih intervencijskih poteh in pločnikih, ki so praviloma tudi šolske poti, zaradi česar pešci in otroci hodijo po cesti.
3. Ogroženost cestnega prometa izven naselij
Podobno kot v naselju se tudi izven naselja največ prometnih nesreč pripeti na križiščih, kjer so posledice zaradi višjih hitrosti tudi veliko hujše. Na cestah izven naselja še posebej izstopajo kršitve hitrosti, nepravilnega prehitevanja in izsiljevanja prednosti, katerim tudi tu pogosto botruje alkohol.
Za vse ceste izven naselja lahko kot prevladujoči vzrok in največji dejavnik tveganja opredelimo preveliko hitrost, kateri je možno zmanjšati izključno z rednimi nadzori.
4. Ogroženost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin
Prevladujoč dejavnik tveganja na teh površinah je izključno v neupoštevanju signalizacije oziroma vožnje z motornimi vozili na poteh, ki so namenjene pešcem. Gre predvsem za kolesa z motorjem, motorna kolesa ter tri-in štirikolesnike. Glede na to, da je zabeleženih kar nekaj primerov neupoštevanja signalizacije, pa nesreč ne beležimo, lahko ugotovimo, da ne predstavlja velike ogroženosti, je pa vsekakor neupoštevanje moteč faktor, ki prav tako negativno vpliva na občutek varnosti državljanov.
5. Ogroženost javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine
Statistika ne kaže posebne ogroženosti javnih zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. Ocenjujemo, da ti objekti niso ogroženi in ne potrebujejo posebne pozornosti organov javnega reda. Druga kategorija so javne zgradbe, kjer so na udaru vandalov predvsem avtobusne postaje, mozirske kopalce, prometna signalizacija in komunalna infrastruktura, ki je pogosto tarča pisanj, odstranitev, predrugačenja ali prevračanja. Do teh dejanj prihaja predvsem od koncu tedna in ob večjih spremljevalnih dogodkih večjih prireditev.
6. Ogroženost od kriminalnih pojavov– kriminalna ogroženost
Policijska statistika prikazuje upad kaznivih dejanj na splošno, pri čemer pa število kaznivih dejanj ni merodajno glede ogroženosti, saj bi to ogroženost realneje prikazovala statistika posledic kaznivih dejanj, glede materialne škode in drugih posledic, ki jih to zmanjšano število predstavlja, vendar te statistike policija ne vodi. Poseben problem v Občini Mozirje (kot tudi drugod po državi) predstavlja porast kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, ki nima neposrednih materialnih posledic, drastično pa vpliva na občutek varnosti državljanov, predvsem pa ima za posledico večje število odvisnikov in posledično s tem tudi povečanje premoženjske kriminalitete, ki je vsaj na drugem, če ne kar na prvem mestu med dejavniki za varno počutje v občini.
7. Ogroženost javnega reda in miru
Na področju javnega reda in miru lahko iz statističnih podatkov ugotovimo, da prevladuje trend upadanja števila prekrškov. Večina kršitev s področja javnega reda in miru z elementi nasilja je koncentriranih na lokale, ki imajo obratovalni čas ponoči, kjer se tudi predvaja glasba.
Posebno pozornost je treba nameniti predvsem kršitvam, ki so v porastu, to pa sta »prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje na javnem kraju« in »motenje nočnega miru«, Gre predvsem za kršitve, ki jih je mogoče zmanjšati predvsem s preventivno dejavnostjo v obliki pogostejšega nadzora in prisotnosti organov pristojnih za nadzor.
Med ogroženost javnega reda štejemo tudi uporabo nevarnih živali, katere vodniki lahkomiselno vodijo brez ustreznih zaščitnih ukrepov (vrvica, nagobčnik), ki za večino oseb že samo po sebi povzroča strah in s tem občutek ogroženosti.
Glede na to, da je medobčinsko redarstvo že sedaj ukrepalo v primerih kršitev, takšni pojavi posebej ne izstopajo, čeprav je potrebno tem pojavom namenjati posebno pozornost, saj so lahko posledice ob izbruhu besa pri živalih precej tragične.
8. Ogroženost na javnih shodih in prireditvah
Posebne ogroženosti na javnih prireditvah in shodih ne zaznavamo, saj so vsi prijavljeni shodi na Upravni enoti Mozirje ustrezno obravnavani in v sodelovanju s policijo tudi zagotovljeni zadostni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo dobro stanje na tem področju.
9. Ogroženost okolja (onesnaževanje, komunalni in drugi odpadki)
V Medobčinskem inšpektoratu deluje komunalna inšpekcija, katera izvaja nadzor nad odlaganjem in ravnanjem s komunalnimi odpadki v Občini Mozirje. Gre za nadzor nad vključevanjem fizičnih in pravnih oseb v redni odvoz komunalnih odpadkov. Glede na veliko pokritost rednega odvajanja komunalnih odpadkov je primerov, ko gospodinjstva nimajo urejenega odvoza majhno. Največji problem predstavljajo manjša divja odlagališča, na manj obljudenih lokacijah, ter odlaganje odpadkov, v zbiralnice sekundarnih surovin, katere so namenjene za točno določene vrste surovin in ne za kosovne ali za posebno nevarne odpadke. Z rednimi nadzori in obhodi po kritičnih lokacijah zmanjšamo možnost nedovoljenega oziroma nepravilnega odlaganja odpadkov.
V primerih, ko gre za nedovoljeno odlaganje gradbenih in drugih ne komunalnih odpadkov, se obvesti pristojne republiške inšpekcijske službe.
10. Vpliv varnostnih razmer v sosednjih občinah
Ocenjujemo, da so varnostne razmere v sosednjih občinah zaradi manjše gostote poselitve boljše kot v Mozirju in zaradi tega tudi nimajo posebnega vpliva na varnost v Mozirju.
III. OPREDELITEV VARNOSTNIH POTREB OBČINE MOZIRJE
Pri opredelitvi varnostnih potreb v Občini Mozirje je treba izhajati iz določil 3. člena ZORed, ki določa, da občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine v skladu z zakonom ali na podlagi zakona izdanimi občinskimi predpisi. Pri trenutno veljavni zakonodaji so delovna področja določena v Zakonu o varstvu javnega reda in miru in Zakonu o varnosti cestnega prometa, na podlagi katerih je izdana večina občinskih odlokov, ki podrobneje urejajo posamezna področja.
Pri tem je treba posebej poudariti, da je samo vzpostavljanje javnega reda v pristojnosti policije medtem, ko je vzdrževanje javnega reda tudi v pristojnosti medobčinskega redarstva. Kot vzpostavljanje javnega reda je treba razumeti, da gre za aktivnosti, ko je javni red porušen in ga je potrebno ponovno vzpostaviti, zato bo v tem delu intervenirala policija. Medobčinsko redarstvo pa bo opravljalo naloge za vzdrževanje stanja brez kršitev.
Varnostne potrebe v Občini Mozirje opredeljujemo na podlagi analize ocene varnostnih razmer in na podlagi programskih usmeritev MNZ – Policije, sprejetih v obliki strateških ciljev po delovnih področjih za izboljšanje varnosti. Prav tako pa so v varnostnih potrebah zajete aktivnosti, ki jih občani in drugi subjekti ocenjujejo kot nujno potrebne za zagotavljanje javnega reda in miru.
Tako lahko zapišemo, da so opredeljene varnostne potrebe skupek zahtev vseh subjektov, ki imajo interes za zviševanje stopnje varnosti. Na podlagi opredelitve varnostnih potreb bomo v poglavju »Cilji OPV« določili cilje tega dokumenta in tudi aktivnosti za uresničitev teh ciljev. Pri varnostnih potrebah bomo izhajali predvsem iz že naštetih pristojnosti in pooblastil občinskih redarjev in namena pričujočega dokumenta tako, da bomo navajali le tiste varnostne potrebe, ki jih lahko medobčinsko redarstvo neposredno ali posredno tudi nudi.
Varnostne potrebe razdelimo na naslednja področja, ki jih taksativno navaja ZORed:
1. Nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih in varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij
V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po:
– ukrepih za zmanjšanje hitrosti na cestah, kjer prihaja do prometnih nesreč iz tega vzroka;
– določiti kritične točke na lokalni cesti Ljubija–Lepa Njiva–Mostnar;
– občasna postavitev mobilnih radarjev na Savinjski cesti;
– celoletna prevoznost ceste na Golte;
– ukrepih zoper pešce, ki ne uporabljajo kresničke ali ne hodijo po levi, na vseh lokalnih cestah, kjer ni pločnikov;
– ukrepih zoper voznike, ki ne spoštujejo pravil parkiranja, predvsem tam, kjer je s prekrški promet onemogočen, ogrožen, oviran ali pa so zaparkirane intervencijske poti in pločniki, še zlasti na Savinjski cesti;
– ukrepih zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in križiščih pri gostinskih lokalih;
– odstranjevanju zapuščenih vozil;
– odvozih nepravilno parkiranih vozil, ki prestavljajo nevarnost ali onemogočajo prevoznost cest ali dostopov do objektov;
– prisotnosti redarjev na šolskih poteh, v času prvih šolskih dni, pa tudi med letom, ko ni poostrenih policijskih aktivnosti;
– rednem pregledovanju prometne signalizacije in obveščanje pristojnih za odpravo pomanjkljivosti;
– pomoč rediteljem pri urejanju parkiranja ob večjih prireditvah v Mozirju;
– aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih akcijah, ki jih v skladu z programom dela organizira SPV Občine Mozirje.
2. Skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah
V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po ukrepih:
– zoper voznike, ki ne upoštevajo enosmerne vožnje v trškem jedru in parkirajo na delu trškega jedra, ki ni namenjen za parkiranje;
– zoper voznike, ki ne upoštevajo prepoved vožnje po pešpoti Mozirje–Nazarje;
– zoper vodnike psov, ki ne uporabljajo povodcev in nagobčnikov in ne pobirajo iztrebkov;
– zoper osebe, ki odlagajo odpadke (steklenice, pločevinke) v parkih in območjih, kjer se ob večerih zbira mladina.
3. Vzdrževati javni red in mir
Pri vzdrževanju javnega reda in miru so navedene potrebe na vseh ostalih področjih, ki niso navedena zgoraj, predvsem pa se nanašajo na kriminalna dejanja in prekrške, ki motijo občane in s katerimi se povzroča škoda na javnem dobrem ali zasebni lastnini. V tem sklopu so se kot bistvene pokazale potrebe po:
– občasni prisotnosti redarjev na mestih, kjer prihaja do vlomov (trgovine in lokali v centru mesta in v okolici upravnega centra ter na vseh večjih parkiriščih) v nočnem času;
– občasni prisotnosti redarjev v parkih ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (sprehajalna pot, parkirišče pred mozirskim gajem …);
– občasni prisotnosti redarjev ponoči na območju šolskih in drugih igrišč, kjer prihaja do uničevanja igral, onesnaževanja, preprodaje drog in fizičnega nasilja (igrišče Loke, igrišče OŠ Mozirje);
Navedene varnostne potrebe so ugotovljene na podlagi dosedanjih dogodkov, ki jih je obravnavala policija, medobčinsko redarstvo, ali pa so nanje opozorili občani in drugi subjekti, ki so povezani z varnostjo in redom.
Poudariti je treba, da se varnostne potrebe spreminjajo glede na letni čas, dneve v tednu in na trenutne razmere (prireditve, delovišča, poslabšanja prometne varnosti, požarna ogroženost, serije kaznivih dejanj), zato je nujno, da vodja medobčinskega redarstva, spremlja spremembe in pri usmerjanju in načrtovanju takoj prilagodi aktivnosti novo nastali situaciji.
Zaradi uresničevanja tega pa je nujno potrebno sodelovanje redarstva s policijsko postajo in varnostnimi službami, s katerimi se sklene protokol o sodelovanju, ki mora zagotavljati redno komunikacijo in prenos informacij med temi službami.
3. CILJI, ORGANIZACIJA IN DELOVANJE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA
3.1 Cilji delovanja medobčinskega redarstva
Do vzpostavitve medobčinskega redarstva je na območju Občine Mozirje za varnost skrbela izključno policija. Zaradi povečanega obsega dela in organizacijskih težav se je policija vse bolj umaknila od ljudi. Problemi parkiranja, ekologije in vandalizma so že davno postali bagatela, s katero se skoraj niso ukvarjali. Medobčinsko redarstvo je lokalni skupnosti dalo možnost, da v določeni meri sama poskrbi za varnost, v večji meri pa s svojimi ukrepi pritegne ukrepanje policije, kateri so lahko redarji v veliko pomoč, tako fizično, kot v obliki informacij, do katerih bodo prišli na terenu. Opazovalna služba je nekoč veljala za temelj policijskega dela in čeprav je še danes tako zapisano, jo v praksi težko dosledno izvajajo. Tu pa se lahko začne delo občinskih redarjev, ki se bo seveda razvijalo z izkušnjami in prakso, zagotovo pa tudi zakonodaja na tem področju še ni dokončna.
Glavne cilje bomo v nadaljevanju predstavili po obliki strategije, operativno pa bodo skupaj s strategijo izvedbe predstavljeni po področjih dela v poglavju o vrstah in obsegu nalog občinskih redarjev.
Glavni cilj delovanja medobčinske redarstva je povečati varnost kot temeljno z ustavo varovano dobrino. Z ustanovitvijo medobčinskega redarstva prevzema lokalna skupnost aktivno vlogo pri zagotavljanju tako osebne varnosti občanov, kot tudi varnosti osebnega in skupnega (javnega) premoženja. Zaradi omejenih pristojnosti, bo medobčinsko redarstvo delovalo predvsem preventivno, ter kot tretje oko policije in drugih organizacij, ki skrbijo za varnost na območju Občine Mozirje. V okviru svojih pristojnosti, pa bo zoper deviantne pojave samo ukrepalo in izvajalo postopke, zoper kršitelje zakonskih norm, s čemer bo razbremenilo policijo bagatelnih zadev, zaradi česar se bo lahko bolj posvečala pojavom, ki so višje na lestvici varnostno problematičnih pojavov.
Drugi cilj delovanja medobčinskega redarstva je predvsem v obravnavanju pojavov, ki so problematični za lokalno prebivalstvo, pa so bile do sedaj s strani policije tolerirani namenoma ali pa niso sovpadali v kontekst njihove strategije dela. Gre za pojave, ki ji pravimo tudi bagatela, čeprav za prebivalstvo, v sicer urejenem okolju, predstavljajo vse prej kot neznatne kršitve. Z medobčinskim redarstvom pa bo prebivalcem dana možnost, da opozorijo na varnostne probleme, na katere bo moč takoj od reagirati in jih s tem tudi odpraviti.
Tretji cilj delovanja medobčinskega redarstva je v izgradnji partnerskega odnosa z policijo, s čemer se bo ta bolj približala problemom lokalnega prebivalstva. Ta partnerski odnos je viden predvsem v različnih oblikah izmenjave podatkov, medsebojne pomoči, mešanih patrulj, skupinskih akcij, od preventivnih, prometnih pa do akcij usmerjenih zoper organizirani kriminal.
Četrti cilj delovanja pa je v nadzoru izvrševanja občinskih odlokov, ki jih je lokalna skupnost sprejela za ureditev zadev lokalnega pomena.
 
3.2 Vodenje medobčinskega redarstva
Medobčinsko redarstvo deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata. Gre za organ skupne občinske uprave, enajstih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Medobčinski inšpektorat vodi vodja inšpektorata, neposredno vodenje medobčinskega redarstva pa opravlja vodja medobčinskega redarstva, ki skrbi za ustavnost in zakonitost in strokovnost dela občinskih redarjev ter za izvajanje OPV. Najvišji predpostavljeni medobčinskemu redarstvu je župan, ki posredno in neposredno tudi nadzira delo in izvajanje OPV.
 
3.3 Pristojnosti medobčinskega redarstva
Zakon o občinskem redarstvu (ZORed) je organizacijski predpis, ki ureja pogoje za izvajanje redarskih pooblastil, same pristojnosti pa določajo področni zakoni, ki jih ZORed ne navaja, saj dopušča možnost, da bodo redarji dobili pristojnosti še za druga področja. Določa pa pooblastila za izvajanje nalog, ki jih imajo občinski redarji, ta pa so:
– opozorilo,
– ustna odredba,
– ugotavljanje istovetnosti,
– varnostni pregled osebe,
– zaseg predmetov,
– zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
– uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca.
Zakon o prekrških, ki je prav tako organizacijski predpis, določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo. Zaenkrat določajo stvarno pristojnost redarjev naslednji zakoni:
1. Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, ZJRM-1)
V Zakonu o varstvu javnega reda in miru je v določbi tretjega odstavka 27. člena generalno opredeljena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1.
Medobčinsko redarstvo lahko skladno z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku odloča o naslednjih kršitvah:
– nedostojno vedenje (7. člen);
– beračenje na javnem kraju (9. člen);
– uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena);
– poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen);
– pisanje po objektih (13. člen);
– vandalizem (16. člen);
– kampiranje (18. člen)
– uporaba živali (19. člen);
– neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena).
2. Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 37/08, ZVCP-1E)
V Zakonu o varnosti cestnega prometa so opredeljena pooblastila občinskega redarstva na področju cestnega prometa v občini, ki v 14. členu določa, da občinski redarji zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa:
– urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in državnih cestah v naselju,
– izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju,
– izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce,
– ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP (določbe se nanašajo na onesnaževanje ceste in okolja z vozili) v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja in
– opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.
Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.
3. Občinski odloki
Kot je določeno v določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07) je Občina Mozirje posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev že opredelila z občinskimi odloki, in sicer:
3.1. Odlok o javnem redu in miru v Občini Mozirje (Uradni list RS, št. 24/06)
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi določbami:
Prepovedana so vsa ravnanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motita javni red in mir ter vznemirja občane in druge prebivalce pri delu, počitku in razvedrilu. Zaradi varovanja javnega reda in miru je prepovedano:
– dovoliti otroku igro na cesti, pločniku, parkirišču ali drugem prostoru, kjer je ogrožena njegova varnost;
– kopati živali na javnih kopališčih;
– namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost;
– zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način porabljati vodo iz vodovodnega omrežja v času, ko je trošenje v te namene omejeno;
– puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v stanovanjski soseski več kot tri minute;
– na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo ali nadlegovati občane s prodajo predmetov brez akviziterskega pooblastila gospodarske družbe;
– metati predmete, če se s tem ogroža varnost ljudi in premoženja;
– prenočevati po senikih, kozolcih, opuščenih objektih, parkih, avtobusnih postajališčih, skupnih prostorih večstanovanjskih hiš, v zapuščenih vozilih, pri kulturnih in športnih objektih in v drugih za to neprimernih prostorih;
– vstopiti brez dovoljenja v prostor, zgradbo ali na kraj, kjer je vstop prepovedan z odločitvijo občinskega organa, če je prepoved vidno označena;
– odlagati les ali zelene, kosovne in gradbene odpadke, vse trajnega značaja, na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugo površino;
– odlagati kosovne odpadke v skupne prostore večstanovanjskih hiš, kateri za to niso namenjeni.
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi, ki se organizira na zemljišču last občine, je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator. Taka oseba je dolžna:
– poskrbeti za red, čistočo in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru;
– zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v aktu o priglasitvi prireditve;
– poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev, ki potekajo na zemljišču občine, parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo udeležencev v cestnem prometu;
– poskrbeti, da je prireditveni prostor v času trajanja shoda oziroma prireditve opremljen z ustreznimi posodami za odpadke ter s prenosnimi stranišči;
– po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale naprave ter stanje prireditvenega prostora zapustiti, kot je bilo pred prireditvijo;
– zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz dovoljenja o dovolitvi prireditve, katerega izda pristojni upravni organ.
Prepovedana so dejanja, opustitve in dopustitve, s katerimi se ogroža ali poškoduje premoženje občine ter premoženje javnega dobra. Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano:
– saditi ali gojiti rastline v koridorjih komunalnih vodov ali v taki bližini javne površine ali zgradbe tako, da rastline škodujejo komunalnim vodom ali povzročajo škodo na javni površini ali zgradbi;
– s fitofarmacevtskimi sredstvi ravnati tako, da aerosoli poškodujejo vegetacijo na javnem zemljišču in škodujejo zdravju ljudi in živali kadar se le-ti nanašajo na rastline, rastlinske proizvode, tla ali objekte zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi vključno s pleveli;
– uporabljati motorne nahrbtne škropilnice v celotnem ureditvenem območju občine;
– poškodovati drevje, grmičevje in trgati cvetje na javnih zelenih površinah;
– saditi rastline v nasprotju s saditvenim načrtom, kjer je ta vsebovan v urbanističnem dokumentu;
– uporabljati talne zelene površine ali odstraniti gozd za pridelavo kmetijskih pridelkov, razen v primerih, ko je to predvideno s prostorskimi akti;
– v bivalnem okolju kuriti komunalne in druge posebne odpadke, ter kuriti na prostem, kadar pooblaščeni organi javno objavijo povečano ali zelo veliko požarno ogroženost;
– hoditi ali voziti izven poti, kot so opredeljene v ureditvenih aktih, npr. po zelenicah, cvetličnih gredah, obdelovalnih površinah;
– prisloniti kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k stenam zgradb, na izložbena okna ali na druga mesta, kjer se s prislanjanjem lahko povzroči škoda, ovira promet vozil ali prehod pešcev;
– prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, javna opozorilna znamenja in obvestila, spomenike, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, ograje, posode za odpadke, fasade, avtobusna postajališča in druge naprave ali predmete za splošno rabo;
– imeti nepokrite oziroma nezavarovane vodnjake, jame, jaške, vhode v kleti, jarke ali druge odprtine, izkope ali prekope, ter poškodovati ali odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za preprečevanje nesreč tako, da to ogroža varnost ljudi;
– opremljati ograje ob javnih površinah in poteh z bodečo žico in drugimi nevarnimi predmeti;
– namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
– metati sneg na vozišče iz pločnikov ali dvorišč pri čiščenju snega ter metati sneg iz vozišč in dvorišč na pločnike ter kolesarske steze.
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
– metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, npr. v potoke, na travnike, ulice, pločnike, ceste, dvorišča, gozdove ali druge prostore, ki niso za to določeni; za to je odgovoren tudi lastnik zemljišča;
– speljati ali dopuščati izlivanje odpadnih snovi ali meteornih voda na javno površino, kjer onesnažujejo vodo ali drugače ogrožajo zdravje ljudi;
– metati v kanalizacijske naprave predmete, ki bi povzročali zamašitev le-teh;
– prati vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih področjih vodnih virov;
– prati in popravljati vozila na javnih površinah.
Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih površin je prepovedano postaviti šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso zato določena oziroma brez dovoljenja pristojnega organa po predhodnem soglasju lastnika ali upravljavca zemljišča.
Po končanih delih na javnih površinah in javnih zelenih površinah je potrebno vzpostaviti prvotno stanje oziroma urediti stanje, ki bo smiselno ustrezalo prvotnemu stanju.
Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradb so dolžni na delu objekta, ki ogroža varnost občanov:
– poskrbeti, da so ta zemljišča vzdrževana in urejena;
– poskrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snegobrani;
– dnevno odstranjevati s streh in žlebov ledene sveče;
– poskrbeti, da se očisti sneg, ki je ponoči zapadel ali zdrsnil s streh na površine, ki pripadajo njihovim objektom, čim prej, najkasneje pa do 10. ure dopoldan, podnevi pa sneg sproti odstranjevati;
– ob poledici posipavati površine ob hišah in drugih zgradbah, s soljo ali peskom;
– posekati veje, grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih krajih;
– odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, plodov in listje, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.
Psov ni dovoljeno voditi na:
– otroška in športna igrišča,
– zelenice v bližini vzgojno-varstvenih ustanov,
– površine, ki so označene s posebnimi oznakami.
Na ulicah in trgih, na rekreacijskih površinah, ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu.
Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjskih zgradbah na območju občine sproti odstranjevati pasje iztrebke.
Po Zakonu o zaščiti živali je treba za zapuščene živali zagotoviti ustrezno število mest v zavetišču ZONZANI.
3.2. Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (Uradni list RS, št. 109/07)
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi določbami:
Na območju Občine Mozirje je prepovedano:
– nameščanje oglasnih sredstev in usmerjevalnih sredstev na drevesa;
– trositi oglasna sredstva po javnih površinah in površinah v lasti občine;
– zakrivanje vsebine oglasnih in usmerjevalnih sredstev, ki so nameščeni v skladu s tem odlokom;
– nameščanje kakršnihkoli oglasnih in usmerjevalnih sredstev izven objektov za oglaševanje in usmerjanje;
– nameščanje kakršnihkoli oglasnih in usmerjevalnih sredstev na površinah in objektih v lasti občine in ostalih javnih površinah.
3.3. Odlok o komunalnih taksah (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 8/96, 4/98, 2/00)
Občinski redarji izvajajo nadzor nad plačevanjem komunalnih takse za naslednje taksne predmete:
– za uporabo javnih površin pred poslovnimi lokali in za uporabo javnih parkirišč,
– za uporabo javnih prostorov za začasne namene (za stojnice, točilnice, cirkuse, manifestacije, zabavne parke, gradbišča, prekope in podobne druge namene),
– za uporabo javnih površin za organiziranje prireditev za gospodarske namene,
– za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih mestih,
– za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe,
– igralna sredstva in glasbene avtomate v javnih lokalih.
3.4. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/97)
Občinski redarji izvajajo nadzor nad naslednjimi določbami:
– V tipizirane posode in zaboje na kolesih ter posebne vrečke za odpadke je prepovedano odlagati:
– večje količine gradbenega materiala, kamenja in zemlje,
– odpadke v večjih kosih (večja embalaža, kosovne odpadke, komunalnim odpadkom podobne,
– odpadke iz drugih virov, npr. industrije,
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
– tleče, lahko vnetljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive in strupene snovi ter radioaktivne odpadke skupaj z embalažo oziroma vse nevarne snovi, s katerimi je treba ravnati v skladu posebnimi predpisi.
– V tipizirane velike zaboje (kesone), ki so po programu zbiranja in odvoza odpadkov namenjeni za zbiranje kosovnih odpadkov je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke.
– če je na javnih površinah nameščeno dovolj posod za odpadke in če se le te redno praznijo, čistijo in vzdržujejo,
– če se vzdržuje zbirno in odjemno mesto,
– če se odlagajo odpade v posode za odpadke,
– če se v času odvoza pripeljejo posod za odpadke na odjemno mesto in se jih po izpraznitvi vrne na zbirno mesto,
– če se vzdržuje čistoča na zbirnih in odjemnih mestih ter dovoznih poteh ali v zimskem času ne omogoči izvajalcu dostopa do odjemnih mest,
– če se odlaga ostanke hrane in druge bioloških odpadkov v zaprte posode za odpadke ali v tipizirane posode za odpadke v plastičnih vrečkah,
– če se odpadki odvažajo z ustreznimi vozili,
– če se odlaga komunalne odpadke izven odlagališča odpadkov,
– če organizator prireditve ne poskrbi, da so prireditveni prostori v času prireditve opremljeni s posodami za odpadke, po končani prireditvi pa ne poskrbi za čiščenje prostora in za odvoz odpadkov na odlagališče,
– delavec izvajalca takoj ne očisti odjemnega mesta, ki ga je pri praznjenju posod za odpadke onesnažil.
3.4 Pogoji za delovanje medobčinskega redarstva (prostori, oprema, vozila, zveze)
Medobčinsko redarstvo ima sedež in svoje prostore na Kopališki 3 v Velenju. Občinski redarji razpolagajo z enim označenim osebnim vozilom in z enim kolesom z motorjem. V skladu s finančnimi možnostmi, bo v letu 2009 nabavljeno še eno neoznačeno osebno motorno vozilo.
Vsi občinski redarji so opremljeni z mobilnim telefonom, pri čemer je vedno eden dosegljiv na dežurni številki.
Prav tako so tudi vsi opremljeni z osebno opremo in prisilnimi sredstvi skladno s Pravilnikom o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 78/07).
3.5 Administracija in vodenje evidenc
Administrativna dela in vodenje prekrškovnih evidenc se vrši v okviru administrativnega poslovanja Medobčinskega inšpektorata. Prekrškovne evidence vodimo s programom »prekrškovni organ« podjetja INPORES, ki skrbi za delovanje in skladnost evidence z zakonom.
3.6 Informacijski sistem medobčinskega redarstva
Medobčinsko redarstvo uporablja informacijski sistem s programskimi orodji, ki jih vzdržuje renomirano podjetje s katerim ima sklenjeno pogodbo, ki skrbi, da so podatki vodeni in hranjeni skladno z zakonodajo, ki se nanaša na vodenje prekrškovnih evidenc in varstva osebnih podatkov.
4. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI
Osnovni cilj OPV je zagotoviti zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda in miru v Občini Mozirje. To pomeni, da je treba s pravno sistemskimi, organizacijskimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti varen, čist in urejen javen prostor v občini. S pomočjo vseh teh ukrepov se bo zagotavljala kvaliteta življenja v občini ter odpravljali posamezni odklonski pojavi v občini.
Delo medobčinskega redarstva mora biti usmerjeno v kršitve, ki predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in okolje, redarstvo pa mora v primeru zaznane kršitev ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami.
Strateški in operativni cilji OPV so:
 
4.1 STRATEŠKI CILJ
Dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti javnega prostora v Občini Mozirje.
To je krovni cilj in edini cilj zagotavljanja varnosti v Občini Mozirje z medobčinskim redarstvom. Njegova vsebina izhaja in nacionalne varnostne politike, iz zakonskih določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih potreb slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja stopnje varnosti javnega prostora in prebivalstva v občini. Za dosego tega cilja pa je potrebno dosledno izvajanje aktivnosti in ukrepov določenih za posamezno operativno področje. Posamezne operativne aktivnosti redarstva se izvajajo usklajeno z ukrepi policije, varnostnih služb in inšpekcij, zaradi česar je nujna povezanost teh služb in redno sodelovanje med njimi.
To sodelovanje in komunikacija je določena v protokolu o sodelovanju, ki je tudi temelj za partnerski odnos, ki smo ga v preteklosti pogrešali. Z izvajanjem protokola o sodelovanju med redarstvom in policijo, bomo tudi zagotavljali izvrševanje programskih usmeritev Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanja kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi, premoženja in okolja.
Z izvajanjem aktivnosti za dosego operativnih ciljev, bodo vsi akterji varnosti v občini za dosego krovnega cilja prispevali k:
– preprečevanju prekrškov,
– preprečevanju kaznivih dejanj,
– zmanjševanju posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nezgode, onesnaževanje okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne in kulturne dediščine,
– obvladovanju varnostnih tveganj,
– uvajanju standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine.
Nosilci aktivnosti:
– Medobčinsko redarstvo
– Policijska postaja
– Ministrstvo za notranje zadeve
– Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
– Ministrstvo za promet
– Občinski organi
– Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
– Upravljavci in vzdrževalci občinskih cest
– Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na ulicah in cestah
– Zavod za varstvo kulturne dediščine
– Občinske in republiške inšpekcijske službe
– Komunalna podjetja
– Civilne institucije za varstvo okolja.
 
4.2 OPERATIVNI CILJI
1. VARNOST CESTNEGA PROMETA: Zmanjševanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij, zagotovitev prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti, ter povečanje pretočnosti prometa z operativno dinamiko medobčinskega redarstva in policijske postaje.
Opis cilja:
Varnost v cestnem prometu še vedno ni zadovoljiva. Pred leti postavljeni cilji prometne varnosti se niso v celoti uresničili. Zato se v cestnem prometu še vedno pojavlja preveč varnostnih tveganj, ki jih je treba obvladati s stalnim in profesionalnim policijskim in redarskim nadzorom, z izboljšanjem rednega in investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo parkirnih kapacitet, s povečanjem nadzora nad parkirnimi površinami ter z dvigom profesionalnosti policistov in redarjev pri obvladovanju prometnih prekrškov in temeljnih vzrokov prometnih nezgod (hitrost, alkohol).
Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in nepremičnega premoženja idr. Zaradi tega je priporočljivo, da občinski redarji poznajo območja na katerih se nahajajo intervencijske poti in s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno prevoznost oziroma prehodnost intervencijskih poti.
Aktivnosti in ukrepi redarstva za doseganje cilja:
– dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje v območjih za pešce in območjih umirjenega prometa (Trško jedro, Šolska ulica, stanovanjske področja);
– dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne upoštevajo prepovedi vožnje na pešpoteh in rekreacijskih površinah (pešpot proti Nazarjam);
– ukrepanje zoper pešce, ki ne uporabljajo kresničke ali ne hodijo po levi, na vseh lokalnih cestah, kjer ni pločnikov;
– dosledno ukrepanje zoper voznike, ki ne spoštujejo pravil parkiranja, predvsem tam, kjer je s prekrški promet onemogočen, ogrožen, oviran ali pa so zaparkirane intervencijske poti;
– ukrepanje zoper voznike, ki parkirajo po pločnikih in križiščih pri gostinskih lokalih;
– prisotnost redarjev na šolskih poteh, v času prvih šolskih dni, opozarjanje na pripetost z varnostnim pasom in tudi med letom, ko ni poostrenih policijskih aktivnosti, kjer opozarjajo otroke na nevarnosti in jim nudijo pomoč;
– redno pregledovanju prometne signalizacije in obveščanje pristojnih za odpravo pomanjkljivosti;
– aktivni udeležbi redarstva v vseh preventivnih akcijah ki jih v skladu z programom dela organizira SPV Občine Mozirje:
– organiziranje in izvajanje skupnih poostrenih nadzorov na področju prometa s Policijsko postajo Mozirje;
– predlaganje in aktivno sodelovanje pri uvedbi sprememb prometnih režimov za varnejši promet, ter drugimi možnimi ukrepi, predvsem z vidika varnosti otrok, pešcev, kolesarjev in invalidov.
Aktivnosti in ukrepi drugih organov Občine Mozirje za doseganje cilja:
Za zmanjšanje ogroženosti cestnega prometa tako v naseljih kot tudi izven naselij, je v okviru občinske uprave Občine Mozirje sprejet plan potrebnih operativnih nalog. Predvidena dela so sledeča:
– zgraditi manjkajoča krožišča na državnih cestah,
– zgraditev kolesarske poti preko naše občine,
– zgraditi manjkajoče pločnike.
V okviru Občine Mozirje deluje tudi SPV, kateri ima v svojem planu dela predvidene sledeče aktivnosti:
– organizacija tehničnih dnevov za devetošolce OŠ;
– brezplačna delitev kresničk na posameznih prireditvah (predvsem za mlade);
– pomoč OŠ pri kolesarskih izpitih;
– sodelovanje pri prvih in zadnjih šolskih dnevih OŠ;
– likovna ustvarjanja na temo prometne varnosti v vzgojno varstvenih zavodih (OŠ in Vrtec Mozirje);
– sodelovanje z drugimi subjekti, organizacijami, društvi, ki skrbijo za izboljšanje prometne varnosti (ZŠAM, AMZS);
– sodelovanje v nacionalnih akcijah – Pasavček, Bodi viden, Alkohol ubija, Dan brez avtomobila, Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
Nosilci:
– Medobčinsko redarstvo
– Policijska postaja
– Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
– Upravljavci in vzdrževalci občinskih cest
– Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na ulicah in cestah
– Občinska uprava Občine Mozirje.
 
2. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU: Obvladovanje javnega prostora s fizično prisotnostjo občinskih redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno stroko.
Opis cilja:
Zakon o javnem redu in miru opredeljuje javni red in mir kot stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku.
Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah, uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in skupnosti oziroma optimalno varnost znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za svoje sožitje.
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi lokalne skupnosti), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi, ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih prostorih. Občinske redarske službe in občinski redarji imajo pristojnosti, pooblastila in naloge, da se aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju mesta.
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:
– ukrepanje zoper lastnike in vodnike psov, ki ne uporabljajo povodcev in nagobčnikov in ne pobirajo iztrebkov;
– občasna prisotnost redarjev v bližini nočnih lokalov (Val de Petrus, Bar Gams), kjer zaradi kadilskega zakona obiskovalci kršijo nočni mir, prihaja pa tudi do pretepov;
– občasna prisotnost redarjev parkih, ob vikendih, kjer prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (kopelce, parkirišče pred Mozirskim gajem);
– občasna prisotnost redarjev ponoči na območju šolskih in drugih igrišč kjer prihaja do uničevanja igral, onesnaževanja, preprodaje drog in fizičnega nasilja (območje igrišč OŠ in Vrtec, športni park Loke);
– dosledno ukrepanje zoper osebe, ki uporabljajo nevarne predmete (petarde in drugo pirotehniko) predvsem v času praznovanj;
– dosledno ukrepanje zoper osebe, ki se nedostojno vedejo na javnih krajih in do pooblaščenih uradnih oseb redarstva.
Nosilci:
– Medobčinsko redarstvo,
– Policijska postaja,
– lastniki, upravljavci, skrbniki, upravitelji in najemniki javnih površin in zgradb,
– organizatorji shodov in prireditev na javnih in drugih površinah,
– varnostna podjetja, ki pogodbeno varujejo javna zbiranja ter premoženje in osebje pri uporabnikih varnostnih storitev.
 
3. ZMANJŠANJE KAZNIVIH DEJANJ: Varnostno obvladovanje kjer prihaja do kaznivih dejanj premoženjske narave (tatvine, vlomi, preprodaja mamil, poškodovanja premoženja in kaznivih dejanj z elementi nasilja).
Opis cilja:
Po statističnih podatkih je kriminaliteta v Občini Mozirje v rahlem porastu, predvsem pa se spreminja struktura kaznivih dejanj. Povečanje deliktov na področju prepovedanih drog vpliva tudi na povečanje s tem povezane sekundarne kriminalitete, kot so tatvine in vlomi. Vsa ta kazniva dejanja so koncentrirana v središčih in pri objektih, kjer se zbira mladina, ko je najbolj dovzetna za tovrstna dejanja. Poleg organiziranih aktivnosti, ki so v pristojnosti policije, pa je edino učinkovito sredstvo za zmanjšanje tveganja, povečan redarski nadzor, s čemer se odvrača storilce od dejanj, in se jih prežene stran od mestnih središč, kjer so možnosti za ta dejanja manjša, poleg tega pa je tudi verjetnost, da bodo po dejanju zaloteni, večja. S povečanim nadzorom na območjih zbirališč mladine pa se le to tudi zaščiti pred novačenjem, kateremu so pogosto izpostavljeni.
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:
– občasna prisotnost občinskih redarjev na mestih, kjer prihaja do vlomov (trgovski centri, lokali) v nočnem času;
– občasna prisotnost občinskih redarjev na mestih, kjer se vrši preprodaja prepovedanih drog (območje upravnega centra, parkirišče pred mozirskim gajem, kopelce, gozdna šola);
– izvajanje skupnih preventivnih akcij s policijo za zmanjšanje dejavnikov tveganja;
– obveščanje policije o zaznanih operativno zanimivih pojavih;
– nudenje pomoči policiji pri izvajanju nalog s področja kriminalitete.
Nosilci:
– Medobčinsko redarstvo,
– Policijska postaja.
 
4. VAROVANJE OKOLJA IN VARNOST OBJEKTOV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE: Preprečevanje onesnaževanja okolja in varovanje kulturne in naravne dediščine (zgradb, spomenikov, muzejev, arheoloških najdišč, idr.) in napadov nanjo na območju občine.
Opis cilja:
Ekologija je svetovni problem, pa naj gre za onesnaževanje zraka vode ali zemlje. Ljudje se vedno bolj zavedajo svojega prispevka pri ohranjanju narave, vendar pa vedno bolj izstopajo posamezniki, ki bodisi iz ekonomskih razlogov ali pa pomanjkanja človeške kulture ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Ekološke posledice, ki jih imajo taka ravnanja, so pogosto nepopravljive, zato tudi vložena sredstva za pregon niso nikoli prevelika. S tega zornega kota so tudi občinske redarske službe pomemben subjekt varstva okolja na območju občine. Na lokalni ravni gre za skrb v tem smislu, da se občinska redarska služba aktivno vključi v proces implementacije Nacionalnega programa varstva okolja ter v proces uresničevanja občinske okoljske politike in občinskega programa varstva okolja.
Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Po tem zakonu imajo določene pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen zakona).
Zato so občinski redarji kot pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega objekta.
Aktivnosti in ukrepi za dosego cilja:
– dosledno ukrepanje zoper osebe, ki odlagajo odpadke na javnih mestih in območjih, kjer se ob večerih zbira mladina;
– občasna prisotnost redarjev na mestih, kjer ob vikendih prihaja do odmetavanja odpadkov, razbijanja stekla, uničevanja in prevračanja košev za smeti in pisanja po objektih (kopelce, športni parki, parkirišče pred mozirskim gajem, območje upravnega centra);
– dosledna kontrola črnih odlagališč odpadkov in ukrepanje zoper kršitelje, ki te odpadke odlagajo;
– spremljanje pojavov, ki kažejo na nezakonito onesnaževanje (pogini rib, pranje avtomobilov ob vodotokih, sežiganje odpadkov).
Nosilci:
– medobčinsko redarstvo,
– zavod za varstvo kulturne dediščine OE Celje,
– upravljavec, vzdrževalec in restavrator zgradb, spomenikov in drugih objektov kulturne dediščine,
– občinske in republiške inšpekcijske službe,
– komunalna podjetja,
– civilne institucije za varstvo okolja,
– policijska postaja.
Skupno vsem ukrepom
Za izvajanje vseh navedenih nalog bo vodja medobčinskega redarstva ob podpori župana skrbel, da se bodo občinski redarji ustrezno izobraževali (seznanjanje z novostmi, osnovno in obdobno usposabljanje skladno s pravilnikom o izobraževanju in usposabljanju občinskih redarjev), da bodo imeli na voljo ustrezna tehnična sredstva (tehnična, informacijska in komunikacijska oprema in vozila) in ustrezne delovne pogoje, ter da bodo ustrezno motivirani za kvalitetno opravljanje nalog.
Zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti na vseh področjih pa je fleksibilnost medobčinskega redarstva, ki jo zagotavlja vodja medobčinskega redarstva s takojšnjo preusmeritvijo aktivnosti redarjev tja in takrat, ker prihaja do eskalacij negativnih pojavov.
Namen vseh aktivnosti je dvigniti stopnjo zavesti državljanov, da je spoštovanje vseh zakonskih pa tudi moralnih norm v dobro vseh prebivalcev, istočasno pa morajo tisti, ki teh norm ne spoštujejo, pričakovati, da bodo pri svojem početju zaloteni in tudi ustrezno sankcionirani.
5. IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI
5.1 Pristojnost državnih organov
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju tega zakona opravlja Ministrstvo za notranje zadeve (prvi odstavek 30. člena ZORed).
Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil občinskih redarstev in organ pristojen za nadzor, določa zakon, s katerim so ta pooblastila določena (drugi odstavek 30. člena ZORed).
 
5.2 Pristojnost občinskih organov
Za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, je pristojen župan (31. člen ZORed).
Interno nadzorstvo nad izvrševanjem Zakona o občinskem redarstvu izvaja neposredno župan, ki v ta namen imenuje interno komisijo, ki najmanj enkrat letno oceni izvajanje občinskega programa varnosti (tretji odstavek 6. člena ZORed).
Vodja medobčinskega redarstva ob zaključku leta izdela letno poročilo o izvajanju OPV, ki vsebujejo statistične podatke, župan pa lahko zahteva tudi vmesna poročila, ki so lahko podlaga za ocenjevanje izpolnjevanja OPV.
 
5.3 Proces izvajanja OPV
OPV ima, glede na določbe ZORed, značaj dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo po trajnosti, zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega sprejema. Občinski organi najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje OPV (tretji odstavek 6. člena ZORed), zato je tudi omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje rezultatov. Ocenjevanje izvajanja OPV bo omogočilo ovrednotenje vsebinskih, operativnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda in mira v Občini Mozirje.
Ocenjevanje OPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen v OPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo obdobnih poročil o delu medobčinskega redarstva.
OPV se, glede na novo nastale varnostne razmere v občini, ažurira oziroma ustrezno spremeni in dopolni. Vodja medobčinskega redarstva v primeru spremenjenih varnostnih razmer v občini, ustrezno spremeni in dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še OPV. Ustrezna in temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev obsega in vrste nalog občinskega redarstva (prvi odstavek 6. člena ZORed).
 
5.4 Sodelovanje in komunikacija
Za uskladitev OPV ter za sodelovanje medobčinskega redarstva in policije skrbijo župan in vodja organizacijske enote policije, ki je pristojna za območje Občine Mozirje (drugi odstavek 7. člena ZORed). Določba pomeni, da morata pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda in miru, občinsko redarstvo in policija nujno sodelovati. Zato mora biti vzpostavljena med obema organoma ustrezna komunikacija.
Komunikacija poteka na več nivojih:
a) komunikacija na lokalnem nivoju:
– komunikacija znotraj medobčinskega redarstva,
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in občinskimi organi,
– komunikacija med občinskimi redarstvi sosednjih občin in drugimi redarstvi,
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in Policijo,
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in inšpekcijami,
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in zasebnimi varnostnimi podjetji,
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in ostalimi službami (zaščita in reševanje, gasilci itn.).
b) komunikacija na državnem nivoju:
– komunikacija med medobčinskim redarstvom in ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstvo za promet).
Za komunikacijo med službami je odgovoren vodja medobčinskega redarstva, ki skrbi za izvrševanje protokolov o sodelovanju, ki so priloga tega programa, glede na varnostne potrebe in potrebe uresničevanja tega programa pa tudi za komunikacijo z ostalimi prej navedenimi subjekti.
6. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
Sredstva za izvajanje OPV se zagotovijo v proračunu Občine Mozirje (četrti odstavek 6. člena ZORed). Glede na navedeno zakonsko določbo je Občina Mozirje obvezana, da pri proračunskem načrtovanju zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje OPV oziroma za delovanje medobčinskega redarstva v sklopu Medobčinskega inšpektorata.
V dogovoru o medsebojnih razmerjih, ki ga je podpisalo 11 občin ustanoviteljic medobčinskega inšpektorata (vse občine SAŠA Regije in Občina Braslovče), je opredeljeno, da se inšpekcijsko nadzorstvo in delo občinskih redarjev opravlja v dogovoru med kontaktno osebo občine in vodjo inšpektorata. Inšpekcijsko nadzorstvo in delo občinskih redarjev se opravlja glede na nujnost in potrebe posamezne občine. Kontaktna oseba na Občini Mozirje je Nada Brinovšek.
Za leto 2009 je bil za postavko Medobčinski inšpektorat sprejet proračun v vrednosti 2.200 €. Upošteval se je ustaljen nadzor 1 x tedensko, po dve uri.
Št. 032-0004/2009
Mozirje, dne 22. junija 2009
Župan
Občine Mozirje
Ivan Suhoveršnik l.r.