Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2007 z dne 6. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2007 z dne 6. 6. 2007

Kazalo

2704. Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Škofja Loka, stran 6938.

Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) Loška komunala, oskrba z vodo in plinom d. d., Škofja Loka, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju Občine Škofja Loka, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-7/2006/ZP-33, z dne 21. 5. 2007, izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Škofja Loka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
(1) Ta akt ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja za zemeljski plin, ki je v upravljanju družbe Loška komunala, oskrba z vodo in plinom, d. d., Škofja Loka za geografsko območje Občine Škofja Loka.
(2) Ta akt se uporablja za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), odjemalce in uporabnike, ki so oskrbovani po tem distribucijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem omrežju ali na drugih soodvisnih objektih.
(4) Ta akt določa predvsem:
– tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
– način zagotavljanja sistemskih storitev;
– postopke za obratovanje distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
– tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje distribucijskih omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(5) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje, navedeno v prvem odstavku tega člena za katero je bila sistemskemu operaterju podeljena koncesija.
2. Naloge sistemskega operaterja
2. člen
Sistemski operater je odgovoren za:
– distribucijo zemeljskega plina;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom, s tem da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost obratovanja distribucijskega omrežja;
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov distribucijskega omrežja;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je distribucijsko omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– zagotavljanje potrebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do distribucijskega omrežja;
– napoved porabe zemeljskega plina na podlagi pravočasne predhodne napovedi večjih uporabnikov in ocenjene porabe ostalih uporabnikov.
3. Zaupnost podatkov in informacij
3. člen
(1) Sistemski operater mora varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od uporabnikov, razen če predpisi zahtevajo, da se taki podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Sistemski operater ne sme zlorabiti podatkov in informacij o tretjih osebah pri zagotavljanju dostopa do distribucijskega omrežja.
(3) Pridobljene osebne podatke uporabnikov mora sistemski operater skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, obdelovati zakonito in pošteno. Zaradi zavarovanja osebnih podatkov mora sistemski operater organizirati organizacijske, tehnične in logistično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov.
(4) Osebne podatke sistemski operater shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
4. Pojmi in definicije
4. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucija
zemeljskega plina:      je transport zemeljskega
                        plina po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko
omrežje:                je omrežje plinovodov, ki so
                        funkcionalno zgrajeni na zaključenem
                        geografskem območju, določenim
                        s strani samoupravne lokalne
                        skupnosti kot območje izvajanja
                        gospodarske javne službe dejavnost
                        sistemskega operaterja
                        distribucijskega omrežja zemeljskega
                        plina in po katerem se izvaja
                        distribucija zemeljskega plina do
                        končnih odjemalcev;
– dobavitelj
zemeljskega plina:      pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu
                        na osnovi pogodbe dobavlja zemeljski
                        plin;
– dostop:               uporaba omrežja;
– izravnava:            je postopek izravnave med pogodbeno
                        prevzeto količino na enem ali več
                        prevzemnih mestih in predano količino
                        zemeljskega plina na enem ali več
                        predajnih mestih uporabnika omrežja;
– odorizacija:          dodajanje odorirnega sredstva
                        zemeljskemu plinu s čemer dosežemo,
                        da zemeljski plin pridobi značilen
                        in prepoznaven vonj;
– odjemalec:            pravna ali fizična oseba, ki je na
                        pogodbeni osnovi oskrbovana z
                        zemeljskim plinom za lastno rabo
                        ali nadaljnjo prodajo;
– oskrba:               je distribucija in dobava
                        zemeljskega plina;
– pogodba o dobavi:     pogodba, ki jo skleneta odjemalec
                        in dobavitelj zemeljskega plina,
                        s katero si odjemalec zagotovi dobavo
                        zemeljskega plina v dogovorjeni
                        količini, dinamiki in kvaliteti;
– pogodba o dostopu:    pogodba, ki jo skleneta uporabnik
                        in sistemski operater in s katero se
                        sporazumeta o uporabi distribucijskega
                        omrežja;
– pogodba o oskrbi:     pogodba o dostopu in dobavi zemeljskega
                        plina, ki jo skleneta tarifni odjemalec
                        in izvajalec javne službe dejavnosti
                        dobave tarifnim odjemalcem;
– pogodba o
priključitvi:           pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge
                        za priključitev na distribucijsko
                        omrežje in sistemski operater, s katero
                        dogovorita pravna, tehnična in
                        komercialna razmerja za izvedbo
                        priključitve na distribucijsko omrežje;
– predajno mesto:       mesto, na katerem sistemski operater
                        preda uporabniku zemeljski plin;
– prevzemno mesto:      točka na distribucijskem omrežju, v
                        kateri sistemski operater na podlagi
                        pogodbe z uporabnikom prevzame v
                        distribucijo dogovorjene količine
                        zemeljskega plina;
– priključitev:         izvedba fizične povezave priključnega
                        plinovoda na distribucijsko omrežje
                        sistemskega operaterja;
– sistemski operater    je sistemski operater distribucijskega
                        omrežja zemeljskega plina;
– uporabnik:            pravna ali fizična oseba, ki iz
                        distribucijskega omrežja odjema ali
                        oddaja zemeljski plin;
– zaplinjanje:          zapolnitev plinovoda, postrojenj ali
                        objektov z zemeljskim plinom.
II. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KVALITETNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM
1. Distribucijsko omrežje
5. člen
(1) Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest sistemskega operaterja na prenosnem omrežju do predajnih mest uporabnikom.
(2) Z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem plinovodnega omrežja, merilno-regulacijskih postaj ter druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim omrežjem ter nadziranjem vseh posegov v varnostnem pasu plinovodov, je sistemski operater dolžan zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja.
2. Razvoj distribucijskega omrežja
6. člen
(1) Sistemski operater izdela predloge za nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja, skladno s koncesijsko pogodbo in veljavno zakonodajo ter na podlagi analize izvajanja distribucije in upravljanja distribucijskega omrežja, značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega omrežja, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.
(2) Predloge za nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja sistemski operater posreduje Občini Škofja Loka, ki je lastnica distribucijskega omrežja in je investitor v širitev omrežja.
3. Pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja
7. člen
Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem omrežju, se morajo upoštevati določbe predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in drugih veljavnih predpisov.
8. člen
(1) Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem omrežju, se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, katodne zaščite in drugih elementov distribucijskega omrežja, uporablja tudi tehnične zahteve sistemskega operaterja.
(2) Projektanti in izvajalci so se dolžni seznaniti s tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja.
(3) Tehnične zahteve določi sistemski operater in jih objavi na svoji spletni strani. V pisni obliki so na razpolago tudi na sedežu sistemskega operaterja.
4. Nadzor in zavarovanje plinovoda
9. člen
(1) Sistemski operater ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem omrežju ter podati tehnične zahteve, katere mora distribucijsko omrežje zagotavljati.
(2) Po končani izgradnji plinovoda mora izvajalec del investitorju predati geodetski posnetek, ki se vnese v kataster energetskih in komunalnih vodov, skladno z veljavnimi predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja.
10. člen
(1) Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju plinovodov, izdaja sistemski operater soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas plinovoda.
(2) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varnostnih pasov plinovodov in predložene projektne dokumentacije, sistemski operater, upoštevajoč določbe veljavnih tehničnih predpisov, odloči o zahtevi za izdajo soglasja.
11. člen
Na podlagi izdanega soglasja iz prejšnjega člena se poseg v varnostnem pasu plinovoda izvede skladno s predpisi o graditvi objektov,in s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in tem aktom.
12. člen
V varnostnem pasu plinovoda ima sistemski operater pravico nadzorovati dejavnosti in posege in pravico dostopa do plinovoda. Širina pasu na vsako stran plinovoda je določena glede na delovni tlak plina v plinovodu.
5. Služba stalne pripravljenosti
13. člen
Sistemski operater mora organizirati nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja.
14. člen
(1) Nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme, ki omogoča:
– distribucijo zemeljskega plina in vodenje distribucijskega omrežja;
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju;
– ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem omrežju kot na primer merilno-regulacijskih postaj ter drugih objektov;
– nadzor nad prevzemom in predajo zemeljskega plina večjih uporabnikov;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja, napovedovanje odjema zemeljskega plina in alociranje prevzetih količin zemeljskega plina.
(2) Sistemski operater mora organizirati službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega omrežja.
6. Izvajanje aktivnosti na distribucijskem omrežju
15. člen
Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega omrežja je sistemski operater dolžan skladno s pravili stroke in predpisi o varnem delu izvajati naslednje aktivnosti:
– vzdrževanje distribucijskega omrežja,
– redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, obnavljanje in rekonstrukcije distribucijskega omrežja,
– zaščito plinovodnega omrežja pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
– sistemsko kontrolo distribucijskega omrežja,
– nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varnostnem pasu plinovodov,
– servisiranje naprav in opreme po navodilih proizvajalcev.
16. člen
(1) Če je sistemski operater pozvan, da izvede na distribucijskem omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike.
(2) Sistemski operater prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki.
7. Predvidena dela na distribucijskem omrežju
17. člen
(1) Sistemski operater sme začasno prekiniti distribucijo zemeljskega plina zaradi rednega vzdrževanja, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
(2) Predvidena dela je sistemski operater dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike oziroma odjemalce zemeljskega plina. Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del, sistemski operater ni odškodninsko odgovoren. Predvidena dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater mora o predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce iz prejšnjega odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– del omrežja, ki je v delu,
– začetek in predvideno končanje del,
– načrt omejitev ali prekinitev distribucije zemeljskega plina,
– seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.
8. Izredna in nepredvidena dela na distribucijskem omrežju
18. člen
V primeru motenj ali okvar na distribucijskem omrežju, ki nastanejo kot posledica višje sile ali tretje osebe, mora sistemski operater v najkrajšem možnem času izvesti izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
19. člen
V primeru iz prejšnjega člena lahko sistemski operater, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
20. člen
(1) V primeru izvedbe izrednih in nepredvidenih del za odpravo motenj ali okvar, z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja, sistemski operater uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije zemeljskega plina.
(2) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem omrežju, nosi vse stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.
9. Prekinitev distribucije
21. člen
Sistemski operater ustavi uporabniku distribucijo zemeljskega plina po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer, če uporabnik:
– moti distribucijo zemeljskega plina drugim uporabnikom,
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo sistemskega operaterja, dostop do vseh delov priključnega plinovoda, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, da te naprave povzročajo motnje,
– brez soglasja sistemskega operaterja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave ali če omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov,
– na opomin sistemskega operaterja ne zniža odjema oziroma oddaje moči oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin ali če uporablja zemeljski plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih,
– v roku, ki ga določi sistemski operater oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci,
– ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina,
– nima dobavitelja zemeljskega plina.
22. člen
Sistemski operater ustavi uporabniku distribucijo zemeljskega plina brez predhodnega obvestila, če uporabnik:
– z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
– ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema plina iz distribucijskega omrežja.
23. člen
Sistemski operater lahko brez obvestila prekine distribucijo zemeljskega plina za tistega uporabnika, ki si na prevzemnem mestu ni zagotovil količin zemeljskega plina za svoj odjem.
24. člen
(1) Sistemski operater je dolžan uporabnika, ki mu je bila ustavljena distribucija plina, na njegove stroške ponovno priključiti na omrežje najkasneje v treh delovnih dneh, ko ugotovi, da je uporabnik omrežja odpravil razloge za ustavitev distribucije plina.
(2) Sistemski operater, ki je uporabniku neutemeljeno ustavil ali prekinil distribucijo plina, mora nemudoma in na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave uporabnika omrežja na svoje omrežje.
25. člen
(1) Sistemski operater ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj uporabnika, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo plina po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(2) Uporabnik, ki mu je sistemski operater neutemeljeno ustavil ali prekinil distribucijo plina, ima pravico do povračila škode, ki mu je bila s tem povzročena.
III. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
1. Sistemske storitve
26. člen
Sistemske storitve, ki jih sistemski operater zagotavlja uporabniku v obsegu koriščenja dostopa, so:
– vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja,
– odoriranje zemeljskega plina,
– pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina,
– pokrivanje izgub zemeljskega plina,
– ugotavljanje in obračunavanje odstopanj med pogodbeno in predano količino zemeljskega plina od napovedi,
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja.
2. Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja
27. člen
(1) Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
– zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja,
– varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja,
– načrtovanje distribucijskega omrežja,
– vodenje distribucijskega omrežja,
– usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s sosednjimi omrežji,
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so povezana z omrežjem sistemskega operaterja,
– obdelavo podatkov in obračun distribucije zemeljskega plina in sistemskih storitev,
– izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na distribucijskem omrežju,
– izvajanje meritev.
(2) Sistemski operater upravlja distribucijsko omrežje, vključno s priključnimi plinovodi. V primeru priključitve na omrežje mora uporabnik sistemskemu operaterju dovoliti brezplačno uporabo zemljišča in delov stavbe za izgradnjo priključnega plinovoda, namestitev regulatorja tlaka in merilnih naprav.
3. Vodenje distribucijskega omrežja
28. člen
(1) Sistemski operater mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere na distribucijskem omrežju.
(2) V okviru tehničnih možnosti je sistemski operater dolžan vzdrževati takšne pretočno tlačne razmere na distribucijskem omrežju, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja, koliko zemeljskega plina je bilo prevzetega v distribucijsko omrežje in predanega iz njega morajo biti na vseh prevzemnih in predajnih mestih ustrezne merilne naprave.
29. člen
(1) Uporabnik mora zagotoviti, da se plinska napeljava od konca priključnega plinovoda uporablja na način, da niso možne motnje na drugih plinskih napeljavah, in da ni motečih posledic za naprave sistemskega operaterja.
(2) Uporabnik mora sistemskemu operaterju omogočiti dostop do naprav sistemskega operaterja kot tudi do plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje po predhodni najavi, razen v primeru preteče nevarnosti, tako da sistemski operater lahko uresničuje naslednje pravice in dolžnosti:
– odčitavanje merilnih naprav,
– vzdrževanje naprav sistemskega operaterja,
– ogled in evidentiranje tehničnih naprav.
4. Napovedovanje in potrjevanje uporabe distribucijskega omrežja
30. člen
(1) Uporabniki morajo sistemskemu operaterju posredovati tehnične podatke iz veljavne pogodbe o dobavi zemeljskega plina v zvezi z roki in količinami dobave plina najkasneje v roku sedmih delovnih dni pred začetkom veljavnosti posamezne pogodbe o dobavi.
(2) Sistemski operater lahko zahteva od uporabnika, da mu posreduje dnevno napoved za posameznega odjemalca, kadar je letni odjem na predajnem mestu odjemalca večji od 100.000 Sm³ zemeljskega plina.
(3) Izvajanje dnevne napovedi koriščenja zmogljivosti za predajno mesto je možna samo v primeru, kadar odjemalec razpolaga z napravo za spremljanje porabe, ki omogoča sistemskemu operaterju odčitavanje urnega in dnevnega odjema.
(4) Uporabnik je pri napovedovanju odjema zemeljskega plina in uporabe distribucijskega omrežja odgovoren za pravilnost posredovanih podatkov.
31. člen
Če sistemski operater od uporabnika ne prejme zahtevanih podatkov iz prejšnjega člena, lahko sistemski operater temu uporabniku do prejetja le-teh zaradi zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, ustavi distribucijo zemeljskega plina.
5. Obravnavanje odstopanj
32. člen
(1) Vsak uporabnik je dolžan zagotoviti, da ne pride do razlik med količino zemeljskega plina, ki jo dobavitelj zanj preda v distribucijsko omrežje, in količino zemeljskega plina, ki jo uporabnik odjema iz distribucijskega omrežja.
(2) Če do razlike pride, mora uporabnik o tem nemudoma obvestiti sistemskega operaterja in v najkrajšem času zagotoviti, da pride do uskladitve med predano in prevzeto količino zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
(3) Če uporabnik ne zagotovi uskladitve iz prejšnjega odstavka, mu sistemski operater lahko omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina. V tem primeru sistemski operater ni odgovoren za morebitne škodne posledice. Uporabnik je odgovoren za morebitno škodo, ki jo povzroči drugim uporabnikom.
(4) V zvezi z ugotavljanjem morebitne škode, ki jo povzroči določen uporabnik drugim uporabnikom z neuskladitvijo količin zemeljskega plina, ki jih preda v distribucijsko omrežje in količinami zemeljskega plina, ki jih odjema iz distribucijskega omrežja, mora sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina na zahtevo sistemskega operaterja temu posredovati podatke o prevzetih količinah posameznih dobaviteljev zemeljskega plina po posameznih prevzemnih mestih, na katerih sistemski operater prevzame zemeljski plin od sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina za potrebe posameznega dobavitelja.
33. člen
(1) Sistemski operater lahko spremlja odstopanja med prevzemom in predajo zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki odjema več kot 70.000 Sm3/leto zemeljskega plina na enem odjemnem mestu če ima odjemalec k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(2) Če ni usklajene predaje v distribucijsko omrežje in odjema iz distribucijskega omrežja, sistemski operater pozove odjemalca, da v določenem roku uskladi odstopanja. Kolikor odjemalec te uskladitve ne izvede v predpisanem roku s strani sistemskega operaterja, mu sistemski operater omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater ugotavlja količino prevzetega zemeljskega plina za odjemalca iz prejšnjega odstavka na podlagi podatkov, ki mu jih mora zagotoviti uporabnik in količino predanega zemeljskega plina za končnega uporabnika iz prejšnjega odstavka na podlagi naprave iz 46. člena, ki omogoča daljinski prenos podatkov o predani količini zemeljskega plina.
(4) Kolikor uporabnik ne zagotovi podatkov o količini prevzetega zemeljskega plina za konkretnega odjemalca, ima sistemski operater pravico omejiti ali prekiniti distribucijo zemeljskega plina vsem odjemalcem tega uporabnika brez odgovornosti za morebitne škodne posledice.
IV. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA V KRIZNIH STANJIH
1. Krizna stanja
34. člen
(1) Krizno stanje na distribucijskem omrežju je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega distribucijskega omrežja in prekinjena ali ustavljena distribucija zemeljskega plina.
(2) V primeru kriznih stanj distribucijskega omrežja ima sistemski operater pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo zemeljskega plina.
2. Višja sila
35. člen
Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora sistemskega operaterja in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na povezanih prenosnih in distribucijskih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju uporabnika ali odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih napeljavah, zaradi česar je bila onemogočena distribucija zemeljskega plina.
36. člen
(1) Kadar sistemski operater delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
(2) V primeru, da višja sila sistemskemu operaterju delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata sistemski operater in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
3. Obveščanje uporabnikov
37. člen
Sistemski operater mora preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati uporabnike o nastanku kriznega stanja ali višje sile.
4. Odškodninska odgovornost
38. člen
(1) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina zaradi delovanja višje sile in ob upoštevanju ravnanj iz 36. in 37. člena tega akta, sistemski operater ni odškodninsko odgovoren dobaviteljem, uporabnikom in odjemalcem zemeljskega plina ter tretjim osebam.
(2) Sistemski operater je odškodninsko odgovoren, če povzroči krizno stanje.
V. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
1. Postopek priključitve na distribucijsko omrežje
39. člen
Postopek in pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
2. Priključitev na distribucijsko omrežje
40. člen
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter varnega delovanja v povezavi z distribucijskim omrežjem.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih kot del distribucijskega omrežja, na katerega se priključijo in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
(3) Neposredno priključitev na distribucijsko omrežje izvede strokovno usposobljen izvajalec, ob prisotnosti sistemskega operaterja.
(4) Sistemski operater mora izvesti prvo zaplinjanje distribucijskega omrežja z zemeljskim plinom.
41. člen
Z izvedbo ali opustitvijo preizkusa notranje plinske napeljave uporabnika, kot tudi z odobritvijo in izvedbo zaplinjanja, sistemski operater ne prevzame nobene odgovornosti za brezhibnost plinske napeljave.
3. Postopek zaplinjanja glavnega plinovoda
42. člen
(1) Investitor oziroma lastnik distribucijskega omrežja mora pred izvedbo zaplinjevanja glavnega plinovoda sistemskemu operaterju predložiti naslednje dokumente:
– uporabno dovoljenje ali
– odločbo o poskusnem obratovanju.
(2) Po končanem poskusnem obratovanju mora investitor oziroma lastnik skladno s predpisi o graditvi objektov sistemskemu operaterju predložiti uporabno dovoljenje.
(3) Zaplinjanje glavnega plinovoda izvede sistemski operater.
4. Postopek zaplinjanja priključnega plinovoda
43. člen
(1) Uporabnik mora pred izvedbo zaplinjanja priključnega plinovoda sistemskemu operaterju predložiti naslednje dokumente:
– dokazilo o zanesljivosti objekta skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali
– odločbo o poskusnem obratovanju ali
– dokazila o usposobljenosti instalacijskega podjetja ali obrtnika, ki je izvedlo priključni plinovod, da je za to dejavnost registrirano in usposobljeno, certifikate o skladnosti vgrajenih materialov, zapisnik o tlačnem preizkusu priključnega plinovoda, dokazilo o vrisu priključnega plinovoda v kataster plinovodnega omrežja sistemskega operaterja, izjavo o izvajanju nadzora s strani sistemskega operaterja,
(2) Sistemski operater lahko v nepredvidenih razmerah zaradi zagotovitve varnosti zahteva tudi izpolnjevanje ustreznih zahtev.
(3) Zaplinjanje priključnega plinovoda lahko izvede samosistemski operater.
(4) Zaplinjanje priključnega plinovoda, uporabniku še ne dovoljuje tudi odjema plina.
5. Merjenje pretoka in količin zemeljskega plina
44. člen
Sistemski operater mora zagotoviti meritve količin zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja na vseh prevzemnih in predajnih mestih.
45. člen
(1) Na predajnem mestu se meri količino pretečenega zemeljskega plina v standardnih kubičnih metrih (Sm3). Standardni kubični meter (Sm3) je količina zemeljskega plina v volumnu 1 m3 pri absolutnem tlaku 101,325 kPa (1,01325 bar) in temperaturi 15 °C.
(2) Stroške porabljene električne energije za delovanje merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov pokriva odjemalec.
46. člen
(1) Merilne naprave za ugotavljanje predanih količin zemeljskega plina so plinomeri in korektorji volumna.
(2) Pri uporabnikih, ki imajo merilne naprave nameščene na delu plinske napeljave, kjer je nadtlak zemeljskega plina večji od 20 mbar ali manjši oziroma enak 30 mbar, se količine predanega zemeljskega plina lahko merijo s plinomerom s prigrajenim korektorjem volumna ali z uporabo korekcijskega faktorja, pri nadtlaku, večjem od 30 mbar, pa se morajo količine predanega zemeljskega plina meriti s plinomerom s prigrajenim korektorjem volumna.
(3) Korekcijski faktor se izračuna na podlagi lokalnih klimatskih pogojev, ki jih sistemski operater izračuna na podlagi tehničnih pravil in predpisov.
(4) Korektor volumna mora omogočati arhiviranje vseh urnih in dnevnih podatkov vsaj za zadnje 4 mesece.
47. člen
(1) Kolikor merilne naprave pri uporabnikih, ki so nameščene na delu plinske napeljave, kjer je nadtlak zemeljskega plina večji od 20 mbar ali manjši oziroma enak 30 mbar, nimajo prigrajenega korektorja volumna, se upošteva, kot da so na predajnem mestu izpolnjeni standardni pogoji iz 45. člena.
(2) Uporabnik ima možnost nabave in vgradnje korektorja volumna na lastne stroške.
48. člen
Merilne naprave sistemski operater namesti vsakemu novemu uporabniku. Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji sistemskega operaterja. Vse merilne naprave morajo imeti žig pooblaščenega organa. Po namestitvi morajo biti merilne naprave plombirane tako, da je onemogočena njihova demontaža brez poškodbe plombe.
49. člen
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem merilnih naprav izvaja sistemski operater. Vzdrževanje merilnih naprav lahko zagotovi sistemski operater pri pooblaščenih izvajalcih.
50. člen
Redne preglede merilnih naprav v zakonitem roku in zamenjavo teh zagotavlja sistemski operater v skladu z veljavno zakonodajo.
51. člen
Količine predanega zemeljskega plina se ugotovijo na podlagi odčitka merilne naprave. Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba sistemskega operaterja, ali po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem uporabnik sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
52. člen
Sistemski operater zaračunava uporabniku posredovanje podatkov o odčitkih merilnih naprav, ki niso zajeti v omrežnini za distribucijsko omrežje.
53. člen
Pri izvajanju aktivnosti iz 49., 50. in 51. člena tega akta, mora uporabnik sistemskemu operaterju omogočiti neoviran dostop do vseh svojih merilnih naprav.
54. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti uporabnika ali zaradi drugih razlogov na strani uporabnika ni mogel odčitati merilne naprave, je uporabnik dolžan na osnovi obvestila sistemskemu operaterju javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če uporabnik ne javi odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilnih naprav, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko oskrbe z zemeljskim plinom v preteklem obdobju.
55. člen
(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde uporabnika, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas, od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene.
(2) Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je uporabnik odjemal plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega plina.
(3) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina.
(4) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve plinskih naprav treba zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi stroške vgradnje merilne naprave ter ostalih stroškov predelave priključka odjemalec.
(5) Sistemski operater in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave.
(6) Če se pri preizkusu izkaže, da je točnost merilne naprave izven dopustnih meja, plača stroške pregleda sistemski operater, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
56. člen
(1) Odjemalci, katerim sistemski operater preda več kot 100.000 Sm3/leto zemeljskega plina na enem odjemnem mestu, morajo imeti k merilni napravi prigrajen korektor volumna s spominom ali tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje plina, z daljinskim prenosom podatkov o predani količini zemeljskega plina ter o drugih parametrih plina (tlak, temperatura).
(2) Naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, namešča, premešča in vzdržuje sistemski operater na stroške uporabnika.
(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo sistemskemu operaterju, če je to tehnično možno, omogočiti priklop na električno omrežje.
57. člen
(1) Vsem uporabnikom omrežja, ki nimajo prigrajenega korektorja volumna ali tarifne spominske enote sistemski operater obračunava omrežnino na podlagi standardnega obremenitvenega profila skladno s pogodbo o dostopu.
(2) Vsem ostalim uporabnikom omrežja sistemski operater obračunava omrežnino na podlagi podatkov, odčitanih s korektorja volumna oziroma tarifne spominske enote, upoštevajoč pogodbo o dostopu.
6. Kakovost zemeljskega plina
58. člen
(1) Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu se dvakrat mesečno spremlja s certifikati o sestavi zemeljskega plina, ki jih sistemskemu operaterju posreduje sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(2) Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin odjemalcem, priključenim na distribucijsko omrežje, je dolžan na zahtevo sistemskega operaterja predložiti specifikacijo o količini oziroma sestavi zemeljskega plina, ki ga je predal v transport.
59. člen
(1) Sistemski operater je dolžan sprejeti v distribucijo le zemeljski plin z lastnostmi določenimi v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta. Kolikor kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, sistemski operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v distribucijo.
(2) Sistemski operater ima pravico, da uporabniku na predajnem mestu predaja zemeljski plin z drugačno sestavo, kot je tista na prevzemnem mestu, v kolikor zemeljski plin ustreza zahtevanim lastnostim, določenih iz Priloge 1 tega akta.
(3) Sistemski operater mora zemeljski plin v distribucijskem omrežju odorirati z dodajanjem odorirnega sredstva, s čemer zemeljski plin pridobi značilen vonj. Odorirno sredstvo se zemeljskemu plinu izjemoma ne dodaja, ko to zaradi tehnoloških omejitev ni dopustno. V tem primeru mora sistemski operater zagotoviti nadomestno metodo ali sredstvo za ugotavljanje netesnosti omrežja.
7. Zasedenost distribucijskega omrežja
60. člen
(1) Podatki o zasedenosti distribucijskega omrežja so javni.
(2) Sistemski operater podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja ugotavlja na podlagi pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju in podatkov iz sklenjenih pogodb o dostopu, sklenjenih pogodb o priključitvi ter izdanih soglasij k priključitvi na distribucijsko omrežje.
(3) Sistemski operater mora podatke o zasedenosti distribucijskega omrežja posredovati (potencialnemu) uporabniku najkasneje v roku 30 dni po prejemu zahteve za dostop do distribucijskega omrežja.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
61. člen
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati predpisi, s katerimi je urejeno področje sistemskih obratovalnih navodil za geografsko območje iz 1. člena tega akta.
62. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 937/2006
Škofja Loka, dne 27. decembra 2006
EVA 2007-2111-0090
Direktorica
Mateja Žumer l.r.
                                                      PRILOGA 1        


      Kemične in fizikalne lastnosti zemeljskega plina

Sistemski operater je dolžan sprejeti v distribucijo zemeljski
plin z naslednjimi lastnostmi:

a.   Kemična sestava (v mol odstotkih): 
                     
     metan (C(1))         minimum       89,7%  
              
     etan (C(2))          maksimum      6,3% 
                
     propan, butan in     maksimum      2,1%                 
     težji                              
                   
     (C(3), C(4)+)
                                         
     kisik (O(2))         brez        
                       
     dušik (N(2))         maksimum      2,1% 
                
     ogljikov dioksid     maksimum      1,575%               
     (CO(2))  
                                             
b.   Vsebnost žvepla:  
                                      
     žveplovodik (H(2)S)  maksimum      6,3 mg/Sm3    
       
     merkaptansko žveplo  maksimum      15,75 mg/Sm3  
       
     skupaj žvepla        maksimum      105,00 mg/Sm3  
      
c.   Spodnja kurilna                                       
     vrednost:  
                                           
     minimum              33650 kJ/Sm3 (15 °C) 
              
     maksimum             36630 kJ/Sm3 (15 °C) 
              
d.   Rosišče:        
                                       
     vode:                ne višje kot minus 7 °C pri tlaku   
                          39 bar  
                            
     ogljikovodikov:      ne višje kot minus 5 °C pri tlaku   
                          od 39 bar do 69 bar    
             
e.   Temperatura:  
                                         
     maksimum             42 °C   
                           
f.   Plin brez mehanskih primesi, smol ali spojin, ki        
     tvorijo smole.