Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2006 z dne 10. 2. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2006 z dne 10. 2. 2006

Kazalo

500. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, stran 1240.

Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna
Republike Slovenije
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:
1. določitev kvot (36. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
2. pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);
3. prerazporejanje pravic porabe;
4. odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;
5. vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:
– donacij;
– predpristopnih pomoči;
– popristopnih pomoči;
– prenešeno izvrševanje nalog;
– kupnin od prodaje in zamenjave državnega stvarnega premoženja;
– najemnin od državnega premoženja;
– odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja;
– prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki;
– prispevkov in pristojbin;
– vplačanih tiskovin;
– proračunskih skladov;
6. zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);
7. prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;
8. spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov ter zaključevanja projektov;
9. izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);
10. obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);
11. postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.
(2) Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.
(3) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.
(4) Priloge tega pravilnika, označene s številkami 1, 2, 3/1, 3/2, 4 do 6, 7/1, 7/2, 8 in 9, so sestavni del tega pravilnika.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;
2. skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF, in sicer:
– ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;
– Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;
– upravne enote;
– samostojni državni organi za postopek o prekrških;
– sodišča in Sodni svet,
– tožilstva;
3. predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
4. prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo in se financira s podarjenimi sredstvi;
5. skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (na primer izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;
6. nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;
7. predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;
8. računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Direktoratu za javno računovodstvo v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: DJR);
9. likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;
10. proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;
11. proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
12. proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke, ter je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
13. posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;
14. integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev, in je opredeljena kot postavka tipa 1;
15. tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (na primer tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke iz šifranta tipov postavk v sistemu MFERAC);
16. pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
17. prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;
18. razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge proračunske postavke in med konti znotraj proračunskih postavk;
19. evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC (v nadaljnjem besedilu: sistem MFERAC) s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);
20. obrazec FEP je aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC;
21. odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke;
22. dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;
23. letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme vlada na predlog ministra za finance;
24. kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;
25. mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;
26. mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;
27. lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;
28. podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;
29. predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
30. popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU, in od drugih EU donatorjev na podlagi mednarodnih pogodb;
31. projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo določeno tehnično funkcijo in imajo opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in zaključka;
32. faza projekta je tehnično in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz prejšnje točke. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko in projektno dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
33. investicijski projekt je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri z namenom pridobivanja koristi;
34. vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov, ki so potrebni za pripravo, izvedbo projekta in za predajo v uporabo. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);
35. načrt financiranja projekta sestavljajo podatki o vseh izdatkih za projekt ter podatki o vseh virih za financiranje teh izdatkov;
36. izdatki za projekt v načrtu financiranja so izvršeni izdatki v preteklih letih (realizacija) in načrtovani izdatki v tekočem in v naslednjih letih. Izdatki za projekt se lahko vodijo po ekonomskih namenih (veljavni plan izdatkov). Vsota izdatkov v preteklih letih in predvidenih izdatkov v tekočem in naslednjih letih je enaka vrednosti projekta;
37. viri za financiranje projekta v načrtu financiranja projekta so izvršena plačila za projekt v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in v naslednjih letih za financiranje celotne vrednosti projekta v celotnem obdobju trajanja izvedbe projekta. Viri za financiranje projekta so proračunski viri in ostali, neproračunski viri. Proračunski viri so plačila v preteklih letih in pravice porabe na proračunskih vrsticah v tekočem in v naslednjih letih ter predvidene pravice porabe v naslednjih letih. Ostali viri so plačila za projekt drugih pravnih ali fizičnih oseb v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in bodočih proračunskih letih;
38. evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero so znani cilji in namen, niso pa v načrt razvojnih programov še uvrščeni projekti, s katerimi bodo cilji doseženi;
39. celovit projekt sestavlja več projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto.
3. člen
Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.
2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
4. člen
(1) V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.
(2) Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:
1. plače;
2. izdatke za blago in storitve;
3. socialne transfere;
4. transfere občinam;
5. transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
5. člen
(1) Kvoto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.
(3) Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
6. člen
V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.
7. člen
MF pri predlaganju kvote upošteva:
1. letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
2. evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;
3. likvidnostne možnosti proračuna;
4. sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.
8. člen
(1) Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred začetkom obdobja, za katerega se kvota določa.
(2) Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.
(3) Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.
(4) Povečanje kvote je mogoče, če:
1. so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali
2. je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.
3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA
3.1. Splošne določbe
9. člen
Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:
1. mesečni načrt prejemkov proračuna in
2. mesečni načrt izdatkov proračuna.
10. člen
(1) Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:
1. Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do 22. v mesecu, in
2. drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.
(2) Skrbnik lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.
(3) Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.
11. člen
Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.
12. člen
(1) Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih likvidnostnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov.
(2) Načrtovanje se začne 15. v mesecu oziroma prvi delovni dan po tem datumu, ko MF sproži prenos evidentiranih predobremenitev v objekt za načrtovanje likvidnosti v okviru sistema MFERAC. Predlagatelji finančnih načrtov predloge mesečnih likvidnostnih načrtov pripravijo do vključno 24. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega likvidnostnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.
13. člen
(1) Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.
(2) Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
(3) Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.
(4) MF najkasneje do 10. v mesecu za tekoči mesec o mesečnih likvidnostnih načrtih obvesti predlagatelje finančnih načrtov.
14. člen
(1) MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:
1. določene, izkoriščene in še proste kvote;
2. likvidnostne možnosti proračuna;
3. oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.
(2) Če predlagatelj finančnega načrta v roku iz 12. člena tega pravilnika v sistemu MFERAC ne pripravi in posreduje v obravnavo predloga mesečnega likvidnostnega načrta, se kot njegov predlog upoštevajo evidentirane predobremenitve v objektu za planiranje v okviru sistema MFERAC.
15. člen
(1) O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 1 milijon tolarjev, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.
(3) Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.
(4) Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:
1. to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali
2. so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3. drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.
(5) Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.
3.2. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF
o spremembi likvidnostnega načrta
16. člen
Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.
17. člen
Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 100 milijonov tolarjev. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli:
            Obrestna mera * znesek odstopanja
Strošek =   ---------------------------------
                          36000
Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.
18. člen
Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška, je enaka povprečni mesečni obrestni meri za likvidnostna posojila do enega meseca v sistemu EZR za mesec, za katerega se strošek izračunava.
19. člen
(1) Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
1. obrestno mero;
2. mesečni likvidnostni načrt;
3. korigiran mesečni likvidnostni načrt;
4. realizacijo plačil;
5. kumulativno odstopanje na posamezni dan;
6. izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;
7. zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;
8. zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih;
9. kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.
(3) Podatki iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka so izraženi v tisoč tolarjih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.
20. člen
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.
(2) Če predlagatelj finančnih načrtov vloži ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti s ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih treh delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.
(3) Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi z DJR. DJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz 142. do 145. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih treh delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.
21. člen
(1) ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje Direktoratu za proračun v MF (v nadaljnjem besedilu: DP).
(2) Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 500.000 tolarjev.
22. člen
(1) DP izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako "obresti kratkoročnega zadolževanja" pri MF.
(2) DP do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.
23. člen
Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi, MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.
4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE
24. člen
(1) Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik ali predlagatelj finančnih načrtov in vlada.
(2) Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeti akt o proračunu.
25. člen
(1) Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca "Predlog za prerazporeditev sredstev" (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC).
(2) Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.
(3) Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.
(4) Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.
26. člen
(1) Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve DP na obrazcu PPS.
(2) Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v DP vnese predlog prerazporeditve v sistem MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v DP.
(3) DP vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.
(4) DP zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.
(5) Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.
(6) V primeru, da DP ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.
(7) DP v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS DP arhivira.
27. člen
Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti DP predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, v kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.
28. člen
Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.
5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK
29. člen
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF in ZIPRS, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.
(2) O odpiranju novih postavk odloča DP na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.
30. člen
(1) Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.
(2) Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo.
(3) O odpiranju novih kontov izdatkov odloča DP na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu "Predlog za odprtje nove proračunske vrstice" (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 1 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.
6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN
31. člen
Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:
1. 43. ter 74. členu ZJF in
2. ZIPRS.
32. člen
Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.
33. člen
(1) Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah, ki so razvrščene v tipe proračunskih postavk glede na vrsto prejemka.
(2) Neposredni uporabniki:
1. smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno, in
2. ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.
34. člen
(1) Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.
(2) Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik DP na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 2 tega pravilnika.
(3) Posebna postavka se odpre:
1. glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in
2. v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
35. člen
(1) Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.
(2) Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:
1. iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali
2. dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
(3) Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.
36. člen
Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.
37. člen
Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.
6.1. Donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU
6.1.1. Splošno
38. člen
(1) Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2) Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen, in so opredeljene kot postavke tipa 30.
(3) Kot donacije se štejejo tudi namenska sredstva, ki jih državni organ pridobi v okviru projektov in programov, ki se financirajo iz sredstev EU.
39. člen
Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne ali fizične osebe.
40. člen
(1) Za sredstva donacij se lahko:
1. odpre posebni devizni transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PDTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko se je Republika Slovenija zavezala tujemu donatorju, da se bodo donacijska sredstva vodila na posebnem bančnem računu,
2. odpre namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali
3. določi tolarski ali devizni podračun proračuna, na katerega se nakažejo sredstva donacij.
(2) V primeru odprtja računa ali podračuna prejemnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu “Odprtje novega računa/podračuna za donacije”, ki je v Prilogi 3/1 tega pravilnika.
(3) ZEZRD zahtevo po odprtju novega računa/podračuna za donacije posreduje Uradu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), ki zahtevo po odprtju PDTR posreduje v izvršitev Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS), na podlagi zahteve po odprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun odpre.
(4) V primeru zaprtja računa ali podračuna prejemnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 3/2 tega pravilnika.
(5) ZEZRD zahtevo po zaprtju računa/podračuna za donacije posreduje UJP, ki zahtevo pa zaprtju PDTR posreduje v izvršitev BS, na podlagi zahteve po zaprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun zapre.
(6) Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun na obrazcu “Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev”, ki je v Prilogi 4 tega pravilnika.
(7) Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v DJR.
41. člen
(1) Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 33. in 34. členom tega pravilnika.
(2) V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na podračun proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3) Prejemnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati DJR, ki jo potrdi glede na stanje na PDTR ali namenskemu podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov DJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v DP.
42. člen
(1) Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:
1. davkov in prispevkov;
2. bančnih provizij;
3. konverzije tujih valut v tolarje;
4. drugih stroškov.
(2) V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene prejemnik donacije iz postavke »Donacije – slovenska udeležba«, ki mora biti opredeljena kot postavka tipa 31, v okviru svojega finančnega načrta.
(3) Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.
43. člen
(1) Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz donacijskih računov predložiti DJR tudi obrazec »Plačilo iz deviznih sredstev«, ki je v Prilogi 5 tega pravilnika, na katerem označi ali gre za:
1. plačilo izvajalcu v tujini;
2. prenos deviznih sredstev na račun nerezidenta;
3. prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi;
4. dvig tuje gotovine.
(2) Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3) DJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Pooblaščena oseba v ZEZRD obrazec desno podpiše in ga posreduje na UJP.
44. člen
Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:
1. vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali
2. prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.
6.1.2. Predpristopne in popristopne pomoči EU
45. člen
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE in SAPARD (v nadaljnjem besedilu: predpristopne pomoči), ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
(2) Določbe tega podpoglavja se uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira, ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna EU.
46. člen
(1) Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja EU, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo.
(2) Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto, ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanja programov PHARE v Republiki Sloveniji.
(3) Finančni sporazum se sklene med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto tudi za urejanje njunih nalog in obveznosti v okviru izvajanja programov Prehodnega vira v Republiki Sloveniji.
47. člen
(1) Proračunska postavka PHARE (v nadaljnjem besedilu: postavka PHARE) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov programov PHARE ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov programov PHARE. Postavka PHARE je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu Nacionalnega sklada, ki je določen v 60. členu tega pravilnika.
(2) Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki PHARE pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira.
(4) Postavko PHARE oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:
1. je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE in
2. s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.
(5) Postavko Prehodni vir v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:
1. je podpisana mednarodna pogodba med Republiko Slovenijo in donatorjem o dodelitvi sredstev in
2. s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.
(6) Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke PHARE oziroma Prehodni vir na obrazcu "Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 6 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.
(7) Postavka PHARE mora biti opremljena z oznako "PHARE CFCU" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 3. Postavka PHARE se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE, se ob uveljavitvi proračuna višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
(8) Postavka Prehodni vir mora imeti v nazivu oznako "TF CFCU" in se opredeli kot postavka tipa 28. Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE iz četrtega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki PHARE se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
(9) Postavka Prehodni vir se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka Prehodni vir, se ob uveljavitvi proračuna višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
(10) Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki Prehodni vir iz petega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki Prehodni vir se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
48. člen
(1) Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti:
1. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov PHARE, opremljena z oznako "PHARE lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
2. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa SAPARD, opremljena z oznako "SAPARD lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
3. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa Prehodni vir, opremljena z oznako "TF lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 29.
(2) Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo programov PHARE oziroma Prehodnega vira, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako "PHARE lastna udeležba" pri neposrednem uporabniku oziroma na postavkah z oznako "TF lastna udeležba".
49. člen
(1) Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE in programov Prehodnega vira s slovenskimi sredstvi neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu, in sicer:
1. neposredni uporabnik do 10. januarja in do 10. julija vsako leto pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu polletno poročilo za posamezen finančni memorandum, pripravljeno na obrazcih »Izjava o sofinanciranju projektov v okviru finančnega memoranduma za program« in »Poročilo o napredku pri izvajanju programa«, ki sta v Prilogi 7/1 in 7/2 tega pravilnika;
2. neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu iz Priloge 8 »Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu« in obrazcu iz Priloge 7/2 »Poročilo o napredku pri izvajanju programa«, do 20. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.
(2) Neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu na obrazcih, ki so v Prilogi 7/1 in 7/2 tega pravilnika, tudi na dodatno pisno zahtevo Nacionalnega sklada.
(3) Če zneski, ki jih neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu v skladu s prvim odstavkom tega člena, odstopajo od zneskov določenih v projektnih predlogih, ki so sestavni del finančnega memoranduma, mora neposredni uporabnik k poročilu iz prvega odstavka tega člena obvezno priložiti pisno obrazložitev odstopanja.
(4) V primeru, da proračunski uporabnik ne zagotavlja sofinanciranja iz prejšnjega člena oziroma ne poroča v skladu z določili prvega odstavka tega člena, Evropska komisija pa iz teh razlogov ne zagotavlja Republiki Sloveniji rednih nakazil sredstev v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, sme Nacionalni sklad zaustaviti izplačila iz sredstev PHARE in sredstev Prehodnega vira.
50. člen
(1) Centralna finančna pogodbena enota kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.
(2) Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE oziroma Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira.
51. člen
(1) V primeru, da je investitor občina ali posredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva Prehodnega vira prevzemajo samo na podlagi pogodbe o izvedbi in sofinanciranju projektov, sklenjene med investitorjem in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka Prehodni vir in konto tekoči ali investicijski transferji.
(2) V primeru, da projekt Prehodnega vira ni vključen v sprejeti načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), mora proračunski uporabnik najkasneje v času priprave razpisne dokumentacije zagotoviti, da se projekt Prehodnega vira vključi v NRP. V ta namen mora proračunski uporabnik pred potrditvijo razpisne dokumentacije predložiti CFPE:
– izjavo, da je projekt Prehodnega vira vključen v sprejeti oziroma veljavni NRP, skupaj s primernim dokazilom, ali
– izjavo, da je projekt Prehodnega vira vložen v postopek odločanja vlade, skupaj s primernim dokazilom.
(3) Proračunski uporabnik mora v postopku podpisovanja pogodbe predložiti CFPE:
– kopijo obrazca FEP, na katerem je izdano soglasje DP k pogodbi, v primeru, da je v pogodbi predvideno predplačilo, ali
– izjavo, da pogodba ne potrebuje soglasja DP k pogodbi, ker v pogodbi ni predvideno predplačilo.
(4) PAO ne podpiše pogodbe za sredstva Prehodnega vira dokler proračunski uporabnik ne predloži dokumentov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev Prehodnega vira ne glede na višino pravic porabe na postavki Prehodni vir pod pogojem, da pogodbo pred podpisom neposrednega uporabnika in izvajalca pisno odobri PAO.
(6) Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če Evropska komisija določi drugače.
52. člen
(1) Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma Prehodni vir in sredstev lastne udeležbe samo pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma Prehodni vir.
53. člen
(1) Neposredni uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta PHARE oziroma Prehodni vir z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira), in sicer:
1. odredbo za plačilo – nakazilo, skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke PHARE oziroma Prehodni vir in proračunske postavke z oznako lastna udeležba oziroma slovenska udeležba (v nadaljnjem besedilu: postavka lastne udeležbe);
2. predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma Prehodni vir, na obrazcu iz 47. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vloga za povečanje veljavnega proračuna);
3. seznam posredovanih knjigovodskih listin.
(2) Kot listina za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira se šteje:
– originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina,
– vsako poročilo, predpisano s pogodbo,
– originalni izvod potrdila, predpisanega s pogodbo,
– bančna garancija,
– zahtevek upravičenca, kadar ta ni neposredni uporabnik za porabo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.
54. člen
Ne glede na določbe 167. člena tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v CFPE v enem originalnem izvodu in eni kopiji takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
55. člen
(1) CFPE evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2) CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira ali lastne udeležbe. CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko:
1. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
2. vrne listine za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira izvajalcu ali upravičencu in zahteva, da jih izvajalec ali upravičenec dopolni oziroma popravi;
3. če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke, vsaj 5 dni pred izplačilom, vnese v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.
(3) V primeru, da neposredni uporabnik oziroma izvajalec ali upravičenec ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.
(4) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi navodila za prenos sredstev in pridobi pisno odobritev PAO k navodilom za prenos sredstev.
(5) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, skupaj z navodili za prenos sredstev odgovorni osebi pri Nacionalnem skladu.
(6) Izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, se izvrši pod pogojem, da je navodila za prenos sredstev predhodno odobril PAO.
(7) CFPE hrani certifikate o poreklu blaga, ki jih neposredni proračunski uporabniki predložijo ob predložitvi dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije.
56. člen
V primeru razpoložljivih sredstev PHARE ali Prehodnega vira, se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali projekt Prehodnega vira, izvrši isti dan, kot je neposredni uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu.
57. člen
CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.
58. člen
(1) Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE ali Prehodnega vira ni v celoti porabil, mora CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva.
(2) Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE ali Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno ali preveč izplačana, mora v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad. V tem primeru neposredni uporabnik zagotovi pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.
59. člen
Nacionalni sklad kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: NS) je v Republiki Sloveniji odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi predpristopnih in popristopnih pomoči EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva predpristopnih pomoči EU iz programov PHARE in Prehodnega vira.
60. člen
(1) NS na podlagi posameznega finančnega memoranduma pošlje ZEZRD pisno vlogo za odprtje PDTR za MF – NS pri BS (v nadaljnjem besedilu: račun NF) za črpanje sredstev predpristopnih pomoči Evropske komisije iz programov PHARE (v nadaljnjem besedilu: sredstva PHARE) ali Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: sredstva Prehodnega vira), ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja s sredstvi PHARE ali Prehodnega vira.
(2) NS v primeru zaprtja PDTR posreduje ZEZDR pisno vlogo za zaprtje PDTR.
(3) ZEZRD in UJP z vlogo za odprtje ali zaprtje PDTR ravnata v skladu z 40. členom tega pravilnika.
61. člen
NS pripravi zahtevek za priliv sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ki ga NAO podpiše in overi, ter ga pošlje Evropski komisiji, na podlagi:
– poročil, ki jih pripravi in predloži CFPE v skladu z določili prvega odstavka 57. člena tega pravilnika;
– poročil, ki jih pripravi proračunski uporabnik v skladu z določili 49. člena tega pravilnika;
– določb posameznega finančnega memoranduma.
62. člen
NS po prejetem pisnem obvestilu Evropske komisije o odobrenem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira obvesti ZEZRD in DJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
63. člen
ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF obvesti NS in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa NS.
64. člen
(1) NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira vključno z navodili za prenos sredstev ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2) NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, vključno z navodili za prenos sredstev, popolna in pravilna z vidika zahtev Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in/ali lastne oziroma slovenske udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v proračun.
(3) Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:
1. vrne CFPE dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in zahteva od CFPE, da dopolni oziroma popravi navodila za prenos sredstev;
2. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da dopolni oziroma popravi vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3. če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke vnese, vsaj 5 dni pred izplačilom, v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.
(4) V primeru, da CFPE oziroma neposredni uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev ali popravkov, NS v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira. NS dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v celoti zavrne neposrednemu proračunskemu uporabniku tudi v primeru, ko nima na voljo predpisanih podatkov o sofinanciranju, zagotovljenem s strani proračunskega uporabnika.
(5) NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov:
– pripravi obrazec iz 47. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira roke iz 54. člena tega pravilnika;
– izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in
– pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira med računom NS in podračunom proračuna.
(6) Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti proračunskega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti v roku, navedenem na odredbi. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF.
(7) Plačilo obveznosti iz programov PHARE oziroma Prehodnega vira se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril NAO.
65. člen
Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira:
1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2. če je neposredni uporabnik, izvajalec ali upravičenec vrnil sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF izda NS na osnovi prejetega obvestila CFPE iz 58. člena tega pravilnika. V kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev izvajalcu ali upravičencu, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki PHARE oziroma Prehodnega vira;
3. če so bila sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu;
4. če po zaključku programa ni bil zagotovljen delež lastnega sofinanciranja, morajo pravice porabe zagotoviti neposredni proračunski uporabniki, ki niso izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz finančnega memoranduma oziroma iz mednarodne pogodbe.
66. člen
(1) NS hrani originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči EU oziroma Prehodnega vira;.
(2) Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti NS v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma Prehodnega vira, pri čemer mora upoštevati rok veljavnosti instrumenta zavarovanja.
(3) Za zagotovitev vračila sredstev morajo upravičenci v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, na pisno zahtevo Nacionalnega odredbodajalca (NAO), uveljavljati pravice, ki izhajajo iz instrumenta zavarovanja.
6.1.3. ISPA
67. člen
Pri izvajanju programa ISPA je NS odgovoren za:
1. finančno upravljanje s sredstvi ISPA, pri čemer je predstojnik NS oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva ISPA;
2. izvajanje nalog v zvezi s povračili in plačili iz sredstev ISPA.
68. člen
(1) Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev ISPA, ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči EU, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
(2) Projekti ISPA pomenijo kohezijske projekte, ki izvirajo iz programa ISPA, in za katere so bili podpisani finančni memorandumi do 31. 12. 2003 in se niso zaključili do 30. 4. 2004.
69. člen
(1) Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev ISPA, ki jih zagotavlja Evropska skupnost, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ISPA ter način in roki za njihovo porabo.
70. člen
(1) Proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA. Postavka ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu NS (v nadaljevanju: račun NS).
(2) Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki ISPA pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.
(3) Postavko ISPA oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:
1. je podpisan finančni memorandum za projekt ISPA in
2. s tem predhodno soglaša NS.
(4) Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke ISPA na obrazcu "Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 6 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.
(5) Postavka ISPA mora biti opremljena z oznako "ISPA CFCU" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 3.
(6) Postavka ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
(7) Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki ISPA iz četrtega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki ISPA se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
71. člen
(1) Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti:
1. postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje projektov ISPA, opremljena z oznako "ISPA lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
(2) Pravice porabe za plačilo DDV ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo projektov ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako "ISPA lastna udeležba" pri neposrednem uporabniku.
(3) Prerazporejanje sredstev na postavkah iz prejšnjega odstavka je urejeno z ZIPRS.
72. člen
(1) V primeru, da investitor projekta ISPA oziroma pogodbe v okviru projekta ISPA (v nadaljnjem besedilu: projekt ISPA), ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, ni neposredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva ISPA, prevzemajo samo na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov ISPA (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o sofinanciranju), sklenjene med upravičencem do sredstev ISPA in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka ISPA.
(2) V primeru, da je investitor projekta ISPA, ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, neposredni uporabnik državnega proračuna, sklenitev pogodbe o sofinanciranju ni smiselna.
73. člen
(1) Neposredni uporabnik pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA) na podlagi evidentirane predobremenitve proračuna in na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta ISPA z izvajalcem, v primeru, ko prejemnik sredstev ni neposredni uporabnik, pa tudi na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju z upravičencem do sredstev ISPA, in sicer:
1. odredbo za plačilo – nakazilo skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke ISPA in proračunske postavke z oznako lastna udeležba;
2. vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3. seznam posredovanih knjigovodskih listin;
4. zahtevek za povračilo, ki ga predpiše predstojnik NS, z obveznimi prilogami, in sicer:
– izjavo upravičenca do sredstev ISPA o dnevu predvidenega plačila za projekt ISPA in
– poročilo upravičenca do sredstev ISPA o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA.
(2) Podrobnejšo vsebino dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA določi NS.
(3) Kot listina za izplačilo se šteje:
– originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina,
– vsako poročilo oziroma originalno potrdilo, predpisano s pogodbo,
– bančna garancija,
– zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za porabo sredstev ISPA).
74. člen
(1) NS hrani originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja, če to zahteva Evropska komisija.
(2) Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki predloži NS v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik zagotovi, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programa ISPA ob upoštevanju roka veljavnosti instrumenta zavarovanja.
75. člen
Ne glede na 167. člen tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA v NS v številu izvodov, kot ga predpiše predstojnik NS, takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
76. člen
(1) NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ter nadaljuje s postopkom kontrole.
(2) NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA popolna in pravilna z vidika zahtev Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev ISPA in/ali lastne udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev ISPA.
(3) Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:
1. vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
2. če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika in o popravkih na odredbi pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi iz petega odstavka tega člena.
(4) V primeru, da neposredni proračunski uporabnik ne zagotovi primernih dopolnitev ali popravkov, NS: v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev ISPA. NS dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA v celoti zavrne neposrednemu proračunskemu uporabniku tudi v primeru, ko nima na voljo predpisanih podatkov o sofinanciranju, zagotovljenem s strani neposrednega proračunskega uporabnika.
(5) NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov:
– pripravi obrazec iz 47. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev ISPA roke iz 54. člena tega pravilnika;
– izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in
– pridobi pisno odobritev predstojnika NS za prenos sredstev ISPA med računom NS in podračunom proračuna.
(6) Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev ISPA presegajo razpoložljiva sredstva na računu, se pravice porabe na postavki ISPA povečajo v breme rednih sredstev proračuna. NS mora v tem primeru obvestiti proračunskega uporabnika, ZEZRD in DP. NS mora vrniti sredstva v proračun po prejemu nakazila sredstev ISPA na račun NS.
(7) Pravice porabe na postavki ISPA se smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna, ki izhaja iz šestega odstavka tega člena samo do nižje od obeh mejnih vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, in sicer:
– mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so dodeljena s Finančnim memorandumom;
– mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so določena na podlagi vseh pogodb, ki jih upravičenci do sredstev ISPA sklenejo znotraj posameznega Finančnega memoranduma.
(8) Če se pravice porabe na postavki ISPA ne smejo več povečati v breme rednih sredstev proračuna, financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma zagotavlja neposredni proračunski uporabnik ali pa ga zagotavljata skupaj neposredni proračunski uporabnik in upravičenec, kar opredelita v pogodbi o sofinanciranju. V pogodbi o sofinanciranju je lahko določeno tudi, da financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma v celoti zagotavlja upravičenec.
(9) Neposredni proračunski uporabnik zagotovi sredstva za zalaganje do končnega poračuna na postavki tipa 1 »ISPA CFCU – zalaganje«.
(10) Pravice porabe na postavki ISPA se ne smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna, če upravičenec ali neposredni proračunski uporabnik nista storila vsega, da bi projekt ISPA napredoval, kot to zahteva Finančni memorandum in pogodba z izvajalcem ali pa NS – plačilnemu organu nista pravočasno posredovala pravilne dokumentacije za izplačilo.
(11) Plačilo obveznosti iz programa ISPA se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril predstojnik NS.
77. člen
(1) V primeru razpoložljivih sredstev ISPA se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt ISPA izvrši:
– isti dan, kot je upravičenec predvidel izplačilo izvajalcu ali
– v 45 dneh od dne, ko je neposredni uporabnik izdal navodila za prenos sredstev.
(2) Za porabo sredstev ISPA upravičenec predloži neposrednemu uporabniku in NS dokazilo o izvršenem plačilu izvajalcu, ki ga predpiše NS. Dokazilo o izvršenem plačilu predloži izvajalcu najkasneje v 8 dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.
78. člen
Če so sredstva ISPA preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana, mora neposredni uporabnik zagotoviti pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.
79. člen
(1) NS v primeru zaprtja PDTR, ki je odprt za MF – NS pri BS (račun NS) posreduje ZEZDR pisno vlogo za zaprtje v obliki obrazca ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 3/2 tega pravilnika.
(2) ZEZRD in UJP z vlogo za odprtje ali zaprtje PDTR ravnata v skladu z 40. členom tega pravilnika.
80. člen
NS na podlagi dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ki jih odobri odgovorna oseba neposrednega uporabnika za projekt ISPA in jih predloži neposredni uporabnik v skladu z določbami posameznega finančnega memoranduma in v skladu z navodili NS, pripravi zahtevek za plačilo sredstev ISPA, ki jo odgovorna oseba pri NS podpiše in overi, ter jo pošlje Evropski komisiji.
81. člen
NS na podlagi oddanega zahtevka za plačilo sredstev ISPA obvesti ZEZRD in UJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev ISPA na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
82. člen
ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev ISPA na račun NF obvesti NS in UJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži UJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa Nacionalnemu skladu.
83. člen
(1) Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva ISPA:
1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2. če je neposredni proračunski uporabnik oziroma upravičenec vrnil sredstva ISPA na račun NS;
3. če so bila sredstva ISPA preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana.
(2) Zahtevek za vračilo sredstev ISPA na račun NS izda NS.
(3) Kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev neposrednemu proračunskemu uporabniku, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki ISPA.
(4) Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške zagotovi neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu.
6.1.4. Schengenski vir
84. člen
Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov Schengenskega vira, ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna Skupnosti, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
85. člen
(1) Višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja Evropska unija, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo so določeni z odločbami Komisije o finančnem prispevku Republiki Sloveniji iz Schengenskega vira za posamezno leto.
(2) Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom (NS) in Centralno finančno in pogodbeno enoto (CFPE), ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanja programov Schengenskega vira v Republiki Sloveniji.
86. člen
(1) Sredstva Schengenskega vira so namenska sredstva EU na deviznem računu plačilnega organa za namene izvajanja Schengenskega vira.
(2) Pravice porabe Schengenskega vira so zagotovljene na postavkah namenskih sredstev EU za Schengenski vir in so opredeljene kot postavke tipa 60.
(3) Posredniško telo je neposredni uporabnik državnega proračuna, ki ima v posebnem delu proračuna zagotovljena sredstva Schengenskega vira.
87. člen
(1) CFPE je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje nadzora nad uporabo sredstev programa Schengenski vir v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja povračil.
(2) PAO je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje nadzora nad uporabo sredstev programa Schengenski vir.
88. člen
(1) Dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU določi CFPE.
(2) Neposredni uporabniki predložijo dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU v CFPE v skladu z navodilom CFPE.
89. člen
(1) CFPE evidentira prejem dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, ter nadaljuje s postopkom kontrole.
(2) CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev Schengenskega vira EU.
(3) CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev Schengenskega vira EU neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi.
(4) V primeru, da neposredni uporabnik ne zagotovi primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU.
(5) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU in pridobi k njim pisno odobritev PAO. Povračila iz sredstev Schengenskega vira EU ni mogoče izvršiti, če Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU ni odobril PAO.
(6) CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, skupaj z Navodili za povračilo sredstev Schengenskega vira EU Nacionalnemu skladu.
90. člen
Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva Schengenskega vira EU preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana, mora o tem pisno obvestiti NS.
91. člen
(1) Pri izvajanju Schengenskega vira je NS odgovoren za:
1. finančno upravljanje s sredstvi Schengenskega vira EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva Schengenskega vira EU;
2. prejemanje plačil iz naslova sredstev Schengenskega vira EU in vodenje obrestnega računa za Schengenskega vira EU ter evidence o vseh transakcijah;
3. izvajanje nalog v zvezi s povračili in plačili iz Schengenskega vira EU.
92. člen
(1) NS evidentira prejem dokumentacije iz CFPE za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU, ter izvede postopek kontrole.
(2) NS preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev Schengenskega vira EU.
(3) NS glede na ugotovitve preverjanj lahko:
– vrne CFPE dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi Navodilo za povračilo sredstev Schengenskega vira EU;
– vrne dokumentacijo za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi.
(4) V primeru, da CFPE oziroma neposredni uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, NS v celoti ali deloma zavrne povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU.
(5) NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi Odredbo za plačilo – nakazilo iz računa NS v državni proračun in pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev Schengenskega vira EU med računom NS in podračunom proračuna.
(6) Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za povračilo iz sredstev Schengenskega vira EU presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti neposrednega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev Schengenskega vira EU na račun NS.
93. člen
(1) Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva Schengenskega vira EU:
1. če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2. če je neposredni uporabnik, vrnil sredstva Schengenskega vira EU na račun NS.
3. če so bila sredstva Schengenskega vira EU preveč, nenamensko ali nepravilno izplačana.
(2) Zahtevek za vračilo sredstev Schengenskega vira EU na račun NS izda NS. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu.
6.1.5. Popristopni programi, ki se financirajo ali sofinancirajo s sredstvi EU
94. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo za uporabo sredstev drugih popristopnih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo s sredstvi EU in ob veljavnosti posebnosti, ki so v opisu plačilnega sistema za izvajanje mednarodnih pogodb.
6.2. Kupnine, najemnine, odškodnine, prispevki in pristojbine, vplačane tiskovine in prenešeno izvrševanje nalog
95. člen
(1) Kupnine od prodaje in zamenjave stvarnega premoženja v lasti države (postavke tipa 5), najemnine od oddaje stvarnega premoženja v lasti države (postavke tipa 18), odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja države (postavke tipa 7), ki jih pridobi neposredni uporabnik v primeru nastanka škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico, vplačane tiskovine (postavke tipa 23), prispevki in pristojbine (postavke tipa 9 in z zakonsko omejitvijo višine postavke tipa 11) ter prenešeno izvrševanje nalog (postavke tipa 27) so namenski prihodek proračuna in se uporabijo v skladu z določbami 80. člena ZJF in tega pravilnika.
(2) Kupnine in najemnine so namenski prihodki proračuna, ki pripadajo:
1. neposrednemu uporabniku, v čigar upravljanju je bilo premoženje, kar velja tudi, če je bilo premoženje v upravljanju posrednih uporabnikov ali drugih pravnih oseb iz pristojnosti neposrednega uporabnika, ali
2. drugemu neposrednemu uporabniku, ki ni upravljal s premoženjem, če tako odloči vlada.
(3) Pravice porabe na posebni postavki se uporabijo na način, kot ga v skladu s tem pravilnikom določi neposredni uporabnik, kateremu kupnina ali najemnina v skladu s prejšnjim členom pripada in sicer za potrebe neposrednega uporabnika, posrednega uporabnika ali druge pravne osebe iz pristojnosti neposrednega uporabnika.
(4) Kupnine in najemnine od:
1. nepremičnin v lasti države se lahko uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
2. premičnin se lahko poleg namenov iz prejšnje točke uporabijo tudi za investicijsko in tekoče vzdrževanje premičnin v lasti države.
(5) Odškodnine se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin. Kot odškodnine se obravnavajo tudi denarna sredstva, ki jih pridobi neposredni uporabnik na podlagi instrumenta zavarovanja pogodbene obveznosti (na primer aktivirane bančne garancije).
96. člen
Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena, odpre DP posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako vrste prejemka in opredeljena kot določen tip postavke.
97. člen
(1) Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme prejemkov kupnine, najemnine in odškodnine samo v višini prostih pravic porabe na posebnih postavkah.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno prevzemanje obveznosti na način obročnega odplačila obveznosti in sicer ne glede na proste pravice porabe, če je:
1. obročen način odplačila vezan na obročen način vplačila kupnine, in
2. obrok kupnine zavarovan na način, določen z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
98. člen
Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:
1. osnovna sredstva, ki se nabavijo, in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine, najemnine ali odškodnine, pri čemer je potrebno za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na integralnih postavkah, in
2. neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine, najemnine ali odškodnine.
6.3. Lastna dejavnost in plačevanje med neposrednimi uporabniki
6.3.1. Lastna dejavnost
99. člen
(1) Lastna dejavnost je zlasti:
1. prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;
2. interno tiskanje obrazcev;
3. fotokopiranje;
4. organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;
5. opravljanje gostinske dejavnosti;
6. opravljanje prevozov za zunanje naročnike;
7. opravljanje počitniške dejavnosti.
(2) Zunanji naročniki so fizične osebe, ki niso v delovnem razmerju pri neposrednih uporabnikih ter pravne osebe.
100. člen
Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem splošnem pravnem aktu, kjer določi:
1. vrsto lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja,
2. način opravljanja lastne dejavnosti,
3. okvirni način oblikovanja cene,
4. druge elemente.
101. člen
Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko uporabijo samo za:
1. materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti,
2. pogodbe o delu oziroma avtorske pogodbe z izvajalci nalog lastne dejavnosti,
3. investicije v osnovna sredstva in njihovo investicijsko vzdrževanje za potrebe neposrednega uporabnika pri izvajanju lastne dejavnosti.
102. člen
Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, posredujejo:
1. v DJR praviloma v elektronski obliki podatke o prihodkih in odhodkih iz naslova lastne dejavnosti po šestmestnih kontih najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec, in
2. v DP razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po proračunskih vrsticah do 1. in 15. v mesecu.
103. člen
(1) Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika se ugotavlja po stanju na dan 31. december.
(2) Presežek iz prejšnjega odstavka se lahko zmanjša ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost).
(3) Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, morajo vsake tri mesece vplačati začasni presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti na podračun proračuna.
104. člen
(1) Cenik za opravljanje lastne dejavnosti sprejme predstojnik predlagatelja finančnih načrtov ob predhodnem soglasju vlade.
(2) V ceniku je kalkulacija cene iz naslova lastne dejavnosti dvojna in sicer za opravljene storitve:
1. neposrednim uporabnikom, pri njih zaposlenim funkcionarjem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, upravam lokalnih skupnosti pri pripravah na strokovne izpite (kot jih za vse zaposlene v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti določa zakon, ki ureja javne uslužbence), kjer se v kalkulacijo cene storitve vštevajo stroški, ki so povezani z izvajanjem lastne dejavnosti in se nanašajo na izdatke za blago in storitve ter investicije in investicijsko vzdrževanje, in
2. ostalim uporabnikom, kjer se v kalkulacijo cene poleg stroškov iz prejšnje točke vštevajo tudi stroški dela.
(3) Predlogu cenika za opravljanje lastne dejavnosti, ki se posreduje vladi v soglasje, mora biti priložena tudi obrazložitev, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavni interni splošni pravni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.
105. člen
(1) DDV se v kalkulaciji cene blaga ali storitve lastne dejavnosti obračunava v skladu z davčnimi predpisi.
(2) Proračunski uporabniki vzpostavijo obveznost za plačilo DDV, ugotovljeno v obračunu, na kontu 2317 oziroma na kontu 2318. Obveznost in plačilo se evidentirata na posebni izvenproračunski postavki (postavka tipa 19 – Posebne transakcije) na isti datum obdobja, v skladu s shemami knjiženja, ki jih prepiše DJR.
(3) Prilivi iz naslova lastne dejavnosti se razporejajo na proračunske postavke lastne dejavnosti (postavke tipa 6) in posebne izvenproračunske postavke za plačilo DDV (postavke tipa 19) avtomatsko ali ročno v razmerju glede na stopnjo DDV. Razporejanje prilivov mora izhajati iz knjižb glavne knjige. Postopek avtomatskega razporejanja prilivov se izvaja samo na centralnem strežniku sistema MFERAC, zato morajo proračunski uporabniki, ki uporabljajo lokalne MFERAC strežnike, prilive sporočati na centralni strežnik. Postopek avtomatskega razporejanja prilivov se izvaja enkrat dnevno, postopek ročnega razporejanja pa praviloma dvakrat na mesec.
106. člen
Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih razvidno, da se nanašajo na lastno dejavnost.
107. člen
Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se v okviru poslovnih knjig vodi posebna evidenca za posameznega neposrednega uporabnika.
6.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki
108. člen
(1) Neposredni uporabnik opravlja storitve oziroma dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika (lastna dejavnost) in mu zato izstavi knjigovodsko listino – račun, samo v primeru, če ne gre za izvrševanje nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi.
(2) V primeru, ko neposredni uporabnik opravlja storitve ali dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika, pri izvrševanju nalog iz njegove pristojnosti, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, izstavi knjigovodsko listino – obračun stroškov za refundacijo, in sicer največ v višini dejanskih materialnih stroškov. Refundacija stroškov mora biti evidentirana znotraj proračunskega leta na katerega se nanaša. Vsak neposredni uporabnik ima v svojih poslovnih knjigah evidentiran le sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo nanj.
109. člen
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti, za katere velja Navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99 in 79/99 – ZJF).
6.4. Proračunski sklad
6.4.1. Splošno
110. člen
(1) Proračunski sklad se odpre, če so izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZJF in ZIPRS.
(2) Za proračunski sklad se odpre podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države, ki ga določi UJP.
111. člen
Za razpolaganje s sredstvi na podračunu proračunskega sklada je odgovoren upravitelj proračunskega sklada, določen v aktu o ustanovitvi.
112. člen
Viri financiranja proračunskega sklada so določeni v aktu o ustanovitvi in so:
1. namenski prihodki proračuna, ki se preko namenske postavke izločajo na podračun proračunskega sklada. Tovrstna postavka se opredeli kot tip 9 (prispevki in pristojbine). Naziv postavke mora označevati vrsto sredstev, ki so namenski prihodek proračunskega sklada. V okviru tovrstne proračunske postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene,
2. izjemoma tudi integralni prihodki proračuna, ki se preko postavke tipa 1 izloča na podračun proračunskega sklada. V okviru tovrstne postavke se odpre konto 4093 – sredstva za posebne namene.
113. člen
(1) Pravice porabe na namenski postavki se praviloma izločajo na podračun proračunskega sklada enkrat na mesec.
(2) Pravice porabe na postavki tipa 1 se izločajo na podračun proračunskega sklada po stanju na dan 20. decembra tekočega leta. Do takrat se plačila prevzetih obveznosti knjižijo v breme investicijskih kontov iste postavke. Predobremenitve na tej postavki se zmanjšajo ob izločitvi sredstev in sicer največ do višine na podračun proračunskega sklada prenesenih sredstev.
(3) Izločanje pravic porabe na podračun proračunskega sklada se izvede na način izplačila iz proračuna.
114. člen
DP odpre na proračunskem skladu na predlog upravitelja proračunskega sklada, če je to potrebno, postavke proračunskega sklada. Te se opredelijo kot tip 17 (proračunski skladi). Na postavkah proračunskega sklada se odprejo glede na namen porabe primerni konti. Končna poraba za predviden namen se evidentira in knjiži na teh postavkah.
115. člen
Za porabo sredstev proračunskega sklada se uporabljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, predvsem pa:
1. lahko neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti v breme sredstev proračunskega sklada v višini prostih sredstev proračunskega sklada,
2. morajo biti pod predpisanimi pogoji projekti in programi, ki se financirajo v breme sredstev proračunskih skladov, vključeni v NRP,
3. je potrebno pri porabi sredstev proračunskih skladov upoštevati predpisane roke plačil ter določbe o likvidnostnem načrtovanju,
4. se poraba proračunskega sklada posebej prikaže v obrazložitvi splošnega dela zaključnega računa proračuna in v obrazložitvi posebnega dela zaključnega računa finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika, ki je upravitelj proračunskega sklada.
6.4.2. Proračunska rezerva
116. člen
(1) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu z 48. členom ZJF in tem pravilnikom.
(2) Pravila za delovanje proračunskih skladov, določena v tem podpoglavju veljajo tudi za proračunsko rezervo, razen če ni v tem podpoglavju drugače določeno.
117. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz ZJF, določi vlada s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve:
1. namen porabe sredstev proračunske rezerve,
2. višino sredstev za ta namen in
3. enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog.
118. člen
Za porabo sredstev proračunske rezerve se odpre postavka proračunske rezerve, ki je opredeljena kot tip 8 (proračunska rezerva) in se ne vključuje v proračun. Postavko proračunske rezerve odpre DP v skladu s sklepom vlade iz prejšnjega člena. Iz naziva postavke mora biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.
119. člen
Neposredni uporabnik, v čigar pristojnost spada zadeva, ki se financira iz proračunske rezerve, je pristojen in odgovoren za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme proračunske rezerve v višini in za namen določen s sklepom vlade.
7. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM
7.1. Splošno
120. člen
(1) V skladu z 52. členom ZJF neposredni uporabnik uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.
(2) Izjemoma lahko neposredni uporabnik v pogodbi dogovori predplačilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti;
2. gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto;
3. pogodbena obveznost je zavarovana v skladu s tem pravilnikom in
4. je na pogodbo dalo soglasje MF.
121. člen
(1) Predplačila niso izplačila iz proračuna, namenjena za:
1. subvencije;
2. socialne transfere;
3. tekoče in investicijske transfere občinam;
4. transfere ZPIZ-u;
5. financiranje izvajanja javnih služb;
6. transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;
7. akontacije stroškov za službena potovanja;
8. plačilo pogodbenih obveznosti, ki se plačujejo pred izvršitvijo storitve, če je v skladu s poslovnimi običaji tako uveljavljeno (na primer naročnine, šolnine);
9. plačila pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki so financirani s strani EU.
(2) Investicijski transferi občinam, nakazanim le-tem pred dnevom plačila občine izvajalcu, se ne štejejo kot predplačila.
122. člen
Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je predplačilo zavarovano v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja.
123. člen
(1) V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti inštrument zavarovanja, pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme neposredni uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.
(2) V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi, da mora v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
(3) Neposredni uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev inštrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
(4) Stroške zavarovanja predplačil nosijo izvajalci, ki so prejemniki predplačil.
7.2. Postopek za pridobivanje soglasij MF k pogodbam
124. člen
(1) Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje MF k pogodbam:
1. v katerih je predvideno predplačilo,
2. za katere tako določi vlada ob določitvi ukrepov začasnega izvrševanja proračuna po 40. členu ZJF ali
3. je tako določeno v ZIPRS.
(2) Soglasje k pogodbi je potrebno pridobiti pred sklenitvijo pogodbe. Soglasje izda DP.
(3) Za pridobitev soglasja posreduje neposredni uporabnik DP vlogo, ki vsebuje:
1. izvod še nepodpisane pogodbe in
2. izpolnjen FEP, na katerem je označeno, da je namenjen za pridobitev soglasja.
(4) Nepopolne ali nepravilne vloge DP vrne neposrednemu uporabniku v dopolnitev.
125. člen
(1) DP se opredeli do vloge v 10 dneh po prejemu popolne vloge. Pri tem preveri usklajenost finančnih določil pogodb z določili zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev. Če se DP do vloge ne opredeli v desetih dneh, se šteje, da je soglasje izdano.
(2) O izdanem ali zavrnjenem soglasju DP obvesti neposrednega uporabnika na istem obrazcu FEP, na katerem je bilo soglasje zahtevano. Nepodpisano pogodbo in kopijo obrazca FEP arhivira DP.
126. člen
Elementi podpisane pogodbe, ki se nanašajo na predplačilo, ne smejo biti drugačni kot ti, na katere je DP izdal soglasje.
127. člen
(1) Če se spremenijo elementi predloga pogodbe, na katero je bilo že dano soglasje in še ni podpisana s strani dobavitelja oziroma izvajalca, mora neposredni uporabnik nov predlog pogodbe ponovno predložiti v soglasje.
(2) Če se spremenijo določbe sklenjene pogodbe, na katero je bilo že izdano soglasje, pripravi neposredni uporabnik aneks k pogodbi in ga posreduje v soglasje MF.
8. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN EVIDENTIRANJE PREDOBREMENITEV PRORAČUNA
8.1. Načini prevzemanja obveznosti
128. člen
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih proračunskih letih v breme proračunov prihodnjih let (tudi po obdobju začasnega financiranja), pod pogoji, ki jih določata 51. člen ZJF in ZIPRS oziroma uredba, ki ureja začasno financiranje.
129. člen
(1) Neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna:
1. s sklepanjem pisnih pogodb,
2. s podpisovanjem drugih listin, ki imajo značaj pogodbe (na primer naročilnice),
3. z izdajo posamičnih pravnih aktov (na primer upravne in sodne odločbe ali sklepi).
(2) Kot prevzete obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna, se štejejo tudi obveznosti, katere temeljijo neposredno na zakonu ali podzakonskem predpisu in se posameznemu upravičencu izplačujejo na podlagi posamičnega pravnega akta.
130. člen
Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
131. člen
Prevzete obveznosti iz 104. člena tega pravilnika predstavljajo predobremenitev proračuna.
132. člen
(1) Proračunski uporabnik evidentira pogodbe, izdane naročilnice, druge listine in posamične pravne akte, ki so osnova za prevzemanje obveznosti, neodvisno od formalne oblike dokumenta, vključno s predpogodbami, pismi o nameri ali drugimi akti s podobnimi posledicami, v evidenco pogodb v sistemu MFERAC najkasneje v petih dneh od veljavnosti akta.
(2) V evidenco pogodb se vpiše najmanj naslednje podatke:
– številka pogodbe:
– daljša številka pogodbe;
– predmet pogodbe;
– datum sklenitve pogodbe;
– šifra pogodbenega partnerja iz šifranta poslovnih partnerjev;
– datum začetka veljavnosti;
– datum konca veljavnosti;
– pogodbena vrednost v nacionalni valuti.
(3) V evidenco pogodb se lahko vpisuje tudi druge podatke, ki so potrebni za spremljanje izvajanja pogodbe.
8.2. Evidentiranje predobremenitev proračuna
8.2.1. Splošno
133. člen
(1) MF se o prevzetih obveznostih v breme proračuna obvešča tako, da se prevzete obveznosti zavedejo v enotno bazo predobremenitev s potrditvijo obrazca FEP.
(2) V enotno bazo predobremenitev zavedejo podatke iz obrazca FEP na način kot ga določa ta pravilnik:
1. neposredni uporabniki ali
2. DJR.
134. člen
Na obrazcu FEP morajo neposredni uporabniki vpisati točen datum predvidenih plačil obveznosti v proračunskem letu. Evidentirano dinamiko predobremenitev so dolžni neposredni uporabniki vsak mesec najkasneje do 24. v mesecu uskladiti z dejanskim stanjem. Dinamika plačil za preteklo obdobje mora odražati evidentirane odredbe, dinamika plačil za prihodnje obdobje pa mora odražati novo oceno predvidenih plačil. Spremembo dinamike plačil neposredni uporabnik evidentira s postopkom uskladitve dinamike plačil ali z novo vlogo obrazca FEP.
135. člen
Neposredni uporabnik uporablja obrazec FEP tudi za pridobitev soglasja MF, ko je to v skladu z ZJF in s tem pravilnikom potrebno.
136. člen
Obrazec FEP se potrdi za naslednje obveznosti, ki zahtevajo izdatek proračuna:
1. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi;
2. pogodbe za istovrstne naloge z enako ali podobno vsebino, sklenjene z različnimi izvajalci ali upravičenci, ki bremenijo isto proračunsko vrstico (v nadaljnjem besedilu: pogodbe za istovrstne naloge) kot so na primer: pogodbe za transfere javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, pogodbe o subvencioniranju, avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogodbe o štipendiranju, pogodbe o izobraževanju, pogodbe o pravnih storitvah, pogodbe o prevajalskih storitvah, najemne pogodbe, pogodbe za pisarniški material, pogodbe tekočega vzdrževanja, pogodbe o čiščenju ali varovanju; in
3. obveznosti, za katere pripravi neposredni uporabnik program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten.
8.2.2. Finančno ovrednoten program
137. člen
(1) Neposredni uporabnik pripravi program porabe sredstev na eni ali več proračunskih vrstic, ki je finančno ovrednoten (v nadaljnjem besedilu: FOP) za:
1. obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona, predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, za katere neposredni uporabnik ne sklepa pogodb kot so na primer: plače in prispevki, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi doma in v tujino, transferi drugim ravnem države – občinam, transferi ZPIZ-u, subvencije in obresti in
2. fiksne stroške za blago in storitve kot so: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi operativni odhodki.
(2) FOP zajema predvidena izplačila za celotno proračunsko leto.
138. člen
(1) Za prevzete obveznosti, ki izhajajo iz FOP-a, neposredni uporabnik samostojno potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na FOP. Original obrazca FEP neposredni uporabnik posreduje svoji računovodski službi.
(2) V DJR se v aplikacijo sistema MFERAC zavedejo v enotno bazo predobremenitev obrazci FEP, ki se nanašajo na FOP v zvezi s kupninami, vračili javnofinančnih prihodkov ter napačno nakazanih sredstev in obrazci FEP, ki se nanašajo na vračila sredstev rezerv ter sredstev iz naslova temeljnih razvojnih programov.
139. člen
Ne glede na 137. in 138. člen tega pravilnika, DP za vse neposredne uporabnike pripravi obrazec FEP, ki se nanaša na skupine kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa 1. Obrazec FEP za plače se pripravi z vsako spremembo veljavnega proračuna na skupinah kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru postavk tipa 1.
140. člen
Iz FOP-a, ki se nanaša na postavke za financiranje izvajanja javnih služb, mora biti razvidno:
1. področje, na katero se nanaša FOP;
2. pravna podlaga za izplačilo;
3. številka in naziv proračunske vrstice, iz katere se obveznosti poravnavajo;
4. tabelarični prikaz izračuna obsega sredstev po posameznih vrstah obveznosti ter število prejemnikov oziroma upravičencev, če je to glede na vrsto obveznosti potrebno, in
5. dinamika plačil po mesecih.
8.2.3. Pogodbe
141. člen
Neposredni uporabnik potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na sklenjene pogodbe takoj, vendar ne kasneje kot v 5 dneh po podpisu pogodbe, in sicer za:
1. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi, in
2. pogodbe za istovrstne naloge, pri katerih neposredni uporabnik v obrazcu FEP izkaže skupne obveznosti. Obrazcu FEP mora biti priložen ažuriran seznam izvajalcev oziroma upravičencev, s katerimi so sklenjene pogodbe.
142. člen
(1) V roku iz prejšnjega člena posreduje neposredni uporabnik svoji računovodski službi originale pogodb, skupaj z obrazcem FEP.
(2) Sklenjenim pogodbam, v katerih je predvideno predplačilo, neposredni uporabniki priložijo tudi instrument zavarovanja predplačila. K pogodbam, za katere je DP na podlagi originalnega obrazca FEP izdal soglasje, priložijo kopijo obrazca FEP.
143. člen
(1) Za naloge, ki jih financira več neposrednih uporabnikov, se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba.
(2) V primeru, če se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba neposredni uporabniki izpolnijo in podpišejo vsak svoj obrazec FEP, in sicer vsak neposredni uporabnik za tisti del stroškov po sofinancerski pogodbi, ki bremenijo njegovo proračunsko vrstico. Vsak neposredni uporabnik evidentira predobremenitev za svoj del prevzetih obveznosti oziroma posreduje pogodbo, svoj obrazec FEP in ustrezno dokumentacijo v postopek evidentiranja predobremenitev.
(3) Če je na večstransko pogodbo potrebno pridobiti soglasje MF, jo prvonavedeni v pogodbi posreduje v postopek pridobivanja soglasij.
144. člen
Za obveznosti, ki izhajajo iz podjemnih in drugih podobnih pogodb, navedejo uporabniki v obrazcu FEP višino obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, povečano za davke in prispevke.
145. člen
(1) Za pogodbe, v katerih je obveznost določena v tuji valuti, se v obrazcu FEP navede obveznost za plačilo v valuti, ki je navedena v pogodbi.
(2) V tuji valuti evidentirane predobremenitve se dnevno uskladijo s spremembami deviznih tečajev. Preračunajo se v devizne vrednosti na evidentiranih obrazcih FEP in uskladi se stanje predobremenitev v proračunu. Pri preračunu se praviloma upošteva srednji tečaj BS, povečan za faktor, ki je odvisen od gibanja tečaja. V posebnih primerih se nastavi na proračunsko vrstico drugačno tečajno listo ali tečaj.
9. SPREMLJANJE IN SPREMINJANJE PODATKOV O PROJEKTIH V NRP
9.1. Splošno
146. člen
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco o izvajanju NRP kot tretjega dela proračuna in o prevzetih obveznostih, prejetih računih in situacijah, odredbah v breme tekočega leta ter v breme proračunov prihodnjih let po projektih in programih (v nadaljnjem besedilu: projekti) v sistemu MFERAC.
(2) Neposredni uporabnik je odgovoren za pravilnost podatkov in za njihovo v skladnost z dokumenti o projektih. MF nudi informacijsko podporo in pomoč pri vzdrževanju podatkov v sistemu MFERAC. MF lahko posreduje podatke tretjim osebam na podlagi sklepa vlade po predhodno pridobljenem soglasju neposrednega uporabnika, na katerega se nanašajo zahtevani podatki.
147. člen
(1) Kot evidenčni projekt se vodijo rezervirana sredstva za določen programski namen, dokler niso identificirani projekti, ki sestavljajo ta program.
(2) Kot evidenčni projekt se lahko vodi tudi skupina projektov ali program, ki bo financiran na podlagi finančnega memoranduma ali drugega sporazuma ali pogodbe o sofinanciranju z donatorji, dokler se projekti ne začnejo izvajati.
(3) Spreminjanje posameznih projektov, ki so nastali iz evidenčnega projekta, ne vpliva na evidenčni projekt.
(4) Za poročanje o skupini projektov se projekte uvršča in povezuje v celovit projekt. Uporabnik določi naziv celovitega projekta in njegove značilnosti ter projekte v celovit projekt tako, da lahko poroča o financiranju celovitega projekta. Načrt financiranja celovitega projekta je vsota načrtov financiranja projektov, ki ga sestavljajo.
(5) Projekte, ki nastanejo iz evidenčnih projektov, se uvrsti v sistem MFERAC v postopku priprave proračuna ali po postopku večje spremembe NRP.
148. člen
(1) Načrt financiranja projekta se povzame po investicijskem programu ali po drugem dokumentu, ki določa projekt in način njegove izvedbe, ob upoštevanju realnega terminskega plana izvedbe ter ob upoštevanju pravil o rokih za plačila. Načrt financiranja se za potrebe vodenja evidence o financiranju projekta, ki je vključen v NRP, spremlja v sistemu MFERAC, kamor se vpisuje tudi druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo in za razvrščanje projekta. Načrt financiranja projekta se izdela za vsak posamičen projekt in tudi za evidenčni projekt.
(2) Prevzete obveznosti za financiranje projekta ne smejo presegati predvidenih virov za financiranje projekta po letih.
(3) Viri za financiranje projekta morajo pokrivati predvidene izdatke v tekočem in v naslednjih letih.
(4) Ostale vire financiranja projekta zagotavlja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbe o izvedbi in sofinanciranju ali na podlagi drugega akta, ki določa obveznosti sofinancerja.
(5) V načrtu financiranja se za sofinancerja navede tudi šifro sofinancerja iz šifranta poslovnih partnerjev v sistemu MFERAC, za dokument o sofinanciranju pa šifro dokumenta iz evidence pogodb. Če sofinancer še ni vpisan v šifrant, je treba zahtevati vpis od skrbnika šifranta. Če pogodba še ni vpisana v šifrant pogodb, jo vpiše neposredni uporabnik sam.
149. člen
(1) Neposredni uporabnik lahko projekt izvede sam ali zaupa izvedbo drugemu, ki je lahko prejemnik ali sofinancer. Če zaupa izvedbo drugemu, sklene pogodbo o izvedbi in sofinanciranju. S pogodbo se z izvajalcem in vodjo projekta dogovori, da bo projekt izveden v skladu s programom izvedbe, investicijskim programom, zagonskim elaboratom ali z drugim enakovrednim dokumentom iz prvega odstavka prejšnjega člena, glede na vrsto projekta.
(2) V pogodbi neposredni uporabnik zaveže izvajalca projekta k upoštevanju pravil o javnem naročanju, poročanju ter izvedbi v skladu s predpisi, ki urejajo javno financiranje.
(3) V pogodbi si neposredni uporabnik zagotovi možnost sprotnega nadzora nad izvajanjem projekta, vključno s periodičnim poročanjem in možnostjo pridobitve poročil na zahtevo, možnost sprotnega vpogleda v vso dokumentacijo ter v samo izvajanje projekta, ter v dokumentacijo o zagotavljanju kakovosti in izvajanju sistema zagotavljanja kakovosti, pregled nad financiranjem s strani drugih financerjev, vračilo sredstev, odpravo nepravilnosti in revizijsko sled.
(4) V pogodbi določi neposredni uporabnik tak način sprotnega ukrepanja, da je možno sproti čimbolj zmanjšati negativne učinke odstopanja pri izvajanju pogodbe od dogovorjenega v pogodbenih dokumentih.
150. člen
(1) Projekt se lahko vodi kot:
1. projekt v pripravi,
2. projekt v izvajanju,
3. ukinjen projekt,
4. začasno prekinjen projekt,
5. zaključen projekt.
(2) Stanje projekta določi uporabnik v vlogi v sistemu MFERAC na podlagi dokumentiranih odločitev.
(3) Projekt je v pripravi, če zanj še niso izpolnjeni pogoji za začetek izvedbe.
(4) Projekt je finančno usklajen, če vsota proračunskih virov na proračunskih postavkah in ostalih virov v vsakem letu zadošča za pokritje izdatkov za projekt. Če projekt ni usklajen, neposredni uporabnik poskrbi za pokritje predvidenih izdatkov s:
– s prerazporeditvijo pravic porabe;
– s spremembo predvidenega časovnega načrta izvedbe in financiranja projekta oziroma
– z dodatkom k pogodbam, če je potrebno.
(5) Spremembe vpiše neposredni uporabnik v sistem MFERAC.
151. člen
(1) Za vključitev »projekta v pripravi« v NRP mora predlagatelj razpolagati najmanj z dokumentom identifikacije projekta in s pripadajočim načrtom financiranja. Z vključitvijo projekta v NRP se zanj rezervirajo v načrtu financiranja predvidene pravice prevzemanja obveznosti.
(2) Projekt v pripravi se z vlogo za spremembo podatkov o projektu spremeni v »projekt v izvajanju«, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. podatki o projektu so usklajeni med seboj in s prostimi pravicami porabe na postavkah;
2. za sofinanciranje so pridobljena primerna zagotovila (podpisane pogodbe ali sporazumi o sofinanciranju);
3. v sistemu MFERAC so vpisani vsi podatki o projektu;
4. za projekt ali spremembo projekta so pridobljena soglasja, ki so predpisana za projekt te vrste;
5. je pridobljena dokumentirana strokovna ocena, da je projekt izvedljiv v skladu s projektnim dokumentom.
(3) Projekt v pripravi se lahko spremeni v projekt v izvajanju med letom brez sklepa vlade.
152. člen
(1) Neposredni uporabnik evidentira prevzete obveznosti v breme projektov, ki so vključeni v NRP, s potrditvijo obrazca FEP po predhodnem vpisu podlage iz 132. člena tega pravilnika v evidenco pogodb v sistemu MFERAC do višine prostih pravic porabe za financiranje projekta po letih in po proračunskih vrsticah po postopku v 8. poglavju "Prevzemanje obveznosti". Na obrazcu FEP mora biti oznaka, da se nanaša na NRP, nato pa se navede šifro projekta, na katerega se navezuje FEP ali njegov del.
(2) Neposredni uporabnik sme prevzemati obveznosti v breme projekta, ki je vključen v NRP samo do zneskov, ki so za projekt predvideni v veljavnem načrtu financiranja projekta, in ki obenem ne presegajo veljavnega proračuna na vrsticah, s katerih je predvideno financiranje projekta.
(3) Prevzemanje obveznosti za izvedbo projekta je možno le za projekt v izvajanju. Za projekt v pripravi je prevzemanje obveznosti dopustno samo za pripravo dokumentacije in analiz, ki so potrebne za odločitev o začetku izvedbe projekta do največ 25% vrednosti projekta. Ni dopustno prevzemati obveznosti za projekte, ki so začasno prekinjeni, ukinjeni ali zaključeni.
153. člen
(1) Skrbnik projekta je neposredni uporabnik. V primeru, ko isti projekt financira več neposrednih uporabnikov, morajo neposredni uporabniki določiti skrbnika projekta, ki mora biti eden izmed neposrednih uporabnikov. O spremembah vsebine, obsega ali dinamike izvedbe in financiranja se morajo dogovoriti s skrbnikom projekta.
(2) Skrbnik projekta mora v koordinaciji z neposrednimi uporabniki skrbeti, da se projekt izvaja in izvede do konca v skladu z investicijskim programom oziroma z drugim dokumentom, ki določa vsebino, način izvedbe in financiranje projekta. Skrbnik poroča o zaključku projekta.
(3) Vodja projekta je fizična oseba, ki je v imenu skrbnika zadolžena za nadzor nad izvajanjem projekta ter za koordinacijo izvedbe in za sprotno poročanje finančni službi. Vodjo projekta določi skrbnik (v dogovoru z drugimi vključenimi neposrednimi uporabniki) s pisnim aktom, v katerem so navedene poleg imena tudi telefonska številka, elektronski naslov in poštni naslov ter sedež. Podatke o vodji projekta na podlagi dokumenta o imenovanju vpiše v sistem MFERAC. Vodja projekta skrbi za izvajanje nalog, ki jih je potrebno v zvezi z izvedbo projekta opraviti za izpolnitev obveznosti skrbnika projekta. Vodja projekta mora neposredno in osebno izvajati te naloge.
(4) Skrbnik projekta in vodja projekta pri skrbniku:
– morata biti določena in imata enake obveznosti tudi v primeru, ko neposredni uporabnik projekt samo sofinancira in prenese izvajanje na prejemnika sredstev;
– skrbita za izvedbo projekta tudi v delu, ki ga ne financira državni proračun.
154. člen
(1) Neposredni uporabnik in skrbnik projekta si s pogodbo o izvedbi in/ali financiranju projekta ali z drugim aktom zagotovi možnost nadzora nad izvajanjem in financiranjem projekta. V ta namen vodi evidenco, ki omogoča sprotno spremljanje izvrševanja NRP po posameznih projektih v izvajanju. Evidenca omogoča:
1. vodenje podatkov o realizaciji in financiranju iz vseh predvidenih virov in za celotno vrednost projekta kot je predvideno v NRP;
2. poročanje o poteku izvedbe in morebitnih odstopanjih v finančnih in materialnih kazalcih;
3. ukrepanje v primeru, če realizacija ne poteka v skladu z načrtom;
4. spreminjanje obsega predvidenih sredstev za posamezni projekt v okviru z ZIPRS določenih omejitev;
5. sprotno urejanje veljavnih podatkov, zlasti vrednosti in dinamike financiranja projekta glede na dejanski potek izvajanja ter prilagajanje obsega predvidenih sredstev za posamezni projekt v okviru z ZIPRS določenih omejitev;
6. pripravo dopolnjenega NRP ob pripravi predloga proračuna, rebalansa proračuna ali drugih sprememb.
(2) Za projekte in programe, ki jih sofinancira Evropska skupnost, neposredni uporabnik vodi tudi evidence, ki jih narekujejo predpisi, ki urejajo financiranje iz teh sredstev. Evidence po predpisih Evropske skupnosti morajo biti usklajene s proračunsko evidenco projektov v sistemu MFERAC po vrsti in vrednosti obravnavanih podatkov.
(3) Podatki o projektih v sistemu MFERAC morajo temeljiti na resničnih dejstvih in morajo biti v skladu z dokumenti in evidenco neposrednega uporabnika.
9.2. Spreminjanje podatkov o veljavnem NRP med letom
155. člen
(1) Skrbnik projekta pripravi predlog spremembe veljavnih podatkov o projektu, če so okoliščine povzročile, da izvajanje projekta ne poteka v skladu s predvidevanji. Praviloma se spremembo načrta financiranja in druge spremembe podatkov o projektu ugotavlja na podlagi poročil vodje projekta ali izvajalca ter na podlagi druge dokumentacije ali informacij.
(2) Veljavne vrednosti izdatkov po letih, skupno vrednost projekta ter usklajenost s planiranimi viri mora skrbnik projekta preveriti in spremembe vpisati (v koordinaciji z morebitnimi sofinancerji – neposrednimi uporabniki) v sistem MFERAC ob vsaki pomembnejši spremembi, ki vpliva na načrt financiranja, najmanj pa ob koncu vsakega trimesečja.
(3) Če je predvideno sofinanciranje projekta tudi iz ostalih virov, si mora neposredni uporabnik v pogodbi o izvedbi in sofinanciranju zagotoviti najmanj mesečno poročanje o vplačilih za projekt in podatke vpisovati v sistem MFERAC.
(4) Podatke o črpanju sredstev iz ostalih virov neposredni uporabnik vpiše ob prejemu vsakega dokumenta, ki izkazuje plačilo sofinancerja v dobro projekta najkasneje 10 dni po prejemu dokumenta o plačilu.
(5) Če se izkaže, da plačila iz ostalih virov ne potekajo v skladu s predvidevanji, ali če se ugotovi odstopanja od predvidenega poteka izvedbe ter s tem izdatkov za projekt, postane načrt financiranja projekta neusklajen. Če postane načrt financiranja projekta neusklajen, mora neposredni uporabnik prilagoditi načrt izvedbe in financiranja projekta tako, da uskladi potrebne predvidene izdatke za projekt in predvidene vire za financiranje projekta.
(6) Zadnje spremembe veljavnega načrta financiranja, vključno s predvideno realizacijo, za projekt v tekočem letu se ugotavlja in vpisuje najkasneje do 15. oktobra.
156. člen
(1) Podatke o projektu se vodi v sistemu MFERAC kot podatke o veljavnem projektu (v šifrantu »Zakonski projekti«, DPS-09-00-29). Neposredni uporabniki podatke o veljavnem projektu prilagajajo dejanskemu stanju v času izvajanja proračuna z vpisom novih podatkov o projektu v vlogo za spremembo podatkov o projektu (»Vzdrževanje projektov NRP«, DPS-06-73).
(2) Neposredni uporabnik pošlje vlogo za spremembo NRP v statusu MBP v obravnavo Sektorju za investicije v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: SI). SI lahko vlogo potrdi, zahteva dodatna pojasnila od predlagatelja ali vlogo zavrne.
(3) Vlogo o spremembi podatkov o projektu ali o uvrstitvi novega projekta v NRP za projekte v pristojnosti organa upravljanja mora potrditi v sistemu MFERAC tudi organ upravljanja, ki je pristojen za projekt.
(4) S potrditvijo vloge po prejšnjih dveh odstavkih se spremenjeni podatki o projektu vpišejo kot veljavni podatki v NRP oziroma v sistemu MFERAC.
(5) V primeru, ko projekt sofinancirata dva (ali več) neposrednih uporabnikov, načrt financiranja v vlogi v pripravi dopolnita vsak za proračunske vrstice v svoji pristojnosti. Skrbnik projekta preveri pravilnost vpisov.
157. člen
(1) Večje spremembe NRP so sprememba vrednosti projekta nad 20% in uvrstitev novega projekta. Te spremembe se uvrsti v NRP na podlagi dokumentacije, ki vsebuje izhodišča za uvrstitev novega projekta ali za spremembo projekta v takem obsegu, da bo vrednost presegla 20% prvotne vrednosti projekta oziroma se spremenijo druge ključne predpostavke, zaradi česar je potrebna novelacija dokumentacije. Dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s predpisi, ki določajo enotno metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije oziroma smiselno enakovrednimi dokumenti za projekte, ki niso investicijskega značaja.
(2) Osnova za izračun deleža spremembe vrednosti projekta je skupna vrednost projekta, ki je bila določena v prvotnem ali noveliranem dokumentu o projektu (izhodiščna vrednost).
(3) Večje spremembe načrta razvojnih programov v zvezi z določenim projektom se lahko izvedejo po tem postopku največ dvakrat v tekočem letu, najkasneje do 15. oktobra.
158. člen
(1) Za večje spremembe NRP neposredni uporabnik na podlagi dokumentacije iz prejšnjega člena ter pripadajočega načrta financiranja projekta po tekočih cenah, pripravi in vpiše podatke v sistem MFERAC (vloga za nov projekt ali vloga za spremembo, objekt »Vzdrževanje projektov NRP«, DPS-06-73). V gradivu za vlado utemelji razloge za večjo spremembo NRP (na primer nove zakonske obveznosti, sklep vlade o nujni izvedbi projekta in drugo). Načrt financiranja spremenjenega oziroma novega projekta mora biti v mejah prostih pravic porabe na postavkah, kar preveri tudi z izpisom kontrol pri vlogi v sistemu MFERAC.
(2) Neposredni uporabnik gradivo z investicijskim oziroma drugim projektnim dokumentom posreduje predlagatelju finančnega načrta, ki preveri ustreznost predloga. Preveritev gradiva, potrditev pravilnosti s sklicem na načrt financiranja po tekočih cenah iz dokumentacije in svoje soglasje z gradivom, označi predlagatelj finančnega načrta z zaznamkom na koncu gradiva. Predlagatelj finančnega načrta pošlje gradivo za vlado v pisni obliki skupaj s spremnim dopisom, izpisom vloge za spremembo finančnega načrta veljavnega projekta oziroma vloge za nov projekt iz sistema MFERAC, ter sklepom o potrditvi investicijskega oziroma projektnega dokumenta, v mnenje DP najmanj 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo predvidoma obravnavano gradivo.
(3) DP preveri skladnost vloge z navedbami v gradivu in s predpisi ter skladnost finančnih podatkov z veljavnim proračunom. DP na podlagi te preveritve poda mnenje v roku 10 dni od prejema vloge.
(4) Neposredni uporabnik posreduje vladi gradivo (»predlog spremembe veljavnega projekta ali predlog uvrstitve novega projekta«) skupaj s priloženim pozitivnim mnenjem MF. Če neposredni uporabnik v roku 5 delovnih dni od prejema pozitivnega mnenja MF ne posreduje predloga vladi v obravnavo, neposredni uporabnik ponovno pridobi mnenje MF.
(5) Na podlagi sklepa vlade DP potrdi vlogo za spremembo finančnega načrta projekta oziroma za nov projekt v sistemu MFERAC in s tem spremembo uvrsti v veljavni NRP.
9.3. Uskladitev načrta financiranja projekta ob zaključku proračunskega leta
159. člen
(1) V sklopu zaključka proračunskega leta neposredni uporabnik uskladi načrt financiranja projekta v naslednjih letih z realizacijo v letu, ki se zaključuje, ob upoštevanju predvidenih izdatkov za projekt.
(2) Financiranje projekta, katerega zaključek in končni obračun ter plačilo je bilo predvideno v preteklem letu, pa to ni bilo opravljeno, se v NRP nadaljuje in vodi v tekočem letu kot nadaljevanje istega projekta in ne kot nov projekt.
160. člen
(1) Če se v tekočem letu ugotovi, da so bili v preteklih letih, za katere je že izdelan zaključni račun, projekti financirani drugače, kot je razvidno iz evidence neposrednega uporabnika o NRP, se popravek zabeleži v tekočem letu pri prikazovanju podatkov o financiranju veljavnega projekta.
(2) Popravek se lahko nanaša na kasneje ugotovljene razlike v realizaciji za projekt. Popravek pa ne more spreminjati skupne realizacije proračuna za pretekla leta, dopustna je le prerazporeditev pretekle realizacije, ki pa ne spreminja skupne realizacije v letu, na katerega se popravek nanaša.
(3) Popravek se lahko nanaša na spremembo proračunskega vira, kadar se ugotovi, da na primer ni bilo in ne bo izvedeno pričakovano povračilo in bo v prejšnjih letih izvedeno plačilo bremenilo integralni proračun.
9.4. Zaključek projekta
161. člen
(1) Za projekte, ki se v tekočem letu zaključijo, skrbnik preveri in po potrebi dopolni podatke (na primer realizacijo plačil iz ostalih virov) z vlogo v sistemu MFERAC. S to vlogo tudi spremeni stanje projekta iz stanja »v izvajanju« v stanje »zaključen«, v polju »obrazložitev« pa pojasni pomembne dejavnike, ki so vplivali na izvedbo projekta, zlasti pa tiste, ki so povzročili povečanje vrednosti projekta nad 20%.
(2) Projekte se praviloma zaključuje sproti v proračunskem tekočem letu, najkasneje pa do konca januarja naslednjega leta.
162. člen
(1) Projekt se zaključi fizično z izvedbo nalog in del v skladu s projektnim dokumentom in s predajo izdelka in dokumentacije skrbniku ter končnemu prejemniku.
(2) Po prevzemu oziroma predaji izdelka in dokumentacije se za projekt naredi končni obračun, ki ga potrdijo vsi pogodbeniki. Na podlagi končnega obračuna se izvedejo zadnja plačila za projekt. V sistemu MFERAC je na podlagi končnega obračuna in plačil projekt finančno zaključen. Za projekt, ki se začasno prekine ali ukine, je postopek smiselno enak kot za projekt, ki se zaključi. Vmesni ali zaključni obračun mora zajeti vse realizirane izdatke, projekt pa preide v stanje začasno prekinjen ali ukinjen.
(3) Če to določajo predpisi, proračunski uporabnik po zaključku projekta pridobi uporabno dovoljenje ter preda projekt v upravljanje.
(4) Vodja projekta zagotovi končno poročilo o izvedbi projekta. Dokumentacijo o projektu hranita skrbnik projekta in prejemnik sredstev 7 let po zaključku projekta, razen za dele, za katere drugi predpisi zahtevajo daljšo dobo hranjenja.
163. člen
(1) Projekt se zaključi s končnim poročilom o projektu, ki vsebuje tudi končno finančno poročilo. Končno finančno poročilo o projektu prikazuje finančno realizacijo na projektu ter vire, iz katerih je bil projekt financiran po proračunskih letih. Prikazana realizacija zajema vse izdatke za projekt. Končno finančno poročilo mora vsebovati obrazložitve odstopanj od načrta financiranja v investicijskem programu oziroma drugem projektnem dokumentu ter pojasnila večjih sprememb v izdatkih in virih financiranja v času izvedbe projekta.
(2) V končnem finančnem poročilu se navede, če obstajajo nesoglasja med zahtevkom izvajalca in s strani naročnika priznano realizacijo po pogodbi. Navede se pogodba, zahtevani znesek, priznani znesek in pojasnilo, kako izvajalec utemeljuje svoj zahtevek.
(3) Kadar je v predpisih financerja to tako predvideno, se opravi neodvisna zunanja revizija zaključnega poročila o projektu.
164. člen
(1) Končno poročilo o projektu izdela vodja projekta, ki to poročilo da v potrditev skrbniku projekta – neposrednemu uporabniku. Vodja projekta v ta namen pridobi od izvajalcev račune oziroma zaključne situacije za vsako pogodbo z izvajalci, ki se nanaša na izvedbo projekta, ki se zaključuje. Na podlagi računov in zaključnih situacij izdela vodja projekta končno finančno poročilo o financiranju projekta.
(2) V končnem finančnem poročilu navede datume in zneske vračila bančnih garancij za dobro izvedbo, datume in zneske vnovčenja teh garancij ali njihovih delov ter datume in zneske predložitve garancij za izpolnitev obveznosti v garancijskem roku. V zaključnem finančnem poročilu se navede preostale terjatve do izvajalcev, če te obstajajo. Te se lahko nanašajo na izvedbo določenih del ali na terjane zneske.
(3) Končno poročilo o projektu s finančnim poročilom izdela vodja projekta najkasneje šest mesecev po fizičnem zaključku projekta.
165. člen
(1) Če neposredni uporabnik sofinancira ali financira projekt, ki ga izvede drug prejemnik sredstev, mora v pogodbi o sofinanciranju in izvedbi projekta določiti vodjo projekta pri prejemniku sredstev, ki prevzame skrbništvo nad izvedbo projekta za račun prejemnika sredstev, vključno z nalogami iz prejšnjega člena. Končno poročilo o izvedbi projekta in končno finančno poročilo v tem primeru pripravi prejemnik sredstev.
(2) Neposredni uporabnik si mora v pogodbi o sofinanciranju in izvedbi projekta zagotoviti tekoče poročanje o poteku izvajanja pogodbe s strani vodje projekta, vključno s sprotnim poročanjem o poteku zaključevanja projekta. Pogodba mora neposrednemu uporabniku omogočati neposreden nadzor izvajanja projekta in dokumentacije o izvajanju projekta. Pogodba mora vodji projekta nalagati sprotno poročanje o odstopanju od predvidene realizacije pogodbe z obrazložitvami ter z njegovimi predlogi odprave ali zmanjšanja posledic odstopanj od regularnega poteka pogodbe. Če ti predlogi vplivajo na načrt financiranja projekta, mora popravke vnesti v sistem MFERAC.
(3) Pogodba mora vsebovati tudi določila o ukrepih za odpravo odstopanj pri zaključevanju projekta ter mora nalagati vodji projekta poročanje tudi v primeru nepravilnosti ali zamud v poteku in zaključevanju projekta.
(4) Vodja projekta sproti obvešča neposrednega uporabnika in mu pošilja zapisnike o predaji v uporabo, zapisnike o evidentiranju osnovnih sredstev in o predaji v upravljanje iz prejšnjega člena. Neposredni uporabnik o tem sproti obvešča svojo finančno službo in te dogodke evidentira v sistemu MFERAC.
10. POSTOPKI IZPLAČIL IZ PORAČUNA
10.1. Način plačevanja iz proračuna
166. člen
(1) S podračuna proračuna se plačujejo obveznosti prejemnikom proračunskih sredstev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primerih, ko imajo neposredni uporabniki svoj podračun, izvrši plačilo iz podračuna proračuna na podračun neposrednega uporabnika in šele nato prejemnikom proračunskih sredstev.
(3) Prejemniki proračunskih sredstev so določeni:
1. z zakonom ali podzakonskim predpisom in
2. s pogodbo ali posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona ali podzakonskega predpisa.
(4) Prejemniki proračunskih sredstev so tudi posredni uporabniki državnega ali občinskih proračunov, če prejemajo sredstva državnega proračuna na podlagi pravnega akta iz prejšnjega odstavka.
(5) Postopki za izplačilo sredstev iz proračuna so enotni, ne glede na to, ali vodi računovodsko poslovanje za neposrednega uporabnika DJR, ali ne.
167. člen
(1) Dokumentacijo za izplačilo obveznosti predložijo neposredni uporabniki svoji računovodski službi v enem izvodu v 10 dneh po prejemu ustreznih listin, vendar najkasneje 7 delovnih dni pred zapadlostjo obveznosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je krajši rok za predložitev dokumentacije in podatkov za izplačilo sredstev iz proračuna po prejemu listin dovoljen samo za: poroštva, obveznosti do ZPIZ, izvršbe, odplačila državnega dolga s pripadajočimi obrestmi in stroški, izplačila, vezana na Evropski kmetijski usmerjevalni jamstveni sklad (EKUJS) ter druga nujna izplačila, za katera so krajši plačilni roki določeni v ZIPRS.
168. člen
(1) Računovodska služba uporabnika predloži DJR zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna v elektronski obliki. Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna predloži v roku 10 dni po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna, vendar najkasneje 5 delovnih dni pred zapadlostjo obveznosti.
10.2. Predložitev dokumentacije računovodski službi uporabnika
10.2.1. Splošno
169. člen
Na dokumentaciji, ki se posreduje MF, mora biti naveden direktorat oziroma sektor DJR, kateremu se dokumentacija posreduje. Vso dokumentacijo se posreduje v sprejemno informacijsko pisarno DJR na naslov: Jesenkova 3 ali Cankarjeva 18, Ljubljana.
170. člen
Če neposredni uporabnik ne spoštuje rokov po tem pravilniku, MF ne odgovarja za zamudne obresti zaradi nepravočasne poravnave obveznosti neposrednih uporabnikov.
10.2.2. Predložitev dokumentacije za izplačilo sredstev iz proračuna
171. člen
(1) Neposredni uporabniki predložijo svoji računovodski službi v izplačilo originalne listine.
(2) Dokumentacija, ki se nanaša na FEP in odredbe za izplačilo glavnic in obresti kratkoročnega zadolževanja, se računovodski službi posreduje v elektronski obliki in so v tej obliki podlaga za izplačilo. Originalne listine se računovodski službi posredujejo naknadno z opozorilom, da niso podlaga za izplačilo.
172. člen
(1) Za izplačilo predložijo neposredni uporabniki poleg originalnih listin svoji računovodski službi tudi obrazec »Odredba za plačilo – nakazilo« (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC), iz katere mora biti razvidno:
1. evidenčna številka odredbe;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. proračunsko leto;
4. postavka;
5. konto;
6. podkonto;
7. številka predobremenitve;
8. znesek odredbe z valuto;
9. datum zapadlosti po odredbodajalcu;
10. način plačila;
11. vrsta odhodka;
12. valuta nakazila;
13. vrsta tečajne liste;
14. vrsta tečaja;
15. nosilec stroškov transakcije;
16. davčna številka upravičenca;
16a. šifra upravičenca;
17. naziv upravičenca;
18. naslov upravičenca;
19. račun upravičenca;
19a. številka računa;
20. sklicna številka odobritve;
21. tuj sklic;
22. račun banke;
23. naziv in naslov banke;
24. evidenčna številka dokumenta;
25. evidenčna številka veznega dokumenta;
26. datum prejema dokumenta;
27. originalna številka dokumenta;
28. originalna številka veznega dokumenta;
29. datum dokumenta;
30. datum zapadlosti po dokumentu;
31. stroškovno mesto plačnika;
32. stroškovno mesto prejemnika;
33. oznaka zakonskega projekta;
34. oznaka analitike PU;
35. postavka EU;
36. opomba;
37. datum in podpis predlagatelja;
38. datum in podpis strokovne službe;
39. datum in podpis odredbodajalca;
40. žig neposrednega uporabnika.
(2) Odredba mora vsebovati vse obvezne podatke. Obvezni podatek na odredbi je podatek iz prejšnjega odstavka iz točke:
1. podkonto (K6), če gre za izplačilo v breme projekta in postavke, ki je vključena v NRP;
2. 33, če gre za izplačilo v breme projekta in postavke, ki je vključena v NRP;
3. 21 in 36, če gre za izplačilo v breme postavk iz področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
4. 22 in 23, če gre za izplačilo v tujino oziroma na nerezidenčne račune;
5. 35, če gre za plačila letalskih kart in stroškov službenih potovanj, povezanih z udeležbo na sestankih Sveta EU.
(3) Neobvezni podatki na odredbi so:
1. podkonto,
2. stroškovno mesto prejemnika, razen v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, če se sredstva nabavljajo za drugega neposrednega uporabnika ali posrednega uporabnika proračuna (v tem primeru je navedeni podatek obvezen),
3. datum in podpis predlagatelja,
4. datum in podpis strokovne službe.
(4) Na odredbi za plače so podatki iz 13. do 23. točke ter 30., 32., 34., 35., 36., 37. in 38. točke prvega odstavka tega člena neobvezni, podatka iz 6. in 33. točke prvega odstavka tega člena pa sta obvezna, kadar se plača plačuje iz projekta NRP. Plača je sestavni del projekta, ki je v NRP.
173. člen
Določbe prejšnjega člena ne veljajo za:
1. izplačila iz podračuna proračuna, ki se nanašajo na pologe vlog enomesečnih zakladnih menic pri BS,
2. pologe vlog iz podračuna proračuna na zakladniški podračun enotnega zakladniškega računa države in
3. vračila meddnevnega likvidnostnega zadolževanja podračuna proračuna pri zakladniškem podračunu enotnega zakladniškega računa države.
174. člen
Dokumenti, iz katerih izhajajo redna ali občasna plačila obveznosti različnim upravičencem, ki imajo enak datum zapadlosti po računih, se lahko opremijo s skupinsko odredbo. Skupinska odredba mora vsebovati vse elemente odredbe iz 172. člena tega pravilnika. Elementi odredbe, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinski odredbi navedejo le enkrat.
175. člen
(1) Če se račun oziroma obračunska situacija plačuje iz več proračunskih vrstic, mora biti v odredbi točno navedeno, kakšen znesek se plača iz posamezne proračunske vrstice.
(2) Za devizne obveznosti se v odredbi navede obveznost v valuti, ki je navedena na računu ali obračunski situaciji ter opredeli tečajna lista in tečaj, po katerem se obveznost preračuna v tolarje.
176. člen
(1) Izplačila, ki temeljijo na pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in druga izplačila, pri katerih je potrebno upoštevati predpise o dohodnini, se opravljajo dvakrat mesečno, in sicer petnajstega in zadnjega dne v mesecu.
(2) V primeru, da je petnajsti oziroma zadnji dan v mesecu sobota, nedelja ali praznik, se izplačilo izvrši zadnji delovni dan pred navedenimi dnevi.
177. člen
(1) Neposredni uporabnik, za katerega se obračun izplačil, določenih v prejšnjem členu, izvaja v sistemu MFERAC, posreduje poleg originalnih listin tudi nalog za obračun drugih stroškov dela na obrazcu »Nalog za obračun drugih stroškov dela« (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC). Nalog posreduje elektronsko in v papirni obliki. Izpisan nalog podpiše strokovna služba neposrednega uporabnika in ga posreduje svoji računovodski službi najkasneje 12 delovnih dni pred izplačilom.
(2) V primeru izplačil drugih stroškov dela iz prejšnjega člena različnim upravičencem na isti dan zapadlosti se pripravi skupinski nalog za obračun drugih stroškov dela, ki mora vsebovati vse elemente posamičnega naloga. Elementi, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinskem nalogu navedejo le enkrat.
(3) Na podlagi obračuna drugih stroškov dela, navedenih v prejšnjem členu, se pripravi odredba za izplačilo, ki jo neposredni uporabnik pregleda, potrdi ter podpisano posreduje svoji računovodski službi.
(4) Računovodska služba zagotovi pravočasni obračun in izplačilo drugih stroškov dela le v primeru, če so vse aktivnosti opravljene v skladu s terminskim načrtom obdelav, ki je objavljen na spletni strani MF. V kolikor so aktivnosti opravljene po roku, določenem v terminskem načrtu, se izplačilo izvrši ob prvem naslednjem izplačilu.
178. člen
(1) Računovodska služba uporabnika pregleda dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo, z vidika predpisov, ki urejajo računovodsko poslovanje (računovodska kontrola).
(2) Odgovorni delavec v DJR je dolžan preveriti skladnost obveznosti z evidentiranimi preobremenitvami in prostimi pravicami porabe na proračunski vrstici.
(3) Računovodska služba uporabnika ustrezno in popolno dokumentacijo knjiži kot obveznost za plačilo.
(4) Računovodska služba uporabnika vrne dokumentacijo neposrednemu uporabniku, če ugotovi, da:
1. je dokumentacija nepopolna;
2. dokumentacija ne ustreza namenu postavke – konta, iz katere se predlaga izplačilo in
3. listine niso likvidirane v skladu s predpisi.
(5) Če računovodska služba uporabnika ugotovi, da izkazane obveznosti:
1. presegajo proste pravice porabe na proračunski vrstici ali
2. niso v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
obveznost knjiži, neposrednega uporabnika pa obvesti, da plačila ni mogoče izvršiti. Neposredni uporabnik je pred izvedbo izplačila dolžan zagotoviti manjkajoča pravice porabe na proračunski vrstici oziroma uskladiti evidenco predobremenitev.
179. člen
(1) Na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije pripravi računovodska služba uporabnika "Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna" po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po posameznih računih oziroma obračunskih situacijah in po posameznih postavkah-podkontih. V kolikor dokumentacija ni posredovana v skladu s 142. členom tega pravilnika pripravi računovodska služba uporabnika »Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna«, v treh dneh po prejemu dokumentacije.
(2) "Specifikacija zahtevkov za izplačilo iz proračuna" vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številko "Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna";
2. šifro in naziv neposrednega uporabnika;
3. podračun neposrednega uporabnika;
4. predvideni datum nakazila;
5. proračunsko leto.
(3) Iz "Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna" so razvidni še naslednji podatki:
1. postavka-podkonto;
2. evidenčna številka dokumenta;
3. naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja;
4. vrsta odhodka;
5. številka predobremenitve;
6. znesek za plačilo v tolarjih.
(4) Podračun neposrednega uporabnika je element specifikacije, kadar se plačilo iz proračuna izvrši na podračun neposrednega uporabnika in ne končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
(5) Evidenčna številka dokumenta, naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja ter vrsta odhodka in opis knjižbe so neobvezni podatki.
180. člen
(1) Na podlagi "Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna" pripravi računovodska služba uporabnika "Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna" po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po:
1. predvidenih dnevih nakazila sredstev iz proračuna;
2. posameznih postavkah-podkontih;
3. letih.
(2) "Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna" vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številko "Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna";
2. šifro in naziv neposrednega uporabnika;
3. predvideni datum nakazila;
4. proračunsko leto.
(3) Iz "Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna" so razvidni še naslednji podatki:
1. postavka-podkonto;
2. znesek predvidenih izplačil;
3. podpis odgovorne osebe;
4. žig neposrednega uporabnika.
(4) Za neposredne uporabnike, za katere računovodstvo se vodi v MF, je odgovorna oseba računovodja.
181. člen
Računovodske službe uporabnikov posredujejo DJR po elektronskem mediju za vse izdatke »Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna« v skladu s 168. členom tega pravilnika.
182. člen
Ne glede na določbe 154. člena tega pravilnika se lahko v "Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna" obveznosti ne prikažejo po posameznih dokumentih, temveč v zbirnem znesku po postavkah-podkontih in predobremenitvah, vendar ločeno po vrstah. To je dovoljeno za:
1. drobne materialne stroške, ki potekajo preko tolarske blagajne;
2. drobne materialne stroške, ki potekajo preko devizne blagajne;
3. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko tolarske blagajne;
4. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko devizne blagajne;
5. pogodbe o delu;
6. avtorske honorarje;
7. druge izdatke, od katerih se v skladu z zakonom o dohodnini plačuje davek;
8. štipendije;
9. starševska nadomestila.
183. člen
(1) Na podlagi obrazca "Zahtevek za izplačilo (vračilo) sredstev iz proračuna", ki je v Prilogi 9 tega pravilnika, DJR evidentira obveznost za nakazilo neposrednemu uporabniku. Pri tem preveri ali:
1. so proste pravice porabe na postavki-kontu in
2. je zahtevek v skladu z evidentiranimi predobremenitvami.
(2) Če DJR ugotovi, da posamezen zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna:
1. presega proste pravice porabe na proračunski vrstici ali
2. ni v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
se skupaj z računovodsko službo uporabnika dogovori o realizaciji zahtevka.
10.2.3. Predložitev dokumentacije za obračun in izplačilo sredstev za plače in druge izdatke zaposlenim
184. člen
(1) Neposredni proračunski uporabnik evidentira in obračunava plače ter druge izdatke zaposlenim na podlagi vzpostavljene kadrovske evidence ter evidence stroškov dela v sistemu MFERAC. Na podlagi evidentiranih podatkov v kadrovski evidenci ter evidenci stroškov dela se opravi obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim. Obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim je osnova za pripravo odredb, ki jih uporabnik preko sistema MFERAC prevzame, potrdi ter podpisane pošlje svoji računovodski službi. Računovodska služba mora podpisane odredbe prejeti najkasneje do datuma izplačila plač. Računovodska služba uporabnika preveri, ali so razpoložljive pravice porabe na proračunski vrstici in FEP-u in v primeru neskladja opozori neposrednega uporabnika, da uredi neskladja.
(2) Originalno dokumentacijo, ki je osnova za evidentiranje poslovnih dogodkov v kadrovski evidenci ter evidenci stroškov dela, neposredni uporabnik obdrži in arhivira pri sebi, razen dokumentacije, ki je osnova za:
1. refundiranje nadomestil plač pri ZZZS in ZPIZ in
2. odbitke pri plači,
katero je dolžan posredovati svoji računovodski službi. Navedeno dokumentacijo mora računovodska služba prejeti najkasneje v roku dveh delovnih dni pred rokom, ki je v terminskem načrtu določen za zaključek vnosa podatkov. V nasprotnem primeru se upošteva dokumentacija pri naslednjem obračunu.
(3) Neposredni uporabnik mora za izvedbo vseh aktivnosti v zvezi z obračunom in izplačilom plač v sistemu MFERAC dosledno upoštevati terminski načrt, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za finance.
185. člen
Obveznosti, ki izhajajo iz "Obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim", za katere je bila izdana odredba za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim, računovodska služba uporabnika knjiži kot obveznost za plačilo, ki predstavlja osnovo za pripravo:
1. "Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna";
2. "Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna".
186. člen
(1) Za plačilo povračil in drugih izdatkov zaposlenim, ki se plačujejo na podlagi računov, se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 10.2.1. tega pravilnika.
(2) Za plačilo solidarnostnih pomoči, ki se ne izplačuje istočasno kot plače, se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 10.2.2. tega pravilnika.
187. člen
Računovodska služba uporabnika o prejetih refundacijah nadomestila plač ZZZS in ZPIZ obvesti proračunskega uporabnika.
10.2.4. Posredovanje ostale dokumentacije
188. člen
(1) Listine za izplačilo akontacije za stroške službenega potovanja je potrebno dostaviti računovodski službi uporabnika najmanj 10 delovnih dni pred službenim potovanjem.
(2) Proračunski uporabniki morajo za izstavljanje nalogov za službena potovanja in izdelavo pripadajočih obračunov stroškov obvezno uporabljati ustrezne objekte sistema MFERAC.
(3) Delavec predloži finančni službi obračun potnih stroškov za potovanje v:
1. domovini v roku treh dni po vrnitvi s službenega potovanja;
2. tujini v roku sedmih dni po vrnitvi s službenega potovanja.
(4) Akontacija in razlika med izplačano akontacijo in dejanskim obračunom se upošteva kot povečanje oziroma zmanjšanje odhodkov proračuna.
(5) Akontacije za stroške službenih potovanj v domovini se ne izplačujejo, za tujino pa le v primerih, če službeno potovanje vključuje prenočevanje in če znesek predvidenih, ter v potnem nalogu natančno razčlenjenih stroškov, presega 100 EUR. Akontacija se ne izplača, če upravičenec iz neupravičenih razlogov ni predložil obračuna predhodnih službenih potovanj v predpisanem roku ali če ni poravnal obveznosti iz predhodnih službenih potovanj.
(6) Stroške službenih potovanj v domovini se delavcem nakazuje na njihove račune.
(7) Plačilni roki za izplačila obračunanih stroškov znašajo najmanj 15 dni in največ 30 dni od predložitve popolne in pravilne dokumentacije računovodski službi neposrednega uporabnika.
199. člen
Proračunski uporabnik mora ob prevzemu osnovnih sredstev sestaviti zapisnik za evidentiranje osnovnih sredstev, ki ga najkasneje v petih dneh po prejemu računa za plačilo obveznosti, predloži svoji računovodski službi.
200. člen
DJR zagotavlja pregled stanja evidentiranih predobremenitev in izvršenih plačil iz proračuna za vse neposredne uporabnike, ki so vključeni v sistem MFERAC, na spletnih straneh MF. Podatki se ažurirajo enkrat tedensko.
10.3. Priprava podatkov za likvidnostno izvrševanje proračuna
201. člen
DJR na podlagi vseh "Povzetkov zahtevkov za izplačilo iz proračuna" vseh neposrednih uporabnikov pripravi "Pregled zahtev in odobritev po dnevih zahtev", iz katerega morajo biti razvidni:
1. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
2. tip postavke;
3. znesek predvidene porabe na določen, predviden dan, razčlenjeno po specifikacijah.
202. člen
(1) Na podlagi »Pregleda zahtev in odobritev po dnevih zahtev« in drugih informacij o predvidenih izplačilih neposrednih uporabnikov DJR pripravi predlog izplačil sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov iz katerega so razvidni predvideni zneski izplačil za posamezni dan za skupino uporabnikov oziroma samostojne neposredne uporabnike.
(2) Iz predloga izplačil, ki ga DJR posreduje ZEZRD najkasneje 1 delovni dan pred izplačili, je razvidna tudi primerjava med zneski predvidenih izplačil in korigiranim likvidnostnim načrtom po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.
203. člen
Predlog izplačil po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih odobri ZEZRD. Če predlog izplačil, glede na sklepe, ki jih ob določitvi mesečnega likvidnostnega načrta sprejme likvidnostna komisija, na posamezen dan ne more biti odobren v celotnem obsegu, DJR o tem obvesti neposrednega uporabnika oziroma predlagatelja finančnih načrtov in se z njim uskladi o prednostnih izplačilih.
204. člen
(1) Na podlagi odobrenega obsega izplačil iz podračunov izvrši DJR:
1. nakazilo sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov na podračune neposrednih uporabnikov ali
2. plačilo sredstev iz podračunov proračuna oziroma podračunov proračunskih skladov končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
(2) Isti dan opravi računovodska služba neposrednega uporabnika plačilo obveznosti po »Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna« iz podračuna neposrednega uporabnika.
10.4. Izplačila z podračunov
205. člen
(1) Računovodske službe uporabnikov morajo sredstva, ki so bila nakazana iz podračuna proračuna na podračun neposrednega uporabnika, še isti dan izplačati za namene, za katere so bila nakazana.
(2) Če so bila iz podračuna proračuna nakazana sredstva na podračun neposrednega uporabnika, pa niso bila v celoti porabljena v istem letu, se neporabljen del sredstev vrne na podračun proračuna ter na isto proračunsko vrstico, kot zmanjšanje odhodka.
(3) Denarna sredstva, nakazana iz proračuna v preteklih letih in izkazana v zaključnih računih uporabnikov kot neporabljena sredstva, se nakažejo na podračun proračuna kot drugi izredni nedavčni prihodek tekočega leta.
206. člen
Izjemoma imajo lahko neposredni uporabniki oziroma njihove enote, katerih sedež ni v Ljubljani, na podračunih sredstva za materialne stroške kot akontacijo, če to zagotavlja večjo racionalnost poslovanja.
11. OBVEŠČANJE MINISTRSTVA ZA FINANCE
207. člen
(1) Neposredni uporabniki, ki za spremljanje števila zaposlenih in količnikov za določitev njihovih plač ne uporabljajo informacijske podpore sistema MFERAC, in neposredni uporabniki, za katere Ministrstvo za finance ne more izpisovati podatkov iz aplikacije, posredujejo DP najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec:
– podatke o številu zaposlenih in pripadajočih količnikov za zasedena delovna mesta in funkcije po stanju zadnjega dne v mesecu, pri čemer so podatki izkazani na način, kot se izkazujejo v aplikaciji sistema MFERAC na izpisu z oznako KE-REP-ZAPDM;
– zbirni obračunski list plač neposrednega uporabnika in predlagatelja finančnega načrta po elementih izplačil, kot se izkazujejo v aplikaciji sistema MFERAC na izpisu z oznako OBRLIST.
(2) Zahtevani podatki se posredujejo v elektronski obliki.
208. člen
Računovodske službe uporabnikov obveščajo MF o vseh sklenjenih pogodbah o dodelitvi posojil. Pri tem morajo navesti:
1. pravno podlago za posojilo;
2. proračunsko postavko-konto;
3. posojilojemalca;
4. znesek posojila;
5. pogoje posojila;
6. anuitetni načrt.
209. člen
Neposredni uporabniki, ki imajo svoj podračun, posredujejo podatke v elektronski obliki DJR-ju za prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračunskih in ostalih namenskih sredstev, ki niso pridobljene iz naslova lastne dejavnosti, najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Vsi podatki morajo biti posredovani po šestmestnih kontih.
210. člen
UJP zbira podatke o prilivih in odlivih po denarnih tokovih neposrednih uporabnikov in jih enkrat mesečno v predpisani obliki računalniško posreduje Sektorju glavne knjige zakladnice v MF.
211. člen
Minister za finance lahko zahteva, da mu neposredni uporabniki posredujejo tudi druge podatke, ki so potrebni za spremljanje in ocenjevanje izvrševanja proračuna.
12. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV SUBVENCIJ, POSOJIL IN DRUGIH OBLIK SOFINANCIRANJ IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
12.1. Splošno
212. člen
S tem poglavjem pravilnika se določa postopek za izbor projekta ali prejemnika za dodelitev sredstev:
1. subvencij,
2. posojil in
3. drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna (nadaljnjem besedilu: sredstva) za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev.
213. člen
(1) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo:
1. če je postopek za dodelitev sredstev iz prejšnjega člena urejen s posebnim zakonom ali podzakonskim predpisom;
2. za financiranje ali sofinanciranje izvajalcev javnih služb, nosilcev javnih pooblastil ali društev, ki delujejo v javnem interesu, če so pogoji za dodelitev sredstev urejeni s posebnim podzakonskim predpisom ali sklepom vlade ali pristojnega ministra; ali
3. za sofinanciranje izvajalcev javnih pooblastil ali društev, ki delujejo v javnem interesu in je njihovo število omejeno na največ tri v državi, pogoji za dodelitev sredstev pa so urejeni s sklepom vlade ali pristojnega ministra.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se lahko sklene tudi neposredna pogodba.
214. člen
Pogoji za dodelitev sredstev so določeni s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom ali v javnem razpisu.
12.2. Postopek za dodelitev sredstev
215. člen
S postopkom za dodelitev sredstev lahko prične neposredni uporabnik, če:
1. ima za dodelitev sredstev v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini in
2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo zakoni in podzakonski predpisi, ki urejajo porabo proračunskih sredstev ter področna zakonodaja.
216. člen
(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba.
(2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V obsežnejših javnih razpisih, ko se razpisujejo sredstva za različna strokovna področja, je možno imenovati več komisij, ki so zadolžene za posamezna strokovna področja v okviru predmeta javnega razpisa.
(3) Predsednik in člani komisije morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti. Drugi elementi interesne povezanosti se presojajo v skladu s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni možno sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
217. člen
(1) Javni razpis za dodelitev sredstev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. navedba osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;
5. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;
7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
9. rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
10. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(2) Neposredni uporabnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa, predvsem pa elemente iz 3. in 5. točke tretjega odstavka 218. člena tega pravilnika.
218. člen
(1) Neposredni uporabnik mora omogočiti prejemnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev.
(3) Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev oziroma, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so med drugim:
1. podatki o nalogi oziroma projektu, ki je predmet sredstev;
2. okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
3. način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (na primer odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih stroškov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja upravičenih stroškov projekta);
4. vzorec pogodbe;
5. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prejemnik predložiti uporabniku za dokazilo, da prejemnik izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva, in da je upravičen do sredstev (na primer bonitetni obrazci, registracija podjetja ali drugega prejemnika, dovoljenje za opravljanje dejavnosti);
6. navedba vrste meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, način njihove uporabe in pomen posameznih meril;
7. navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper ta sklep.
(4) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa v zapisniku oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis.
219. člen
(1) Vloga za dodelitev sredstev mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa. Rok za predložitev vlog mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v razpisni dokumentaciji.
(2) Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z "ne odpiraj – vloga" in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
220. člen
(1) Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog, pri čemer naj bo rok od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja največ osem dni.
(2) Odpiranje prejetih vlog je praviloma javno. Kadar je predvideno javno odpiranje vlog, se postopek odpiranja vlog izvede na dan, ki je predviden kot zadnji rok za dospetje vlog.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko komisija odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih vlog veliko.
(4) Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
221. člen
(1) O odpiranju vlog mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. imena oziroma naziv vlagateljev vlog (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu odpiranja vlog;
5. ugotovitve o popolnosti vlog;
6. navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
(2) Na odpiranju ugotavlja komisija popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
222. člen
(1) Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni.
(2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo.
223. člen
(1) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik.
(2) Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
(3) Predlog prejemnikov sredstev se predloži predstojniku neposrednega uporabnika ali osebi, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.
224. člen
(1) Predstojnik neposrednega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga iz prejšnjega člena. V obrazložitvi sklepa mora utemeljiti svojo odločitev.
(2) V primeru, da so pogoji za dodelitev sredstev določeni z zakonom, se sklep o izboru prejemnika sredstev izda kot posamični upravni akt po zakonu o splošnem upravnem postopku.
225. člen
Neposredni uporabnik je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, obvestiti vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede dodelitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev.
226. člen
(1) Neposredni uporabnik mora prejemniku sredstev posredovati sklep o izboru in ga hkrati pozvati k podpisu pogodbe.
(2) Če se prejemnik v roku 8 dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
227. člen
(1) Za dodelitev sredstev se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika sredstev;
2. namen, za katerega so sredstva dodeljena;
3. višina dodeljenih sredstev;
4. terminski plan porabe sredstev;
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
– spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik sredstev;
– možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo;
– dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev;
– določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi;
– določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev;
6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev neposrednih uporabnikov glede obvezne vsebine pogodb.
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za vsebino neposredne pogodbe iz drugega odstavka 213. člena tega pravilnika.
228. člen
Neposredni uporabnik mora hraniti dokumentacijo o postopku dodelitve sredstev v skladu s pravili o hranjenju dokumentarnega gradiva.
12.3. Pritožbeni postopek
229. člen
(1) Vlagatelj vloge lahko vloži na ministrstvo oziroma vladno službo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila, če je odločal na prvi stopnji:
1. organ v sestavi ministrstva ali
2. ministrstvo – razen če gre za odločanje po zakonu o splošnem upravnem postopku – oziroma vladna služba.
(2) Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
(3) Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Ministrstvo mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom.
13. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBE
230. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 108/04).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, zaključijo po do uveljavitve tega pravilnika veljavnih predpisih.
231. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 4102-65/2005
Ljubljana, dne 1. februarja 2006
EVA 2005-1611-0192
dr. Andrej Bajuk l.r.
Minister
za finance