Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2003 z dne 17. 1. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2003 z dne 17. 1. 2003

Kazalo

128. Slovenski računovodski standard 39 (2003), stran 159.

Slovenski računovodski standard 39 (2003)
           Računovodske rešitve pri malih samostojnih
                    podjetnikih posameznikih

                             A) Uvod

Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov
posameznikov (odslej podjetnikov).

Obdeluje

a) letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje,

b) razčlenjevanje postavk v izkazu stanja za zunanje poslovno
poročanje,

c) razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje
poslovno poročanje,

č) razkrivanje postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega
izida,

d) vodenje poslovnih knjig,

e) knjigovodske listine,

f) amortiziranje,

g) začetno računovodsko merjenje zalog,

h) prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,

i) popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter

j) dostop do poslovnih knjig in poročil.

Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.

Glede vrednotenja postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega
izida je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi
(SRS).

Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dopustno enostavno
knjigovodstvo. Predstavljeno je v prilogi k temu standardu.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami
ključnih pojmov (poglavjem C) in pojasnili (poglavjem Č).

Ta standard povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih
dogodkov, ki se pri podjetniku pojavljajo pogosteje. Pri
računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se
uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih računovodskih
standardov.


                           B) Standard

   a) Letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje

39.1. Letno poročilo obsega izkaz stanja, izkaz poslovnega izida
in razkritja.

Izkaz stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je
resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do
njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera
se sestavlja.

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem
je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto
ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

Razkrivanje postavk v izkazu stanja in izkazu poslovnega izida
obravnava točka č tega standarda.


      b) Razčlenjevanje postavk v izkazu stanja za zunanje
                       poslovno poročanje

39.2. Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje vsebuje
najmanj tele postavke:

I. SREDSTVA

1. Neopredmetena dolgoročna sredstva

2. Opredmetena osnovna sredstva

3. Dolgoročne finančne naložbe

4. Zaloge

5. Poslovne terjatve

a) Dolgoročne poslovne terjatve

b) Kratkoročne poslovne terjatve

6. Kratkoročne finančne naložbe

7. Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina

8. Aktivne časovne razmejitve

9. Terjatve do podjetnika

Skupaj sredstva (od 1 do 9)

II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

10. Podjetnikov kapital

11. Dolgoročne rezervacije

12. Finančne in poslovne obveznosti

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

13. Pasivne časovne razmejitve

Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 10 do 13)

39.3. V izkazu stanja se izkazujejo postavke po tehle pravilih:

1. Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobljene
dolgoročne pravice do industrijske lastnine in dolgoročno
odloženi stroški po neodpisani vrednosti. Neodpisana vrednost je
razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Ne glede
na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to
postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.

2. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo z neodpisano
vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom
njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih
knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta
sredstva.

3. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v
finančne dolgove drugih. Kot dolgoročne finančne naložbe se
štejejo še finančne naložbe v nepremičnine pa tudi naložbe v
plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno tržljivo
blago, ki naj bi jih podjetnik posedoval več kot leto dni in niso
namenjeni prodaji. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki
zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se prikaže med
kratkoročnimi finančnimi naložbami.

4. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov,
polproizvodov in nedokončane proizvodnje iz ustreznih popisnih
list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog
ne sme presegati njihove čiste iztržljive vrednosti.

5. Med poslovne terjatve se uvrščajo terjatve do kupcev, dani
predujmi in varščine za obratna sredstva ter druge poslovne
terjatve.

6. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v finančne dolgove in
druge.

7. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina so tolarska in
devizna sredstva na računih in na odpoklic, gotovina v blagajni
(bankovci in kovanci), takoj udenarljivi vrednostni papirji
(vrednostnice) ter denar na poti. Izdani čeki se izkažejo kot
odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti
dokumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni
se uskladi z ustreznim popisnim listom.

8. Aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški
oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani
prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi
vrednotnice.

9. Terjatve do podjetnika so razlika med nekapitalskimi
obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.

10. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na datum izkaza
stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi
do njihovih virov v izkazu stanja.

11. Dolgoročne rezervacije so dolgoročne obveznosti, ki se bodo
na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v
obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je zanesljivo
ocenjena.

12. Med dolgoročne finančne in poslovne obveznosti se uvrščajo
dobljena dolgoročna posojila, dolgoročni krediti dobaviteljev in
druge dolgoročne obveznosti. Zneski dolgoročnih obveznosti, ki so
že zapadli v plačilo (a še niso poravnani) in ki bodo zapadli v
plačilo v letu dni po datumu izkaza stanja, se v izkazu stanja
izkažejo kot kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti so
kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, do zaposlencev (razen do
podjetnika), do državnih in drugih inštitucij, do financerjev pa
tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega obdobja
še niso poravnane.

13. Pasivne časovne razmejitve so kratkoročno vnaprej vračunani
stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki.

39.4. Izkaz stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem
uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem
uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.


       c) Razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida
                  za zunanje poslovno poročanje

39.5. Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke:

1. Čisti prihodki od prodaje

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

4. Drugi poslovni prihodki

5. Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga ter
stroški storitev

a) Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga

b) Stroški storitev

6. Stroški dela zaposlencev

a) Stroški plač

b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški
pokojninskih zavarovanj)

c) Drugi stroški dela

7. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

8. Drugi stroški

a) Prispevki za socialno varnost podjetnika

b) Ostali stroški

9. Finančni prihodki

10. Finančni odhodki

a) Finančni odhodki za obresti

b) Drugi finančni odhodki

11. Izredni prihodki

12. Izredni odhodki

13. Poslovni izid

a) Podjetnikov dohodek

b) Negativni poslovni izid

39.6. V izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke po tehle
pravilih:

1. Čisti prihodki od prodaje so prodajne vrednosti prodanih
proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih
storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji
ali kasneje (na primer za blagajniške popuste) pa tudi za
vrednost vrnjenih količin.

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane
proizvodnje je razlika med njihovo vrednostjo na koncu
obračunskega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku
obračunskega obdobja; če je njihova vrednost na koncu obdobja
večja, ima sprememba pozitiven predznak, v nasprotnem primeru pa
negativen predznak.

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi
in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato
zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena
dolgoročna sredstva.

4. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so
subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni
prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna
sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi rezervacijami in se
prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem
ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni
prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.

5. Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga ter
stroški storitev

a) Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga se
ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.

b) Stroški storitev so stroški storitev pri proizvajanju
proizvodov, prevoznih storitev, storitev za vzdrževanje,
sejemskih storitev, reklamnih storitev, reprezentance,
zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa in drugih
bančnih storitev (razen obresti), najemnin, svetovalnih storitev,
službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se
štejejo tudi stroški po pogodbah o delu, po pogodbah o avtorskem
delu oziroma iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega
razmerja, nastalih s fizičnimi osebami.

6. Stroški dela zaposlencev so plače, nadomestila plač, stroški
socialnih zavarovanj in drugi stroški dela.

7. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev
razen dela, ki se nanaša na prevrednotenje in se krije v breme
posebnih prevrednotovalnih popravkov kapitala. Prevrednotovalni
poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah
opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev.

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se
pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev.

8. Drugi stroški so prispevki za socialno varnost podjetnika,
povračila stroškov podjetnika, članarine, štipendije in drugi
podobni stroški. Med druge stroške se uvrščajo tudi dolgoročne
rezervacije za stroške.

9. Finančni prihodki so prihodki od obresti, prihodki od
prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti,
prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v
obračunskem obdobju, med katere se uvršča tudi zmanjšanje
dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost večja od sedanje
vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

10. Finančni odhodki so obresti, ki jih je mogoče pripisati
podjetnikovemu poslovanju, odhodki od prevrednotenja terjatev in
dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prevrednotovalni finančni
odhodki in drugi finančni odhodki, med katere se uvršča tudi
povečanje dolgoročnih rezervacij, če je njihova vrednost manjša
od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.

11. Izredni prihodki so predvsem neobičajne postavke, ki
povečujejo poslovni izid.

12. Izredni odhodki so predvsem neobičajne postavke, ki
zmanjšujejo poslovni izid.

13. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v
obračunskem obdobju.

39.7. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih, v
prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v
drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.


        č) Razkrivanje postavk v izkazu stanja in izkazu
                        poslovnega izida

39.8. V skladu z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih k
izkazu stanja opisujejo a) podlage za merjenje gospodarskih
kategorij v izkazu stanja, b) računovodske usmeritve, potrebne za
pravilno razumevanje izkaza stanja, c) vrsta sprememb
računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razlog zanje in
njihov znesek (če zneska ni mogoče izračunati, je treba to
dejstvo razkriti) ter č) vrsta in znesek popravka bistvene
napake.

39.9. V skladu z računovodskimi usmeritvami se v pojasnilih k
izkazu poslovnega izida opisujejo a) podlage za merjenje
gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida, b) računovodske
usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje izkaza poslovnega
izida, c) vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih
ocen ter razlog zanje pa tudi njihov znesek (če zneska ni mogoče
izračunati, je treba to dejstvo razkriti) ter č) vrsta in znesek
popravka bistvene napake.

39.10. Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi
se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti. Vsak
sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju. Že
sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi
sklepi.


                   d) Vodenje poslovnih knjig

39.11. Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za
oblikovanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti
do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih ter poslovnem
izidu.

39.12. Poslovne knjige se vodijo na način, ki omogoča izkazovanje
podatkov, potrebnih za sestavljanje računovodskih izkazov.

39.13. Poslovne knjige so temeljni knjigi in pomožne knjige.
Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Pomožne knjige so
razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne
knjige. Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene
(analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige,
na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala,
proizvodov, kupcev, dobaviteljev in tako naprej. Druge pomožne
knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev,
blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah,
pa dopolnjujejo temeljne konte glavne knjige.

Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če
se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi
pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmetenih
osnovnih sredstev pa je obvezen.

39.14. Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega
knjigovodstva. Oblika glavne knjige je odvisna od tehnike in
metode vnašanja knjigovodskih podatkov vanjo. Računalniško vodena
glavna knjiga mora kadarkoli omogočati kontroliranje knjiženja pa
tudi prikaz kateregakoli konta in/ali celotne glavne knjige na
zaslonu oziroma odtis na papirju. Ob letnem obračunu je natis
računalniško vodene glavne knjige s popolnim pregledom vseh
kontov obvezen.

Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi
kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo.
Podjetnik ga ustrezno razčleni. Pri tem upošteva SRS 22.10.

39.15. Dnevnik glavne knjige je lahko enotna temeljna poslovna
knjiga ali več knjig za posamezne skupine kontov. V njem se
knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in
zunajbilančne evidence. Vodenje dnevnika omogoča kontroliranje
knjiženih postavk po zakonitosti dvostavnega knjigovodstva,
izraženi z enačbo vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v
dobro.

39.16. Pomožne knjige se vodijo vezane, na prostih listih v
kartoteki ali računalniško v datotekah. Če se vodijo
računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje knjiženja.
Pred sestavitvijo računovodskih izkazov se razčlenitveni konti
uskladijo s konti glavne knjige. Posamezne konte in/ali celotne
pomožne knjige mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po
potrebi odtisniti na papirju.

39.17. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v obliki
vnaprej vezane knjige ali računalniško. V njem mora imeti vsako
opredmeteno osnovno sredstvo svojo registrsko številko.

39.18. Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na
verodostojnih knjigovodskih listinah. Pri tem se upoštevajo
načela urejenega knjigovodstva:

* pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom,
kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; v njih ne
smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po časovnem
zaporedju izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje; pri
računalniškem vodenju poslovnih knjig mora računalniški program
preprečevati nedovoljene vpise;

* nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, iz vezanih
knjig pa se listi ne smejo iztrgati;

* vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni,
popolni, pravilni in sprotni;

* knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine, ki
izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, izdane oziroma prejete
na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat
mesečno; še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo
na kraju, kjer se vodijo poslovne knjige;

* napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da se najprej na
isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek
knjiži na pravi konto.

39.19. V poslovne knjige se na začetku obračunskega obdobja
vpišejo začetna stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov,
ki so enaka končnim stanjem iz prejšnjega obračunskega obdobja.

Zaključijo se s stanjem na zadnji dan obračunskega obdobja, v
primeru prenehanja dejavnosti pa z dnem prenehanja. Izjeme so
register opredmetenih osnovnih sredstev in razčlenitveni konti
opredmetenih osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zapiranje
nista vezani na obračunsko obdobje. Poslovne knjige, vodene v
prostih listih, se zvežejo. Zaključitev poslovnih knjig podpiše
pooblaščena oseba. Računalniško vodene poslovne knjige se lahko
zaključujejo z elektronskim podpisom po postopkih iz ustreznega
zakona. Poslovne knjige se zaključijo tako, da ni več mogoče
vnašati podatkov vanje oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče
spreminjati.

39.20. Odtisi glavne knjige in dnevnika se praviloma hranijo
trajno. Podjetnik pa lahko ob upoštevanju ustreznih predpisov sam
določi, po kolikšnem času bo shranil poslovne knjige na
elektronski nosilec podatkov, izvirne poslovne knjige pa uničil.


                     e) Knjigovodske listine

39.21. Knjigovodske listine so praviloma v posebni obliki
sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva,
obveznosti do njihovih virov, prihodke, stroške in odhodke.
Knjigovodske listine so papirne ali v obliki elektronskih
zapisov.

Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem
kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala
v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez
dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

39.22. Izvirna knjigovodska listina se sestavi v potrebnem
številu izvodov ob nastanku poslovnega dogodka, izpeljana, na
primer zbirnik ali razdelilnik, pa na podlagi izvirnih
knjigovodskih listin ali preknjižb v poslovnih knjigah.

Posamezne vrste izvirnih knjigovodskih listin se praviloma
sestavljajo na enotnih obrazcih, oblikovanih na podlagi domačih
in tujih izkušenj, obstajajo pa tudi obvezni enotni obrazci, na
primer za brezgotovinski plačilni promet.

39.23. Podjetnik ali kdo drug sestavi knjigovodsko listino za
knjiženje prihodkov, tudi za knjiženje prihodkov iz usredstvenja
lastnih proizvodov in storitev.

Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov vsebuje

* zaporedno številko,

* podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),

* kraj in datum izdaje,

* podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),

* podatke o poslovnem dogodku,

* v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka,

* podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko tudi žig.

Na knjigovodski listini za knjiženje prihodkov, izdani fizični
osebi občanu, ni treba zagotoviti podatkov o prejemniku, razen na
njegovo zahtevo.

39.24. Knjigovodsko listino za knjiženje stroškov lahko sestavi
podjetnik ali kdo drug. Vsebovati mora najmanj podatke iz SRS
39.23.

Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje

* stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo
(stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in
investicijskega vzdrževanja ter podobnih),

* pretokov v gospodinjstvo in iz njega, če ni ustreznih listin,
ter

* stroškov nabave kmetijskih pridelkov, če prodajalec ni dolžan
izdati ustrezne listine.

39.25. Pri sestavljanju knjigovodskih listin se upoštevajo tale
načela:

* pri ročnem sestavljanju se uporabljajo pisalna sredstva,
katerih enoličnih sledi ni mogoče odstraniti oziroma spremeniti s
preprostimi fizikalnimi ali kemičnimi postopki; računalniško
sestavljeno knjigovodsko listino mora biti mogoče razločno in
čitljivo odtisniti, tako da ni niti najmanjšega dvoma o njeni
verodostojnosti;

* v primeru pomote se napačna beseda ali številka prečrta in nad
prečrtanim zapiše pravilna beseda ali številka; popravek s
podpisom potrdi oseba, ki izda knjigovodsko listino, in zapiše
datum popravka;

* blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne
dogodke, se ne smejo popravljati, temveč se morajo uničevati in
sestavljati nove;

* prazna mesta v knjigovodski listini se prečrtajo;

* na vsaki knjigovodski listini mora biti oznaka o knjižbi v
poslovnih knjigah;

* pri ročnem in polsamodejnem obravnavanju podatkov se
kontrolirajo izvirne knjigovodske listine, in to pred knjiženjem,
pri računalniškem obravnavanju podatkov pa se kontrolira začetni
vnos podatkov;

* knjigovodske listine se pred knjiženjem kontrolirajo na enem
ali več krajih, lahko tudi z računalnikom po računalniških
programih, pripravljenih glede na vrste knjigovodskih listin;
oseba, odgovorna za kontroliranje, potrdi, da je bilo
kontroliranje opravljeno in da so knjigovodske listine
verodostojne; to velja, če vodi poslovne knjige druga pooblaščena
oseba.


                        f) Amortiziranje

39.26. Amortizacija se obračunava od opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna
oprema, druga oprema, osnovna čreda in večletni nasadi.
Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost
po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500
evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari
drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po
obračunih dobaviteljev ne presegajo tolarske vrednosti 100 evrov,
se lahko razporedijo med material.

Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobljene
dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije,
patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) in
dolgoročno odloženi stroški. Dolgoročno odloženi stroški so
organizacijski stroški, preden se začne proizvajanje ali
opravljanje storitev, stroški razvijanja in podobni dolgoročno
odloženi stroški. Dolgoročno odloženi stroški so tudi usredstveni
stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, ki so
opravljene na podlagi pogodb. Usredstveni stroški naložb v tuja
opredmetena osnovna sredstva se v dobi koristnosti, ki pa ne more
presegati dobe pravne pravice, zmanjšujejo z obračunavanjem
amortizacije.

39.27. Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega
sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti
postopoma zapuščajo in praviloma pomenijo stroške. Stroški
amortizacije se pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja
amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev po posameznih obračunskih
obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.

Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki

a) se uporabljajo v obdobju, daljšem od poslovnega leta,

b) imajo omejeno dobo koristnosti ter

c) so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju
proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se
posedujejo iz drugih razlogov.

39.28. Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne
pojavlja pri a) zemljiščih in drugih naravnih bogastvih, b)
opredmetenih osnovnih sredstvih do njihovega prenosa v uporabo,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali
umetniškega izvora, č) spodnjem ustroju železniških prog, cest,
letališč in podobnega, d) opredmetenih osnovnih sredstvih trajno
zunaj uporabe ter e) drugih opredmetenih osnovnih sredstvih,
katerih uporaba ni časovno omejena.

39.29. Osnova za obračun amortizacije je pri enakomernem časovnem
amortiziranju nabavna vrednost opredmetenega in neopredmetenega
osnovnega sredstva, popravljena pri prevrednotenju sredstva in
zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Preostala vrednost se
določi pri pomembnejših postavkah. Prevrednotenje neopredmetenih
dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev zaradi
okrepitve ali oslabitve povzroči spremembo amortizacijske osnove
praviloma v naslednjem obračunskem obdobju.

Osnovno sredstvo se lahko pridobi z nakupom, lastno izdelavo,
zamenjavo, finančnim najemom, brezplačnim prevzemom, prenosom
stvarnega premoženja iz gospodinjstva in na druge predpisane
načine.

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega z nakupom,
sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno
njegovi usposobitvi za uporabo, zlasti stroški dovoza in
namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti
davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupnih cen se
odštevajo trgovinski in drugi popusti. V nabavno vrednost se
lahko vštevajo tudi obresti od posojil za pridobitev osnovnih
sredstev do usposobitve za uporabo.

Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega
s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova
gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti.

Nabavne vrednosti osnovnih sredstev, pridobljenih na druge
načine, so določene v SRS 1 in SRS 2.

39.30. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja, podjetnik pa se lahko odloči za eno
izmed drugih amortizacijskih metod. Obračunava se posamično,
skupinsko pa se lahko samo pri drobnem inventarju iste vrste ali
podobnega namena.

39.31. Podjetnik določa letne amortizacijske stopnje samostojno,
tudi neodvisno od stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi.
Amortizacijske stopnje določi na podlagi predvidene dobe
koristnosti.

Doba koristnosti je odvisna od

* pričakovanega fizičnega izrabljanja,

* pričakovanega tehničnega staranja,

* pričakovanega gospodarskega staranja ter

* pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti se določi tista, ki je glede na posameznega
izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Občasno je treba to dobo preverjati ter glede na ugotovitve
preračunati amortizacijske stopnje za sedanja in bodoča obdobja,
če so nova pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen.
Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim
izkazom v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje.

39.32. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati
prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko se začnejo
uporabljati za opravljanje dejavnosti. Amortiziranje in z njim
povezano obračunavanje popravka vrednosti se začasno preneha, če
se sredstva poškodujejo zaradi višje sile in jih zato ni mogoče
uporabljati. Prenehanje traja, dokler ni odstranjena škoda.
Amortiziranje neopredmetenih dolgoročnih sredstev se začne, ko so
na voljo za uporabo.

39.33. Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih ima
podjetnik v finančnem najemu, mora biti usklajeno z
amortiziranjem drugih podobnih sredstev; če ni zagotovila, da jih
bo ob poteku pogodbe prevzel v last, se popolnoma amortizirajo
najkasneje med trajanjem finančnega najema.

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih da podjetnik
v poslovni najem, se uskladi z amortiziranjem drugih podobnih
sredstev.


             g) Začetno računovodsko merjenje zalog

39.34. Zaloge so zaloge materiala in blaga, zaloge proizvodov in
nedokončane proizvodnje ter zaloge trgovskega blaga. Nedokončana
proizvodnja so lahko tudi storitve, ki so do konca obračunskega
obdobja dokončane, naročnik pa jih še ni prevzel (potrdil).

39.35. Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se
ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo
sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne
dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za
dobljene popuste.

39.36. Količinska enota zaloge proizvoda in nedokončane
proizvodnje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po eni izmed
metod iz SRS 17, ki je v skladu s predvideno shemo izkaza
poslovnega izida. Zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje se
lahko vrednotijo le po izbranih vrstah stroškov, vendar najmanj
po neposrednih stroških materiala in neposrednih stroških
storitev. V nabavno vrednost količinske enote proizvodov in
nedokončane proizvodnje je mogoče v izjemnih primerih všteti tudi
obresti od dobljenih posojil, s katerimi se takšne zaloge
financirajo (če traja njihovo proizvajanje dlje kot obračunsko
obdobje).

39.37. Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek,
knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek.

39.38. Količina porabljenega materiala se ugotavlja na podlagi
dejanske porabe tega materiala.

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin
razlikujejo od cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri
zmanjševanju teh količin uporablja ena izmed predlaganih metod iz
SRS 4.16.

Izbrano metodo vrednotenja porabe zalog mora podjetnik
uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje.
Morebitno spremembo mora pojasniti.

39.39. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v
zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi
takšnega materiala.

Drobni inventar, dan v uporabo, se prenese med stroške takoj,
lahko pa postopoma v obdobju, ki ni daljše od leta dni.


  h) Prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov

39.40. Prevrednotenje, ki je posledica spremembe kupne moči
domače valute, merjene v evrih, imenovano tudi splošno
prevrednotenje, se pri podjetnikovem kapitalu ne opravi.

39.41. Prevrednotenje, ki je posledica sprememb cen gospodarskih
kategorij, se na koncu obračunskega obdobja ali med njim opravi
zaradi okrepitve sredstev in dolgov, ki poveča njihovo do tedaj
izkazano vrednost, ali oslabitve sredstev in dolgov, ki zmanjša
njihovo do tedaj izkazano vrednost. Okrepitve se pojavljajo pri
zemljiščih, zgradbah, opremi, finančnih inštrumentih, odkupih
terjatev in dolgovih. Do oslabitev lahko prihaja pri vseh
sredstvih in dolgovih. Upoštevanje oslabitev sredstev in
okrepitev dolgov je obvezno, upoštevanje okrepitev sredstev in
oslabitev dolgov pa dopustno.

39.42. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi
okrepitve poveča neodpisano vrednost teh sredstev (to je razliko
med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti) in
prevrednotovalni popravek kapitala.

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
dolgoročnih sredstev zaradi oslabitve zmanjša knjigovodsko
vrednost na nadomestljivo vrednost in se šteje kot
prevrednotovalni poslovni odhodek, razen če se je pri prejšnji
okrepitvi povečal prevrednotovalni popravek kapitala.

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
se zaradi odprave oslabitve lahko prevrednotijo. Razveljavitev
izgube zaradi oslabitve sredstva hkrati s povečanjem njegove
knjigovodske vrednosti poveča prevrednotovalne poslovne prihodke,
razen če se je pri prejšnji oslabitvi zmanjšal prevrednotovalni
popravek kapitala.

Na podlagi smernic za obračunavanje se stroški amortizacije za
poslovno leto prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi
koristnosti posameznega amortizirljivega sredstva zaradi
spremembe okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene
dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe
koristnosti pa zmanjša že obračunane stroške amortizacije v
obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi
neodpisano vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje
stroškov amortizacije vpliva na stroške, in ne neposredno na
odhodke.

39.43. Zaloge se zaradi okrepitve praviloma ne prevrednotujejo.
Če uporablja podjetnik namesto metode zaporednih cen (fifo) kako
drugo metodo, lahko sklene ob koncu obračunskega obdobja
ovrednotiti končno stanje zalog tako, kot bi bil uporabljal
metodo zaporednih cen (fifo).

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotijo, če njihova knjigovodska
vrednost presega tržno. Zmanjšanje vrednosti zalog bremeni
prevrednotovalne poslovne odhodke.

39.44. Prevrednotenje terjatev zaradi oslabitve se opravi, če
njihova knjigovodska vrednost presega udenarljivo oziroma
odplačno vrednost. V okviru prevrednotenja se oblikujejo popravki
vrednosti terjatev v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Prevrednotenje zaradi odprave oslabitve se opravi, če poštena, to
je udenarljiva vrednost terjatev presega knjigovodsko.

39.45. Dolgovi se zaradi okrepitve prevrednotujejo v zvezi z
dolžniškimi vrednostnimi papirji in drugimi z njimi povezanimi
finančnimi inštrumenti, če je njihova dokazana poštena vrednost
pred odštetjem stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji
ali drugi odtujitvi, večja od knjigovodske vrednosti. Pri tem
nastajajo prevrednotovalni finančni odhodki.

Dolgovi se lahko zaradi oslabitve prevrednotujejo v zvezi z
dolžniškimi vrednostnimi papirji in drugimi z njimi povezanimi
finančnimi inštrumenti, če je njihova dokazana poštena vrednost
pred odštetjem stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji
ali drugi odtujitvi, manjša od njihove knjigovodske vrednosti.
Pri tem nastajajo prevrednotovalni popravki kapitala.

Učinki prevrednotenja dolgov zaradi odprave oslabitve zmanjšajo
prevrednotovalne popravke kapitala.

39.46. Prevrednotenje terjatev zaradi ohranitve vrednosti
(spremembe tečaja tuje valute ali dogovorjene revalorizacije) je
redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Prevrednotenje dolgov zaradi ohranitve vrednosti (spremembe
tečaja tuje valute ali dogovorjene revalorizacije) je redni
finančni odhodek oziroma redni finančni prihodek. Le če se
dolgoročni dolg nanaša na pridobljeno opredmeteno osnovno
sredstvo ali neopredmeteno dolgoročno sredstvo, se njegovo
prevrednotenje lahko pokaže kot sprememba nabavne vrednosti teh
sredstev.


        i) Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov

39.47. Na koncu obračunskega obdobja se opravi popis (inventura)
sredstev in obveznosti do njihovih virov, s katerim se podatki
uskladijo z dejanskim stanjem. Popis se opravi tudi na začetku in
ob prenehanju opravljanja dejavnosti.

39.48. Promet v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni
knjigi in pomožnih knjigah se uskladijo pred sestavitvijo
računovodskih izkazov in popisom.

39.49. Popisna lista vsebuje predvsem tele podatke:

* za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna
sredstva zaporedno oziroma registrsko številko in ime, nabavno
vrednost, popravek vrednosti ter neodpisano vrednost pred
prevrednotenjem in po njem;

* za zaloge materiala in blaga vrsto, mersko enoto, količino,
nabavno ceno in nabavno vrednost, ki ne sme presegati čiste
iztržljive vrednosti;

* za zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrsto, mersko
enoto in količino ter stroškovno ceno glede na stopnjo
dokončanosti, ki ne sme presegati čiste iztržljive cene;

* za terjatve do kupcev naslov, številko in datum računa,
nominalni znesek terjatve in popravek do udenarljive oziroma
plačljive velikosti;

* za obveznosti do dobaviteljev naslov, številko in datum računa,
nominalni znesek obveznosti in popravek do udenarljive oziroma
plačljive velikosti;

* za dobroimetje pri bankah, čeke in gotovino ločen popis
gotovine v blagajni, denarnih sredstev na računih in čekov;

* za druge terjatve in obveznosti enako kot za terjatve do kupcev
oziroma obveznosti do dobaviteljev;

* za podjetnikov kapital stanje na datum izkaza stanja.


             j) Dostop do poslovnih knjig in poročil

39.50. Poslovne knjige in poročila morajo biti dostopne na sedežu
podjetnika. Če vodi njegove poslovne knjige druga pravna ali
fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost v skladu s
klasifikacijo dejavnosti, so lahko poslovne knjige pri njej.

Če poslovne knjige in evidence niso dostopne na sedežu
podjetnika, jih mora na zahtevo davčnega organa predložiti v roku
in na kraju, ki ga ta določi.


     C) Opredelitve ključnih pojmov oziroma razlage izrazov

39.51. V tem standardu so uporabljeni tile izrazi, ki jih je
treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme:

a) Mali samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na
trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno
dejavnost in izpolnjuje ustrezna merila.

b) Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika.
Sestavljen je iz prenosov stvarnega premoženja, posebnih
prevrednotovalnih popravkov kapitala in poslovnega izida. Dnevno
se lahko tudi spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz
gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v
gospodinjstvo.

c) Terjatve do podjetnika so podjetnikov negativni kapital.
Pojavljajo se, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih
v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja. To pomeni, da
upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo.

č) Med sredstvi izkazuje podjetnik tudi stvarno premoženje,
preneseno iz gospodinjstva.


                          Č) Pojasnila

39.52. Gospodarske kategorije, obravnavane v tem standardu, so
pojasnjene v splošnih slovenskih računovodskih standardih, razen
če so v tem standardu opredeljene drugače.

39.53. SRS 26, 27, 28 in 30 se za malega podjetnika ne
uporabljajo.

39.54. Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne
pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega
razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z
opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le
tisti, ki so opredeljeni v predpisih.

39.55. Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do
dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb
brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu
priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega
premoženja iz gospodinjstva.

Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom
stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz
izvirne listine ali cenitvenega poročila.

39.56. Pri zaključevanju poslovnih knjig ob prenehanju dejavnosti
se upoštevajo ustrezni predpisi.

39.57. Členi tega standarda, ki se nanašajo na kapital, se
uporabljajo tudi za srednje in velike podjetnike.


             D) Datuma sprejetja in začetka uporabe

39.58. Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega
inštituta za revizijo na svoji seji 5. novembra 2002. Minister za
finance je dal soglasje k njemu. Mali samostojni podjetniki
posamezniki ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2003. Z
uveljavitvijo tega standarda preneha veljati pravilnik o vodenju
poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega
podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 5/95, 76/97, 86/98 in
25/02).

Priloga o enostavnem knjigovodstvu je sestavni del tega
standarda. Uporablja se do 31. decembra 2004.


                                                          Priloga

                     ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega
knjigovodstva, če zadoščajo merilom iz zakona o gospodarskih
družbah. Pri tem upoštevajo SRS 39, razen rešitev, ki se nanašajo
na poslovne knjige v enostavnem knjigovodstvu.

           1. Osnovna načela enostavnega knjigovodstva

1.1. Ne glede na SRS 39.38 lahko podjetnik ugotavlja stroške
materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom.

Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od
vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za
vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na
koncu obračunskega obdobja.

Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost
kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov
in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi  znesek,
izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti
zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po
zadnjih nabavnih cenah.

1.2. Stroški amortizacije se lahko izkažejo kar v izkazu
poslovnega izida.

1.3. Poslovni izid se ugotovi le računsko po predpisani shemi
izkaza poslovnega izida.

1.4. Terjatve do podjetnika oziroma podjetnikov kapital se
ugotovijo le računsko kot razlika med stanjem popisanih sredstev
in obveznosti.

                       2. Poslovne knjige

2.1. Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so
knjiga prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno
evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga
ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register
opredmetenih osnovnih sredstev.

2.2. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce najmanj po vrstah
prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter
popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča
sestavitev izkaza poslovnega izida. V isti knjigi se lahko
evidentirajo tudi terjatve do kupcev in obveznosti do
dobaviteljev.

2.3. V knjigah ostalih terjatev in ostalih obveznosti se ločeno
evidentirajo posamezne vrste terjatev in obveznosti, katerih
posledica niso prihodki in odhodki. Teh knjig ni treba voditi, če
se v evidenci terjatev in obveznosti iz kupoprodajnih razmerij
zagotavljajo tudi podatki o ostalih terjatvah in obveznostih. Na
začetku obračunskega obdobja se v knjigi ostalih terjatev in
ostalih obveznosti prenesejo začetna stanja terjatev in
obveznosti iz ustreznih popisnih list.

2.4. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v skladu s
SRS 39.17.

                        3. Letno poročilo

Letno poročilo obsega izkaz stanja in izkaz poslovnega izida.
Izbiro računovodskih usmeritev opredeli podjetnik s sklepi.
Sklepi se hranijo 10 let po prenehanju opravljanja dejavnosti.
Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zaporedju.
Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z
novimi sklepi.
Št. 14/02
Ljubljana, dne 5. novembra 2002.
dr. Ivan Turk l. r.
Predsednik
strokovnega sveta
Slovenskega inštituta za revizijo
Ministrstvo za finance je izdalo soglasje za izdajo Slovenskega računovodskega standarda 39 (2003) – Računovodske storitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih pod št. 33049/02 z dne 20. decembra 2002.