Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2003 z dne 16. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2003 z dne 16. 7. 2003

Kazalo

3322. Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija, stran 10722.

Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o označbi geografskega porekla Kostelska rakija
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Kostelska rakija ter pogoje za njeno uporabo.
2. člen
(označevanje)
Kostelska rakija je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in tem pravilnikom.
Z označbo geografskega porekla Kostelska rakija se lahko označi le žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.
Glede na vrsto uporabljenega sadja se Kostelska rakija poimenuje kot jabolčno žganje, hruškovo žganje, slivovo žganje ali slivovka in sadno žganje ali sadjevec.
3. člen
(definicija)
Kostelska rakija je naravno žganje, ki je proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge, dobljene iz avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv, ki so pridelane in predelane na geografskem območju Kostela, določenem v 4. člena tega pravilnika.
4. člen
(geografsko območje)
Geografsko območje Kostela zajema Regijski park Kočevsko–Kolpa, ki na jugu meji na reko Kolpo in Hrvaško, na vzhodu na Občine Črnomelj, Semič in Dolenjske Toplice, na severu na Občino Žužemberk, na severozahodu na Ribnico in na zahodu na Občino Loški Potok.
5. člen
(kakovost sadja)
Kostelska rakija se prideluje iz plodov avtohtonih sort jabolk, hrušk in sliv, ki se tradicionalno pridelujejo na navedenem območju iz travniških nasadov. Sadje mora biti pravilne tehnološke zrelosti, zdravo, čisto in brez gnilobe. Tehnološka zrelost sadja se določi s pomočjo Streifovega indeksa (območje 0,05-0,20) z namenom, da sadje ni prezrelo in ne vsebuje več škroba.
Avtohtone sorte sadja so naslednje:
– jabolka: krivopecelj, bobovec, carjevič, kanadka, kosmač, beličnik, zlata parmena, voščenka, čebulnik, maškotela, pisanka in podobne avtohtone sorte;
– hruške: tepka, moštanka, preška, štajerka, in podobne sorte;
– slive: kostelska češplja.
6. člen
(tehnološki postopek)
Po obiranju se sadje zmelje ter doda vrelni nastavek. Alkoholno vrenje mora potekati v anaerobnih pogojih 3 do 4 tedne, tako da je ves sladkor prevret. Po končanem alkoholnem vretju se opravi destilacija v bakrenih kotlih. Po prvi destilaciji se pridobi nanga ali mehko žganje. Pri ponovni destilaciji nange je potrebno odločiti 1,5-2,0% prvenca ali cveta, srednji tok pa zbirati do vsebnosti alkohola 45 vol%. Zadnji tok se lahko vrača k fermentirani drozgi za naslednjo destilacijo. Srednji tok destilata se nato razredči z vodo na pitno jakost.
7. člen
(kakovost žganja)
Kostelska rakija mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz sadja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in naslednjim parametrom:
– etanol: najmanj 37,5 do 48 vol%;
– acetaldehid: 300-800 mg/l a.a.;
– etilacetat 500-2500 mg/l a.a.;
– biti mora brezbarvna, bistra in imeti izrazit vonj in okus po sadju, iz katerega je izdelana.
8. člen
(pogoji za pridobitev uporabe označbe)
Pravico uporabe označbe geografskega porekla Kostelska rakija pridobi proizvajalec na podlagi vloge iz 9. člena tega pravilnika, če mu certifikacijski organ, ki mora biti akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO 45 011, izda certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo označbe geografskega porekla iz tega pravilnika.
9. člen
(vloga za certificiranje)
Vloga za certificiranje mora vsebovati:
– identifikacijske podatke o proizvajalcu (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, za kmetijsko gospodarstvo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi KMG-MID);
– identifikacijske podatke o pridelovalcu sadja (ime in naslov oziroma firmo in sedež, enotno matično številko občana oziroma matično številko poslovnega subjekta, davčno številko, KMG-MID);
– ime žgane pijače z označbo geografskega porekla;
– dokumentacijo, ki dokazuje, da proizvodni obrati zadostujejo vsem sanitarno-tehničnim predpisom ter dokazilo, da je registriran za proizvodnjo alkoholnih pijač oziroma, da lahko opravlja dejavnost žganjekuhe kot obrt ali kot dopolnilno dejavnost;
– opis notranje kontrole;
– način vodenja proizvodne dokumentacije.
10. člen
(vpis v register)
Urad za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil vpiše označbo geografskega porekla Kostelska rakija v register označb geografskega porekla za žgane pijače.
11. člen
(evidenca o proizvajalcih)
Urad za priznavanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, na podlagi predloga cerifikacijskega organa, vpiše proizvajalca v evidenco proizvajalcev Kostelske rakije.
12. člen
(prehodna določba)
Do imenovanja certifikacijskega organa iz 8. člena tega pravilnika izdaja certifikat o izpolnjevanju pogojev za uporabo geografske označbe iz tega pravilnika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
13. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-01-7/2003
Ljubljana, dne 30. junija 2003.
EVA 2002-2311-0247
mag. Franc But l. r.
Minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano