Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2004 z dne 3. 6. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2004 z dne 3. 6. 2004

Kazalo

2763. Program priprave Prostorskega reda Slovenije, stran 7809.

Na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
Prostorskega reda Slovenije
Prostorski red Slovenije je državni strateški prostorski akt, ki skupaj s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in določili Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) predstavlja temeljni okvir za enotno urejanje prostora na območju Slovenije.
1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Prostorskega reda Slovenije
1.1 Ocena stanja
Prostorski red Slovenije je novost v sistemu urejanja prostora. Do sedaj je stroka sicer že oblikovala in uporabljala določena pravila za urejanje prostora (v nadaljnjem besedilu: pravila), ki pa so se razlikovala od institucije do institucije. Zato je namen Prostorskega reda Slovenije predvsem, da pravila prepozna in jih poenoti ter tako pripravi izhodišča za enotno prostorsko načrtovanje na državni, regionalni in občinski ravni.
Dosedanji sistem je pravila določal v obliki meril in pogojev za posege v prostor pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov, tako prostorskih ureditvenih pogojev kot tudi prostorskih izvedbenih načrtih. Ta merila in pogoji za posege v prostor naj bi bili pripravljeni v natančnosti, ki bi omogočala izdajo lokacijskega dovoljenja. Izkazalo pa se je, da so bile vsebine in določila posameznih prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtih pripravljeni do stopnje različnih podrobnosti, predvsem pa ne na enotnih izhodiščih.
 
1.2 Razlogi za pripravo Prostorskega reda Slovenije
Na področju urejanja prostora so še vedno prisotni razvojni procesi, ki v nekaterih območjih še vedno vodijo v previsoko stopnjo razpršenosti poselitvenih območij, redčenje strnjene pozidave, netrajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in prostorskimi vrednotami, slabšanje opremljenosti prostora, zmanjševanje obsega in kakovosti krajine, propadanje in zmanjševanje obstoječih javnih prostorov in s tem slabšanje bivalnih kakovosti, zmanjševanje urejenosti in prepoznavnosti prostora.
Z željo preseganja navedenih dejstev je Zakon o urejanju prostora uvedel nov prostorski dokument, katerega cilj je določiti pravila za urejanje prostora, ki bodo zagotovila enaka določila za doseganje minimalne urejenosti prostora na celotnem območju Slovenije in bo kot tak izhodišče za pripravo prostorskih aktov na državni, regionalni in lokalni ravni, predvsem pa prostorskega reda občin.
 
1.3 Pravna podlaga za pripravo Prostorskega reda Slovenije
Podlago za pripravo Prostorskega reda Slovenije predstavlja Zakon o urejanju prostora, ki v 38. in 39. členu določa namen in vsebino Prostorskega reda Slovenije, v 40. in 41. členu pa posebne določbe o njegovi pripravi. Posamezne vsebine Prostorskega reda Slovenije so še podrobneje določene v 6., 20. in 59. členu Zakona o urejanju prostora. V 21., 42., 56. in 62. členu je določena še soodvisnost prostorskih aktov s Prostorskim redom Slovenije. Na podlagi 169. člena Zakona o urejanju prostora vlada sprejme Prostorski red Slovenije najpozneje v enem letu po sprejemu Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
2. Predmet in programska izhodišča Prostorskega reda Slovenije z območjem njegovega urejanja
V skladu z zakonskimi določili in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije določa Prostorski red Slovenije temeljna pravila za urejanje prostora na državni, regionalni in lokalni ravni, lahko pa tudi podrobnejša pravila za urejanje prostora, s katerimi se zagotavlja enotno izvajanje Zakona o urejanju prostora ter oblikujejo zahteve v zvezi s prostorskim načrtovanjem ter arhitekturnim in krajinskim projektiranjem glede na značilnosti posameznih območij države. Pravila se v Prostorskem redu Slovenije določijo tudi kot podrobnejša pravila za urejanje prostora, in sicer glede urejanja posameznih območij urejanja prostora za celotno območje države ter za urejanje območij s posebnimi potenciali in problemi. Kot podrobnejša pravila za urejanje prostora se določijo tudi merila in pogoji urejanja prostora, ki obravnavajo načrtovanje in gradnjo objektov iz prostorskih ureditev državnega pomena in so podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov.
Osnovni namen Prostorskega reda Slovenije je oblikovanje temeljnih pravil za urejanje prostora, s katerimi se zagotavlja minimalna kvaliteta prostora, kakovost prostorskega načrtovanja in enotnost priprave prostorskih dokumentov. Cilj Prostorskega reda Slovenije je določitev pravil z namenom zagotavljanja čim boljše kvalitete prostora, uveljavljanja javne koristi, izboljšanja kakovosti bivanja, smotrne rabe prostora, izboljšanja opremljenosti prostora in izvajanja prostorskih ukrepov.
 
a) Predmet Prostorskega reda Slovenije
Predmet Prostorskega reda Slovenije so temeljna pravila urejanja prostora, ki so vodila za oblikovanje rešitev, ki zagotavljajo vzdržen prostorski razvoj in ustvarjanje ustreznega reda v prostoru. S pravili se določi obvezen način načrtovanja in urejanja prostorskih ureditev in gradnje.
Pravila določajo predvsem javno korist na področju urejanja prostora, metodologijo priprave prostorskega akta, načine ugotavljanja medsebojne usklajenosti aktov, način priprave temeljnih strokovnih podlag ter pravila prostorskega načrtovanja poselitve, gospodarske javne infrastrukture in krajine.
Pravila so splošne narave kar pomeni, da veljajo na celotnem ozemlju države. Pravila lahko določajo tudi standarde (norme) s funkcionalnega, morfološko oblikovnega in tehnološkega vidika urejanja prostora.
 
b) Programska izhodišča Prostorskega reda Slovenije
Programska izhodišča Prostorskega reda Slovenije so predvsem iz prostorskega vidika določiti pravila, ki:
– zagotavljajo enotno izvajanje Zakona o urejanju prostora;
– izhajajo iz usmeritev politike urejanja prostora, določb Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 46/04 – ZRud-A in 47/04), usmeritev Strategije prostorskega razvoja Slovenije;
– zagotavljajo minimalno kakovost oziroma urejenost prostora tako, da se uveljavlja javno korist, izboljša kakovosti bivanja, racionalno rabo prostora ter ohranjanja prostorske vrednote;
– spodbujajo kakovosten razvoj, dopušča kreativnost načrtovalcev;
– zagotavljajo spoštovanje enkratnosti vsakega posameznega dela slovenskega prostora;
– spoštujejo lokalne tradicije, arhitekturno in krajinsko tipologijo, naravni značaj sestavin okolja, strukturno urejenost prostora;
– prvenstveno obravnavajo zadeve javne koristi;
– so zapisane v obliki zahtev in usmeritev. Pravila v obliki določil so neposredno zavezujoča pri pripravi prostorskih aktov ter načrtovanju in izvajanju prostorskih ureditev in gradnji. Pravila v obliki usmeritev se smiselno upoštevajo glede na posebnosti posameznih prostorskih ureditev in območij.
 
c) Struktura temeljnih pravil za urejanje prostora:
1. Pravila za prostorsko načrtovanje:
– tehtanje javne koristi in zasebnega interesa pri izvajanju zadev urejanja prostora vsebuje zahteve in usmeritve glede uveljavljanja javne koristi,
– usklajevanje razvojnih potreb in varstvenih zahtev vsebuje zahteve in usmeritve glede določanja in upoštevanja razvojnih potreb in varstvenih zahtev ter usklajevanja razvojnih potreb in varstvenih zahtev pri urejanju prostora ter
– priprava strokovnih podlag urejanja prostora vsebuje zahteve in usmeritve glede vrste analiz in strokovnih rešitev ter uporabe podatkov ter drugih pripomočkov za pripravo strokovnih podlag.
2. Pravila za členitev prostora vsebujejo zahteve in usmeritve glede členjenja prostora in opredeljevanja funkcionalnih enot, območij namenske rabe, prostorskih enot.
3. Pravila za načrtovanje poselitve in graditev objektov:
– opredelitev in zasnova poselitvenih območij,
– načrtovanje poselitvenega območja vsebuje zahteve in usmeritve za območja stanovanj, proizvodnih dejavnosti, družbene infrastrukture, mešana območja, posebna območja, zelene površine, združljivosti posameznih območij namenskih rab,
– notranji razvoj poselitvenih območij vsebuje zahteve in usmeritve glede načrtovanja strnjene pozidave, določanja prenove naselij ali dela naselij, nezadostno izkoriščenih zemljišča,
– širitev poselitvenih območij,
– načrtovanje grajene strukture vsebuje zahteve in usmeritve glede določanja tipologije pozidave, regulacijskih linij (elementov), stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, gradbenih parcel, višinskih gabaritov, lege objekta,
– graditev objektov izven poselitvenih območij vsebuje zahteve in usmeritve glede urejanja razpršene poselitve, razpršene gradnje.
4. Načrtovanje in graditev gospodarske javne infrastrukture vsebuje splošna pravila za usmerjanje infrastrukture ter zahteve in usmeritve za načrtovanje prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske ter vodne infrastrukture.
5. Načrtovanje prostorskih ureditev in graditev v krajini vsebuje zahteve in usmeritve glede načrtovanja prostorskih ureditev v območjih prepoznavnosti Slovenije, naravnih kakovosti (ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine), rabe naravnih virov (kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, pridobivanja mineralnih surovin, turizma in rekreacije), prostorskih omejitev za razvoj zaradi potencialnih naravnih ali drugih nesreč in vododeficitarnosti, za potrebe obrambe.
6. Opremljanje zemljišč za gradnjo vsebuje zahteve in usmeritve glede priprave in opremljanja zemljišč ter priključevanje objektov na javno gospodarsko infrastrukturo.
7. Uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev vsebuje zahteve in usmeritve glede določanja območja prostorskih ukrepov in glede izvajanje prostorskih ukrepov.
3. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi Prostorskega reda Slovenije ter njihove naloge skupaj s seznamom strokovnih podlag
3.1 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je odgovorno za pripravo Prostorskega reda Slovenije, sprejemanje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega programa priprave in pravočasno predložitev predloga Prostorskega reda Slovenije v obravnavo Vladi Republike Slovenije.
Znotraj Ministrstva za okolje, prostor in energijo je Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj pripravljavec predloga Prostorskega reda Slovenije.
 
3.2 Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije
Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorskega reda in so določeni s tem programom priprave (v nadaljnjem besedilu: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo Prostorskega reda Slovenije, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.
Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da:
– sodelujejo s pripravljavcem Prostorskega reda Slovenije pri pripravi Prostorskega reda Slovenije,
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom Zakona o urejanju prostora. V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga Prostorskega reda Slovenije.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije, ki so pomembne s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostor poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje rabe urbanih zemljišč in stanovanjsko gradnjo;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorski razvoj poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje usmerjanja poselitve;
3. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za okolje poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje varstva okolja, ravnanja z odpadki, rabo voda in priobalnih zemljišč ter oskrbe z vodo in čiščenja voda;
4. Zavod RS za varstvo narave poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje ohranjanja narave;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko za področje energetike poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja energetske infrastrukture ter racionalno rabo energije in energetskih virov;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava Republike Slovenije za rudarstvo poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje rabe in izkoriščanja potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
7. Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja gospodarskih dejavnosti, objektov in naprav;
8. Ministrstvo za gospodarstvo poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja gospodarskih in turističnih dejavnosti, objektov in naprav ter obveznih rezerv naftnih derivatov v prostor;
9. Ministrstvo za promet poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja cestnega, železniškega, pomorskega in letalskega prometa;
10. Ministrstvo za informacijsko družbo poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja omrežja telekomunikacijske infrastrukture;
11. Ministrstvo za obrambo poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje rabe in ohranjanja potencialov kmetijskih zemljišč, gozdnega prostora;
13. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje socialnega varstva;
14. Ministrstvo za zdravje poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje umeščanja omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
15. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje razporeditve omrežja šol, izobraževalnih in znanstvenih ustanov ter razvoja športa;
16. Ministrstvo za kulturo poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje razvoja dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
17. Ministrstvo za pravosodje poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje razporeditve funkcij pravosodnih organov;
18. Ministrstvo za notranje zadeve poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje lokalnih skupnosti in varnostnih dejavnosti;
19. Agencija za radioaktivne odpadke poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje odlaganja radioaktivnih odpadkov;
20. Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj poda smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije za področje regionalnega razvoja;
21. druga ministrstva, v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi Prostorskega reda Slovenije lahko podajo smernice za pripravo Prostorskega reda Slovenije.
4. Strokovne podlage za pripravo Prostorskega reda Slovenije
Strokovne podlage za pripravo Prostorskega reda Slovenije pridobi oziroma pripravi pripravljavec Prostorskega reda Slovenije. Urad za prostorski razvoj skladno z določili tega programa priprave zagotovi strokovne podlage in pri tem se smiselno uporabi že narejene študije in raziskave, ki so vezane na oblikovanje pravil. Za strokovne podlage se štejejo že izdelane strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki se po potrebi dopolnijo.
Strokovne podlage morajo biti izdelane za področja na katera se nanaša oblikovanje pravil, in sicer za:
– prostorsko načrtovanje in pripravo strokovnih podlag,
– upoštevanje javne koristi pri izvajanju zadev urejanja prostora,
– načrtovanje poselitve,
– načrtovanje in graditev gospodarske javne infrastrukture,
– načrtovanje prostorskih ureditev in graditev v krajini,
– opremljanje zemljišč za gradnjo,
– uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev.
5. Roki priprave Prostorskega reda Slovenije
Priprava Prostorskega reda Slovenije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja predvidoma potekala po naslednjem terminskem planu:
1. Urad za prostorski razvoj na podlagi 29. člena Zakona o urejanju prostora pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od sprejema programa priprave posredujejo smernice s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo Prostorskega reda Slovenije;
2. Urad za prostorski razvoj pripravi delovni predlog prostorskega reda skupaj z obrazložitvijo in utemeljitvijo najkasneje v 7 dneh po izteku roka za posredovanje smernic in ga posreduje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostor;
3. Minister za okolje, prostor in energijo potrdi predlog Prostorskega reda Slovenije in naznani javno razpravo, medresorsko obravnavo ter prostorsko konferenco predloga Prostorskega reda Slovenije;
4. Minister za okolje, prostor in energijo zavzame stališča do priporočil konference najkasneje v 5 dneh po izvedbi prostorske konference;
5. Urad za prostorski razvoj, glede na stališče do priporočil konference ter predloge iz javne razprave in medresorske obravnave pripravi predlog Prostorskega reda Slovenije najkasneje v 14 dneh po zaključku javne razprave, medresorske obravnave ter prostorske konference;
6. Minister za okolje, prostor in energijo predloži usklajen predlog Prostorskega reda Slovenije v sprejem na Vlado Republike Slovenije.
Št. 020-32/2002
Ljubljana, dne 18. maja 2004.
EVA 2004-2511-0048
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor
in energijo