Uradni list

Številka 126
Uradni list RS, št. 126/2003 z dne 18. 12. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 126/2003 z dne 18. 12. 2003

Kazalo

5385. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), stran 17240.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zasebnem varovanju (ZZasV)
Razglašam zakon o zasebnem varovanju (ZZasV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2003.
Št. 001-22-101/03
Ljubljana, dne 8. decembra 2003.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje), obvezno organiziranje službe varovanja, ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona.
(2) S tem zakonom se Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zbornica) podeljuje javna pooblastila na področju zasebnega varovanja.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
2. Tehnični sistemi za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti ali požara, prenos alarmnih sporočil, ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (protivlomno varovanje, pristopna kontrola, videonadzor, televizija zaprtega kroga in drugo). Mehanske naprave za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje ali omejevanje gibanja.
3. Načrtovanje varnostnih sistemov je izdelava načrtov instalacij in izvedbe varovanja objektov, območij ali prostorov (študij, idejnih rešitev, projektov za razpis, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in izvedenih del, ocen ogroženosti in drugo). Izvajanje varnostnih sistemov obsega neposredno izvedbo tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje.
4. Varovanje oseb je varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z varnostniki-telesnimi stražarji.
5. Varovanje premoženja je varovanje premičnega in nepremičnega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki oziroma s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami po predpisanih standardih.
6. Prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s pomočjo posebej prirejenih vozil na motorni pogon.
7. Varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah s pomočjo varnostnikov oziroma s tehničnimi sistemi in mehanskimi napravami za varovanje, v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.
8. Upravljanje z varnostno-nadzornim centrom je upravljanje in stalen fizičen nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje premoženja, območja ali varovane osebe, in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v varnostno-nadzornem centru.
9. Naročnik storitev zasebnega varovanja je fizična ali pravna oseba, ki s podjetjem za zasebno varovanje sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja.
10. Licenca je dovoljenje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije.
3. člen
(izvajalci zasebnega varovanja)
Zasebno varovanje lahko pod pogoji, določenimi s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik).
4. člen
(tuji izvajalci zasebnega varovanja)
Tuje pravne in fizične osebe iz držav, ki niso članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobile pravico do opravljanja zasebnega varovanja, lahko v skladu s tem zakonom opravljajo zasebno varovanje v Republiki Sloveniji ob pogoju vzajemnosti.
5. člen
(oblike varovanja)
Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah:
– varovanje oseb;
– varovanje premoženja;
– prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk;
– varovanje javnih zbiranj;
– upravljanje z varnostno-nadzornim centrom;
– načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov.
II. PRISTOJNI ORGANI
6. člen
(pristojni organi)
Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Zbornica na področju zasebnega varovanja na podlagi javnega pooblastila opravlja naloge, določene s tem zakonom.
7. člen
(pristojnosti ministrstva)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, opravlja zlasti naslednje naloge:
– podeljuje, spreminja in odvzema licence za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: licence);
– podeljuje in odvzema službene izkaznice iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;
– na predlog zbornice določa vsebino in potek strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona;
– daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje posameznih storitev zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije;
– opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje;
– vodi register in evidence iz 64. člena tega zakona.
8. člen
(zbornica)
(1) Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, se zaradi zagotavljanja strokovnosti pri opravljanju zasebnega varovanja in varovanja javnega interesa na tem področju obvezno združujejo v zbornico.
(2) Članstvo v zbornici nastane za subjekte iz prejšnjega odstavka z dnem pridobitve licence po tem zakonu.
(3) Zaradi zagotavljanja ciljev iz prvega odstavka tega člena se lahko v zbornico interesno povezujejo tudi druge osebe javnega in zasebnega prava.
9. člen
(pridobitev pravne osebnosti)
(1) Zbornica je pravna oseba javnega prava.
(2) Pravno osebnost pridobi zbornica z vpisom v sodni register.
(3) Predlogu za vpis v sodni register je treba predložiti tudi statut zbornice in soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.
10. člen
(statut zbornice)
(1) Zbornica sprejme svoj statut, s katerim določi svojo organizacijo, organe in njihove pristojnosti, obseg dejavnosti, ki se financira s članarino, ter način izvajanja javnih pooblastil.
(2) Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.
11. člen
(sredstva za delo zbornice)
(1) Sredstva za delo zbornice so:
– obvezni članski prispevek;
– prispevki za izvajanje programov strokovnega izobraževanja;
– drugi viri določeni s statutom zbornice.
(2) S članskim prispevkom iz prve alinee prejšnjega odstavka se financirajo storitve zbornice, ki jih opravlja za svoje člane izven izvajanja javnih pooblastil.
(3) Zavezanci za plačilo obveznega članskega prispevka so gospodarske družbe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki so člani zbornice na podlagi prvega odstavka 8. člena tega zakona, ter osebe javnega in zasebnega prava, ki so člani zbornice na podlagi tretjega odstavka 8. člena tega zakona.
(4) Osnova za obvezni članski prispevek je mnogokratnik denarnega zneska, ki ga določi skupščina zbornice, glede na število zaposlenih oseb iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona pri gospodarski družbi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku iz prvega odstavka 8. člena tega zakona. Stopnja obveznega članskega prispevka znaša 15% od tako določene osnove.
(5) Osebe javnega in zasebnega prava iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona plačujejo obvezni članski prispevek v pavšalnem znesku, ki znaša polovico povprečnega, v preteklem koledarskem letu obračunanega obveznega članskega prispevka iz prejšnjega odstavka.
(6) Stopnja obveznega članskega prispevka in pavšalni znesek se lahko po sklepu skupščine zbornice glede na obseg nalog, ki se financirajo iz obveznega članskega prispevka, poviša ali zniža za največ 20%.
(7) K sklepom skupščine zbornice o višini denarnega zneska za določitev osnove iz četrtega odstavka tega člena, ter povišanju ali znižanju stopnje obveznega članskega prispevka, načinu in roku plačevanja obveznega članskega prispevka, daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
12. člen
(pristojnosti zbornice)
(1) Zbornica izvaja kot javna pooblastila naslednje naloge:
– izvaja programe strokovnega izobraževanja iz 29. člena tega zakona;
– zagotavlja kadrovske, materialne in prostorske pogoje ter opremo za izvajanje programov strokovnega izobraževanja;
– vodi evidenco strokovnega izobraževanja iz 74. člena tega zakona;
– pripravlja predloge katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije;
– predlaga člane komisij za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in opravlja druge naloge določene z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
(2) Zbornica opravlja tudi naslednje naloge:
– določa višino obveznega članskega prispevka in drugih virov financiranja v skladu s statutom;
– opravlja strokovni nadzor nad delom članov;
– spremlja in obravnava delo članov, razvoj tehničnih sredstev in sodobnih tehnoloških dosežkov;
– sprejema kodeks poklicne etike in ukrepa ob njegovem kršenju;
– sodeluje s Slovenskim inštitutom za standardizacijo pri oblikovanju predlogov standardov za vse oblike varovanja, določene s tem zakonom;
– sodeluje s pristojnim organom oziroma ustanovo v postopkih atestiranja alarmnih sistemov in drugih naprav za varovanje;
– sklepa v imenu izvajalcev zasebnega varovanja kot delodajalcev kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja z reprezentativnim sindikatom;
– zastopa interese članov v postopkih sprejemanja in izvajanja zakona in drugih splošnih aktov s področja zasebnega varovanja;
– organizira seminarje, tečaje in druge oblike dopolnilnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
– organizira strokovne posvete, sejme in druge spremljajoče dejavnosti na področju zasebnega varovanja;
– nudi članom strokovno pomoč na njihovo zahtevo;
– spremlja stanje in razmere na področju zasebnega varovanja in določa razvojne naloge na področju zasebnega varovanja;
– opravlja druge naloge v skladu s svojim statutom.
(3) Zbornica je dolžna o izvrševanju javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena pisno poročati ministru, pristojnem za notranje zadeve, oziroma ministrici, pristojni za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za notranje zadeve), do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja javnih pooblastil, ter kadrovske in materialne pogoje za izvajanje javnih pooblastil.
13. člen
(tarifa za izvajanje strokovnega izobraževanja
in računovodstvo)
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog zbornice predpiše tarifo, s katero določi višino prispevkov za izvajanje programov strokovnega izobraževanja.
(2) Višina prispevkov iz prejšnjega odstavka se določi s tarifo glede na potrebno pokrivanje stroškov za izvajanje strokovnega izobraževanja.
(3) Višina prispevkov iz prvega odstavka tega člena se spreminja glede na rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba višine prispevkov je možna le v primeru, ko rast cen življenjskih potrebščin od uveljavitve višine prispevkov oziroma uveljavitve zadnjega zvišanja znaša več kot 5%.
(4) Zbornica vodi računovodstvo po določbah zakona, ki ureja računovodstvo.
14. člen
(nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nadzira izvajanje javnih pooblastil po tem zakonu.
(2) Če pri izvajanju nadzora ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ugotovi, da zbornica ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom, za izvajanje javnih pooblastil, ali ne izvaja javnih pooblastil na način, določen s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, določi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
15. člen
(finančni nadzor)
(1) Porabo prispevkov za izvajanje javnih pooblastil nadzorujeta samostojna revizijska družba in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) Zbornica je dolžna do 31. marca za preteklo koledarsko leto predložiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, poročilo o finančnem poslovanju skupaj z revizijskim poročilom samostojne revizijske družbe o porabi prispevkov za izvajanje javnih pooblastil.
III. LICENCE IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA
1. Splošne določbe
16. člen
(postopek za pridobitev licence)
(1) Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco.
(2) Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona se vloži pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za podelitev licence, izpisek iz sodnega registra ali dokazilo o priglasitvi pri pristojnem organu, iz katerega je razviden vpis ali priglasitev posamezne oblike zasebnega varovanja.
17. člen
(sprememba licence)
Licenco iz prvega odstavka 18. člena tega zakona se lahko na podlagi vloge gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki ima licenco po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence), spremeni, če izpolnjuje pogoje za opravljanje drugih oblik zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona oziroma če več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje posamezne oblike zasebnega varovanja iz 5. člena tega zakona.
18. člen
(pogoji za začetek opravljanja zasebnega varovanja)
(1) Imetnik licence lahko začne opravljati oblike zasebnega varovanja, ki so navedene v licenci, z dnem pridobitve licence.
(2) Imetnik licence mora pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja iz prejšnjega odstavka zagotoviti zavarovanje odgovornosti iz 37. člena tega zakona.
(3) Imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki.
(4) Pogodba iz prejšnjega odstavka, ki ni sklenjena v pisni obliki ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima licence iz prvega odstavka tega člena, je nična.
(5) Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z osebami, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 19., 20., 21., 22. ali 23. členu tega zakona.
2. Osebni pogoji
19. člen
(odgovorna oseba)
Oseba, ki je pri imetniku licence odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer) mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da opravi program strokovnega izobraževanja;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka;
– da ni zadržkov javnega reda;
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da aktivno obvlada slovenski jezik;
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj.
20. člen
(varnostnik)
Oseba, ki pri imetniku licence neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da opravi program strokovnega izobraževanja;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica;
– da ni zadržkov javnega reda;
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da aktivno obvlada slovenski jezik.
21. člen
(varnostni tehnik)
Oseba, ki pri imetniku licence montira in vzdržuje tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje (v nadaljnjem besedilu: varnostni tehnik), mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da opravi program strokovnega izobraževanja;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni tehnik;
– da ni zadržkov javnega reda;
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da aktivno obvlada slovenski jezik.
22. člen
(pooblaščeni inženir varnostnih sistemov)
Oseba, ki pri imetniku licence opravlja dela odgovornega projektanta tehničnih sistemov in mehanskih naprav za varovanje oziroma dela odgovornega vodje teh del skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov), mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da opravi program strokovnega izobraževanja;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov;
– da ni zadržkov javnega reda;
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da aktivno obvlada slovenski jezik.
23. člen
(operater VNC)
Oseba, ki pri imetniku licence upravlja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru (v nadaljnjem besedilu: operater VNC), mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da opravi program strokovnega izobraževanja;
– da ima nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC oziroma operaterka VNC;
– da ni zadržkov javnega reda;
– da je državljan Republike Slovenije;
– da ima splošno zdravstveno zmožnost;
– da aktivno obvlada slovenski jezik.
24. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija odgovornih oseb)
Odgovorne osebe morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju vodenja delovnega procesa pri opravljanju zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostni menedžer oziroma varnostna menedžerka, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
25. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnikov)
Varnostniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju opravljanja zasebnega varovanja ljudi in premoženja varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka, ali varnostnik oziroma varnostnica, ali varnostnik telesni stražar oziroma varnostnica telesna stražarka, ali varnostnik nadzornik oziroma varnostnica nadzornica, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
26. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija varnostnih tehnikov)
Varnostni tehniki morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju montiranja in vzdrževanja tehničnih sredstev in mehanskih naprav za varovanje varnostni tehnik, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
27. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov)
Pooblaščeni inženirji varnostnih sistemov morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju načrtovanja in izvajanja varnostnih sistemov pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma pooblaščena inženirka varnostnih sistemov, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
28. člen
(nacionalna poklicna kvalifikacija operaterjev VNC)
Operaterji VNC morajo imeti nacionalno poklicno kvalifikacijo na področju upravljanja s tehničnimi sredstvi in napravami v varnostno-nadzornem centru operater VNC oziroma operaterka VNC, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti ali pridobljeno na podlagi listin pridobljenih po izobraževalnih programih ali pridobljeno na drug način v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.
29. člen
(strokovno izobraževanje)
(1) Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se morajo pred preverjanjem in potrjevanjem posamezne nacionalne kvalifikacije po tem zakonu strokovno izobraževati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja.
(2) Stroške strokovnega izobraževanja plača imetnik licence oziroma posameznik sam, če z imetnikom licence nima sklenjene ustrezne pogodbe o delu.
(3) Programe in način strokovnega izobraževanja predpiše na predlog zbornice minister, pristojen za notranje zadeve.
(4) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo iz 24., 25., 26., 27. ali 28. člena tega zakona z doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo po izobraževalnih programih sprejetih v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno in strokovno izobraževanje.
(5) Zbornica izda osebam iz prvega odstavka tega člena potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju.
3. Pogoji za pridobitev licence
30. člen
(licenca za varovanje oseb)
Za pridobitev licence za varovanje oseb mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;
– ima najmanj pet varnostnikov telesnih stražarjev;
– ima lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
31. člen
(licenca za varovanje premoženja)
(1) Za pridobitev licence za varovanje premoženja mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;
– ima najmanj pet varnostnikov;
– ima lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
(2) Gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik iz prejšnjega odstavka mora imeti v stalni pripravljenosti najmanj dva varnostnika, ki ustrezno ukrepata ob sprožitvi alarmne naprave ali varnostnikovega klica na pomoč.
(3) Za ustrezno ukrepanje iz prejšnjega odstavka se šteje takojšen odhod varnostnikov na kraj sprožitve alarma oziroma na kraj varnostnikovega klica na pomoč (v nadaljnjem besedilu: intervencija), kjer varnostniki lahko ukrepajo v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon.
(4) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni in opremljeni za opravljanje intervencije v skladu s programom, ki ga na predlog zbornice določi minister, pristojen za notranje zadeve.
32. člen
(licenca za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk)
(1) Za pridobitev licence za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;
– ima najmanj pet varnostnikov;
– ima lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center;
– ima najmanj eno vozilo, prirejeno za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
(2) Varnostno-nadzorni center iz četrte alinee prejšnjega odstavka mora imeti nadzorni sistem, ki omogoča neprekinjeno spremljanje vožnje vozil za prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk v območju najmanj 200 kilometrov.
(3) Varnostniki, ki prevažajo in varujejo denar oziroma druge vrednostne pošiljke morajo biti za komunikacijo z varnostno-nadzornim centrom opremljeni z opremo, ki omogoča neposredno komunikacijo.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše na predlog zbornice ter pristojnega bančnega in zavarovalnega združenja način prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk.
33. člen
(licenca za varovanje javnih zbiranj)
(1) Za pridobitev licence za varovanje javnih zbiranj mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati pogoje iz prve, druge, četrte in pete alinee 31. člena tega zakona in imeti najmanj trideset varnostnikov.
(2) Varnostniki iz prejšnjega odstavka morajo biti strokovno usposobljeni za varovanje javnih zbiranj v skladu s programom, ki ga na predlog zbornice določi minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Za varovanje javnih zbiranj se uporabljajo določbe tega zakona, če predpisi, ki urejajo javna zbiranja ne določajo drugače.
34. člen
(licenca za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom)
(1) Za pridobitev licence za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;
– ima najmanj pet operaterjev VNC;
– izpolnjuje varnostne standarde in standarde kakovosti pri varovanju;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
(2) Standarde iz četrte alinee prejšnjega odstavka predpiše Slovenski inštitut za standardizacijo na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, in zbornice.
35. člen
(licenca za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov)
Za pridobitev licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
– da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta;
– ima najmanj enega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov;
– ima najmanj tri varnostne tehnike;
– da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
36. člen
(zadržki javnega reda)
(1) Zadržki javnega reda iz 19., 20., 21., 22., 23., 30., 31., 32., 33., 34. in 35. člena tega zakona so podani:
– če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
– če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
(2) Če zoper posameznika iz prejšnjega odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem postopku.
37. člen
(odgovornost za škodo in zavarovanje odgovornosti)
(1) Imetnik licence je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo osebe iz 19., 20., 21., 22. ali 23. člena tega zakona, ki zanj opravljajo zasebno varovanje.
(2) Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 10,000.000 tolarjev za posamezen zavarovalni primer oziroma od 20,000.000 tolarjev za vse zavarovalne primere v posameznem letu.
(3) Imetnik licence javno objavi sklenitev pogodbe za zavarovanje odgovornosti.
4. Dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem
38. člen
(opredelitev)
(1) Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za katere je z zakonom določena oziroma pooblaščena policija, pravosodni organi, Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo ali Vojaška policija (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanja dolgov in podobno) ter poslov za domače in tuje obrambne, varnostne ali protiobveščevalne službe.
(2) Imetnik licence ne sme skleniti pogodbe o varovanju oseb ali premoženja, če je v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence.
(3) Imetnik licence ne sme uporabljati posebnih operativnih metod in sredstev, ki jih lahko v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.
39. člen
(varovanje poklicne skrivnosti)
Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona so v zadevah, ki jih opravljajo oziroma ki so jim bile zaupane, zavezane k molčečnosti.
5. Odvzem in prenehanje licence
40. člen
(začasni odvzem licence)
(1) Če ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, samo ali na podlagi pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb, zbornice ali policije ugotovi, da imetnik licence v zadnjem letu ponavljajoče (dvakrat ali več) krši določbe tega zakona ter predpise s področja preprečevanja dela in zaposlovanja na črno in varstva konkurence, mu z odločbo izreče začasni odvzem licence.
(2) Pisni predlog iz prejšnjega odstavka vsebuje firmo ali ime in priimek, sedež ali bivališče imetnika licence ter podatke in opis kršitve.
(3) Ukrep iz prvega odstavka se lahko izreče v trajanju tri mesece.
(4) Pritožba na odločbo iz prvega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
41. člen
(odvzem licence)
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, imetniku licence odvzame licenco, če:
– ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja;
– opravlja zasebno varovanje v nasprotju z licenco;
– mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo;
– ravna v nasprotju z 38. ali 39. členom tega zakona;
– bi mu moral biti izrečen ukrep začasnega odvzema licence, potem, ko mu je bil takšen ukrep že dvakrat izrečen.
(2) Imetnik licence mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, posredovati odvzeto licenco v osmih dneh po prejemu dokončne odločbe o odvzemu licence.
(3) Z odločbo o odvzemu licence se zaradi razlogov iz druge, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena prepove tudi ponovna podelitev licence za dobo treh let od dneva pravnomočnosti odločbe o odvzemu licence.
42. člen
(prenehanje licence)
Licenca preneha:
– če imetnik licence v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja;
– zaradi prenehanja imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
– zaradi uvedbe prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
IV. UKREPI IN DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA
43. člen
(ukrepi varnostnika)
(1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe:
– opozoriti osebo, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje), če se tam neupravičeno zadržuje;
– ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
– površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;
– preprečiti osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči;
– zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje;
– zadržati osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;
– uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne morejo zadržati osebe iz prejšnje alinee;
– uporabiti fizično silo, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje ali zadržati osebe do prihoda policije;
– uporabljati video nadzorne sisteme in voditi evidenco obiskovalcev na varovanem območju.
(2) Imetnik licence mora obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe video nadzornega sistema iz devete alinee prejšnjega odstavka vidno objaviti na varovanem območju.
(3) Imetniki licence vodijo zbirko podatkov o posnetkih video nadzornega sistema in o obiskovalcih varovanega območja. Zbirka podatkov vsebuje podatke o posnetku video nadzornega sistema (slika oziroma glas), osebnem imenu, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, številki in vrsti osebnega dokumenta, času vstopa in izstopa na varovano območje in razlogu vstopa v varovano območje.
(4) Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo največ tri mesece od dneva njihovega nastanka, nato se uničijo. V primeru, ko obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, se ti podatki hranijo največ eno leto, nato se uničijo.
(5) Uporaba ukrepov iz tretje in četrte alinee prvega odstavka tega člena zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.
(6) Posest ali uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov, kot tudi psov, konj ali drugih živali pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, je prepovedana.
44. člen
(sorazmernost pri uporabi ukrepov)
(1) Uporaba ukrepov iz prejšnjega člena mora biti sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.
(2) Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, je dolžan uporabiti najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil uporabljen, ali ob ugotovitvi, da naloge na ta način ne bo mogel opraviti.
(3) Omejitev gibanja osebi s preprečitvijo izstopa (četrta alinea prvega odstavka 43. člena) ali z zadržanjem osebe do prihoda policije (šesta alinea prvega odstavka 43. člena) ne sme trajati več kot dve uri.
45. člen
(nošenje in uporaba orožja)
(1) Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.
(2) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje.
(3) Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: “Stoj, streljal bom!” in z opozorilnim strelom.
46. člen
(obveščanje policije)
(1) Varnostnik, ki osebi omeji gibanje (četrta in šesta alinea prvega odstavka 43. člena), uporabi sredstva za vklepanje (sedma alinea prvega odstavka 43. člena), uporabi fizično silo (osma alinea prvega odstavka 43. člena) ali strelno orožje (drugi odstavek 45. člena), je dolžan o tem takoj obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi oziroma strelno orožje uporabljeni.
(2) Če je oseba pri uporabi ukrepov oziroma strelnega orožja iz prejšnjega odstavka telesno poškodovana tako, da potrebuje medicinsko pomoč, je varnostnik dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijsko postajo.
(3) Imetnik licence je dolžan najkasneje v 24 urah od uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena, o tem pisno obvestiti policijsko postajo, na območju katere so bili ukrepi uporabljeni.
(4) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz tretje oziroma četrte alinee 70. člena tega zakona.
47. člen
(obveščanje pristojnega organa o kaznivem dejanju)
Če varnostnik pri opravljanju nalog zasebnega varovanja ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, je dolžan v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo ali podati ovadbo pristojnem državnemu organu.
48. člen
(predpis ministra)
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način izvajanja ukrepov varnostnikov iz tega zakona.
49. člen
(službena izkaznica)
(1) Osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona morajo imeti med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).
(2) Kadar osebe iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge v oblačilih, ki niso vidno označena z oznakami imetnika licence in se pri tem sklicujejo na svoje naloge in ukrepe, morajo pokazati izkaznico. V vsakem primeru so jo dolžne pokazati na zahtevo policista ali inšpektorja za zasebno varstvo.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše obrazce in ceno izkaznic iz prvega odstavka tega člena, ter postopek za njihovo podelitev.
50. člen
(izdaja in vrnitev službene izkaznice)
(1) Izkaznico izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na stroške njenega imetnika, glede na vrsto del, ki jih opravljajo osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka preneha delovno razmerje pri imetniku licence, mora ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, vrniti izkaznico. Imetnik licence je o prenehanju delovnega razmerja osebe dolžan obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
51. člen
(delovna obleka)
(1) Varnostniki, varnostni tehniki in operaterji VNC nosijo med opravljanjem nalog delovno obleko, opremljeno z znakom imetnika licence, ter z znaki, iz katerih je razvidno, kakšne naloge opravlja oseba, ki jo nosi. Delovna obleka po barvi, kroju in oznakah ne sme biti enaka uniformi in oznakah policije ali Slovenske vojske.
(2) Varnostniki lahko varovanje osebne varnosti ljudi opravljajo tudi v civilni obleki.
V. POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZASEBNEGA VAROVANJA IN STORITEV OSEB IZ DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE
52. člen
(opredelitev)
(1) Fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, ki so v matični državi pridobili pravico do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja (v nadaljnjem besedilu: osebe iz držav članic Evropske unije), lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opravljajo dejavnost zasebnega varovanja in posamezne storitve zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji.
(2) Matična je tista država članica Evropske unije, v kateri so osebe iz prejšnjega odstavka pridobile pravico do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja po predpisih te države.
(3) Določbe ostalih poglavij tega zakona se za osebe iz držav članic Evropske unije uporabljajo le, če v tem poglavju ni drugače urejeno.
53. člen
(načelo enakopravnosti)
(1) Pravica do opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja za osebe iz držav članic Evropske unije ni vezana na pogoj vzajemnosti.
(2) Osebe iz držav članic Evropske unije so glede pridobitve licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja na ozemlju Republike Slovenije, pod pogoji iz tega poglavja, izenačene z državljani in pravnimi osebami Republike Slovenije, ne glede na to, ali na ozemlju Republike Slovenije ustanovijo pravno osebo ali se priglasijo kot podjetnik posameznik, ki bo opravljal dejavnost zasebnega varovanja ali pa bo opravljal storitve zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji s sedežem ali prebivališčem v državi članici Evropske unije.
54. člen
(prepoved obrnjene diskriminacije)
Pod enakimi pogoji, ki veljajo za osebe iz držav članic Evropske unije, in brez diskriminacije se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja dejavnost zasebnega varovanja ali je pridobil strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav članic Evropske unije.
55. člen
(dovoljena diskriminacija)
Osebam iz držav članic Evropske unije se lahko zavrne podelitev licence oziroma prepove v Republiki Sloveniji opravljati dejavnost zasebnega varovanja iz razlogov:
– javnega reda;
– javne varnosti;
– varstva zdravja ljudi.
56. člen
(priznavanje kvalifikacij osebam iz držav članic
Evropske unije)
Ministrstvo, pristojno za delo, izda osebam iz držav članic Evropske unije na njihovo zahtevo odločbo o priznanju njihovih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji.
57. člen
(uporaba nazivov)
(1) Nazivi kvalifikacij oseb iz držav članic Evropske unije, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v državah članicah Evropske unije.
(2) Če oseba iz države članice Evropske unije uporablja naziv, pridobljen v matični državi, mora biti ta izražen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov njene matične države.
(3) Če oseba iz države članice Evropske unije izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom oziroma z zakonom, ki ureja postopek priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji za priznanje določene kvalifikacije, lahko uporablja tudi naziv, ki se za ustrezno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji.
58. člen
(opravljanje posameznih storitev zasebnega varovanja)
(1) Osebe iz držav članic Evropske unije lahko v Republiki Sloveniji opravljajo posamezne storitve zasebnega varovanja kot posamezne oblike zasebnega varovanja, določene v 5. členu tega zakona (kot na primer: posamičen prevoz denarja na ozemlje Republike Slovenije ali posamično varovanje fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije).
(2) Osebe iz držav članic Evropske unije morajo pred začetkom opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka tega člena pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V vlogi za priglasitev opravljanja posamezne storitve zasebnega varovanja morajo predložiti dokazilo o zavarovanju poklicne odgovornosti, dokazilo o tem, da imajo pravico opravljati zasebno varovanje v svoji matični državi in o morebitnem članstvu v zbornici v matični državi ali katerikoli drugi državi ter pooblastilo naročnika posamezne storitve zasebnega varovanja iz prvega odstavka tega člena.
(3) Osebe iz držav članic Evropske unije so v celoti ali delno oproščene zavarovanja iz prejšnjega odstavka, če so v matični državi glede pogojev in obsega kritja zavarovanja v celoti ali delno enakovredno zavarovane.
(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena se dokazujejo s potrdili, izdanimi po predpisih oseb iz držav članic Evropske unije. Potrdila morajo biti predložena v overjenem prevodu v slovenski jezik.
(5) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi obvestila in dokazil iz drugega odstavka tega člena osebam iz držav članic Evropske unije v 30 dneh podeli soglasje k opravljanju posameznih storitev zasebnega varovanja, in o tem obvesti pristojni organ matične države osebe države članice Evropske unije.
VI. OBVEZNO ORGANIZIRANJE SLUŽBE VAROVANJA
59. člen
(zavezanci)
(1) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zavode, državne organe in organizacije (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), ki so dolžni organizirati službo varovanja:
– če uporabljajo oziroma hranijo radioaktivne snovi, jedrska goriva, odpadke in druge ljudem in okolju nevarne snovi in naprave, na predlog ministra, pristojnega za okolje, oziroma ministra, pristojnega za gospodarstvo;
– če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo kulturno dediščino, na predlog ministra, pristojnega za kulturo;
– če upravljajo z javnimi letališči ali z morskimi pristanišči za mednarodni javni promet, na predlog ministra, pristojnega za promet;
– v drugih primerih, ko je to iz posebnih varnostnih razlogov nujno potrebno, na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, oziroma ministra, pristojnega za obrambo, oziroma ministra, pristojnega za pravosodje.
(2) Poseben varnostni razlog iz četrte alinee prejšnjega odstavka je podan takrat, ko zavezanec opravlja dejavnost, pri kateri obstaja predvidljiva možnost nepričakovane nevarnosti oziroma povečana stopnja tveganja za varnost ljudi ali njihovo premoženje oziroma premoženje zavezanca.
(3) V uredbi iz prvega odstavka tega člena se določi tudi minimalen obseg varovanja pri zavezancu.
(4) Če zavezanec ne organizira službe varovanja, lahko ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v upravnem postopku z odločbo določi obseg in način varovanja ter rok za izvršitev teh del.
(5) Službo varovanja lahko zavezanci iz prvega odstavka tega člena organizirajo kot lastno službo ali pa trajno zagotovijo varovanje tako, da v ta namen sklenejo pogodbo s subjektom iz 3. člena tega zakona.
(6) Določbe tega zakona smiselno veljajo tudi za lastno službo varovanja iz prejšnjega odstavka.
(7) Za varovanje zavezancev iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega zakona, kolikor posebni predpisi tega ne določajo drugače.
VII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
60. člen
(pristojnost)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje, opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo inšpekcijski nadzor delavci s posebnimi pooblastili – inšpektorji oziroma inšpektorice za zasebno varstvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
(3) Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen.
(4) Policija zagotavlja pomoč inšpektorjem skladno z določbami zakona, ki ureja policijo.
(5) Inšpektor opravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov na področju zasebnega varovanja s tem, da:
– preverja statusne zadeve zasebnega varovanja;
– preverja strokovne zadeve zasebnega varovanja;
– preverja obstoj in vsebino evidenc pri imetniku licence;
– ugotavlja kršitve opravljanja dejavnosti iz 38. člena tega zakona;
– preverja vzpostavitev obveznega organiziranja službe varovanja iz 59. člena tega zakona;
– pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili.
(6) Statusne zadeve zasebnega varovanja iz prve alinee prejšnjega odstavka pomenijo zlasti:
– licence za opravljanje zasebnega varovanja, določene s tem zakonom;
– izkaznice iz 49. člena tega zakona;
– dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence za opravljanje zasebnega varovanja.
(7) Strokovne zadeve zasebnega varovanja iz druge alinee petega odstavka tega člena pomenijo zlasti:
– izvajanje ukrepov in dolžnosti varnostnika;
– prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk;
– obveščanje policije o uporabi fizične sile, sredstev za vklepanje, omejitvi gibanja, telesnih poškodbah in o uporabi strelnega orožja;
– obveščanje pristojnega organa o kaznivem dejanju;
– nošenje delovne obleke;
– nošenje in shranjevanje strelnega orožja.
(8) Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše način opravljanja inšpekcijskega nadzora na področju zasebnega varovanja. Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakona o splošnem upravnem postopku.
61. člen
(pogoji, službena izkaznica in strokovni izpit)
(1) Inšpektor mora imeti visoko ali univerzitetno izobrazbo pravne ali druge družboslovne smeri, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico. Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše vsebino in način opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja.
62. člen
(inšpekcijski ukrepi)
(1) Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost:
– določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju predpisov o zasebnem varovanju;
– predlagati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, začasen oziroma trajen odvzem licence, če ugotovi razloge iz prve do četrte alinee prvega odstavka 41. člena tega zakona;
– zahtevati od odgovorne osebe pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora;
– izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških;
– podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
(2) Zoper odločbo inšpektorja iz prve alinee prejšnjega odstavka je v osmih dneh od njene vročitve dovoljena pritožba ministru, pristojnemu za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(3) O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, v tridesetih dneh od dneva njene vložitve.
63. člen
(pristojnosti policije)
Nadzor nad izvajanjem določb 45., 46., 49. in 51. člena tega zakona opravlja tudi policija.
VIII. EVIDENCE
64. člen
(evidence)
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi:
– register imetnikov licenc;
– evidenco varnostnih menedžerjev;
– evidenco varnostnikov;
– evidenco varnostnih tehnikov;
– evidenco pooblaščenih varnostnih inženirjev;
– evidenco operaterjev VNC.
65. člen
(register imetnikov licenc)
(1) Register imetnikov licenc se vodi ločeno za imetnike licenc, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja kot storitev za druge, in imetnike licenc, ki opravljajo obvezno varovanje po 59. členu tega zakona.
(2) Register obsega za vsakega imetnika licence naslednje skupne podatke:
– registrska številka;
– naziv firme;
– sedež;
– številko vložka sodnega registra oziroma številko priglasitve pri pristojnem davčnem organu;
– matično številko iz sodnega registra;
– šifro dejavnosti;
– osebno ime osebe, pooblaščene za zastopanje;
– številko izdane licence;
– datum izdaje in odvzema vsake licence.
(3) Register obsega tudi logotip imetnika licence, če ga ta uporablja.
66. člen
(evidence oseb, ki opravljajo varnostne storitve)
Evidenca varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih varnostnih inženirjev in operaterjev VNC (v nadaljnjem besedilu: evidence oseb, ki opravljajo varnostne storitve) vsebujejo naslednje skupne podatke:
– osebno ime;
– rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj rojstva) in EMŠO;
– naziv firme imetnika licence, pri katerem je oseba zaposlena;
– državljanstvo;
– stalno oziroma začasno prebivališče;
– šolska izobrazba;
– poklic;
– opravljene nacionalne poklicne kvalifikacije in datum izdaje posameznega certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
– predpisana dokazila o nekaznovanju;
– številka izkaznice;
– datum preizkusa strokovne usposobljenosti;
– datum opravljenega programa priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije;
– datum podelitve in odvzema izkaznice;
– datum prenehanja delovnega razmerja;
– fotografija osebe.
67. člen
(ravnanje s podatki)
(1) Podatke iz 65. in 66. člena tega zakona zbira ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, potrebne za podelitev licenc za opravljanje zasebnega varovanja in podelitev službenih izkaznic po tem zakonu.
(3) Kadar ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zbira podatke o posamezni pravni ali fizični osebi iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, o tem ni dolžno obvestiti tistega, na katerega se podatki nanašajo. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke iz 65. in 66. člena tega zakona, morajo te podatke na zahtevo posredovati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izbriše imetnika licence iz registra iz 65. člena tega zakona, če:
– imetniku licence preneha veljavnost licence za opravljanje zasebnega varovanja – z dnem prenehanja veljavnosti licence;
– če je imetnik licence izbrisan iz sodnega registra oziroma vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov – z dnem izbrisa.
(5) Podatki iz 65. in 66. člena tega zakona se lahko posredujejo tudi drugim državnim organom, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z dejavnostjo imetnikov licenc oziroma oseb, ki opravljajo varnostne storitve.
(6) Podatki iz prejšnjega odstavka se na podlagi pisne zahteve posredujejo tudi zbornici za potrebe izvajanja javnih pooblastil, določenih s tem zakonom.
68. člen
(poročanje o spremembi podatkov)
Imetnik licence je dolžan vsako spremembo podatkov iz 65. in 66. člena tega zakona pisno sporočiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v osmih dneh od nastale spremembe.
69. člen
(evidence pri imetniku licence)
Imetnik licence je dolžan voditi evidence:
1. pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja;
2. naznanjenih kaznivih dejanj;
3. zadržanih oseb;
4. uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje.
70. člen
(podatki v evidencah)
Evidence iz 69. člena tega zakona vsebujejo naslednje podatke:
– evidenca pogodb o opravljanju storitev zasebnega varovanja: o naročniku storitev varovanja (osebno ime in naslov fizične osebe oziroma firma in sedež pravne osebe); o pogodbi o opravljanju storitev varovanja (zaporedna številka pogodbe, datum sklenitve in datum izpolnitve pogodbe); o obliki zasebnega varovanja (navedba oblike varovanja iz 5. člena tega zakona in opis vsebine predmeta pogodbe);
– evidenca naznanjenih kaznivih dejanj: o naznanitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (naslovnik sporočila, datum sporočila); znani podatki o kaznivem dejanju; domnevnem storilcu kaznivega dejanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče);
– evidenca zadržanih oseb: o zadržani osebi (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče); razlogu zadržanja; času in kraju zadržanja; času obveščanja policije in času predaje zadržane osebe policiji; morebitnih telesnih poškodbah; uporabi sredstev za vklepanje;
– evidenca uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje: o varnostniku, ki je uporabil fizično silo oziroma sredstva za vklepanje (osebno ime, rojstni podatki, EMŠO ter firma in sedež imetnika licence, pri katerem je zaposlen); razlogu, načinu, kraju in času uporabe fizične sile oziroma sredstev za vklepanje; obveščanju policijske postaje; morebitnih telesnih poškodbah.
71. člen
(upravičenci do vpogleda v evidence)
(1) Imetnik licence je dolžan podatke iz evidenc iz 69. člena tega zakona na zahtevo inšpektorja predložiti na vpogled.
(2) Inšpektor je podatke iz evidenc iz 69. člena tega zakona dolžan varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih uporabiti le pri opravljanju nadzora po tem zakonu ali za izpolnitev obveznosti po drugem zakonu.
72. člen
(čas shranjevanja podatkov)
(1) Podatki se shranjujejo:
– v evidenci iz 1. točke 69. člena tega zakona pet let po sklenitvi pogodbe;
– v evidenci iz 2. točke 69. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o naznanitvi kaznivega dejanja;
– v evidenci iz 3. točke 69. člena tega zakona pet let po vnosu podatkov o zadržanju osebe;
– v evidenci iz 4. točke 69. člena tega zakona pet let po uporabi fizične sile.
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka imetnik licence podatke arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
73. člen
(čas shranjevanja osebnih podatkov)
(1) Osebni podatki se v evidencah iz 64. člena tega zakona shranjujejo do prenehanja delovnega razmerja oziroma do odvzema licence imetniku licence. Nato se ti podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
(2) Po prenehanju delovnega razmerja oziroma odvzemu licence se v evidencah iz 64. člena tega zakona vodijo le podatki o osebnem imenu, rojstni podatki, podatki o firmi in sedežu, podatki o prenehanju delovnega razmerja ter podatki o odvzemu licence in izkaznice.
74. člen
(evidenca strokovnega izobraževanja)
(1) Zbornica vodi evidenco strokovnega izobraževanja.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– vsebino in trajanje posameznih oblik strokovnega izobraževanja;
– podatke o izvajalcih posameznih oblik strokovnega izobraževanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče in navedba teme oziroma predmeta, ki ga predava);
– podatke o posameznikih, ki so se udeležili posameznih oblik izobraževanja (osebno ime, rojstni podatki, začasno ali stalno bivališče, potrdila o opravljenih strokovnih izobraževanjih).
(3) Osebni podatki se v evidenci iz prvega odstavka tega člena shranjujejo pet let od njihove pridobitve. Nato se ti podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
75. člen
(1) Z globo od 1,000.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. opravlja zasebno varovanje brez predpisane licence ali v nasprotju z izdano licenco (prvi odstavek 18. člena);
2. ne sklene zavarovanja za odgovornost (drugi odstavek 18. člena);
3. opravlja zasebno varovanje brez pisne pogodbe ali v nasprotju z njo (tretji odstavek 18. člena);
4. opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje zasebnega varovanja (peti odstavek 18. člena);
5. opravlja dejavnosti, nezdružljive z zasebnim varovanjem (38. člen);
6. ne objavi na vidnem mestu določbe o uporabi video nadzornega sistema (drugi odstavek 43. člena);
7. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 43. člena;
8. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena;
9. pisno ne obvesti policijske postaje o omejevanju gibanja, uporabi sredstev za vklepanje, fizične sile, telesnih poškodbah ali uporabi strelnega orožja (tretji odstavek 46. člena);
10. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, ki ga določi inšpektor (prvi odstavek 62. člena);
11. ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne sporoči spremembe podatkov iz 65. in 66. člena zakona (68. člen);
12. ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi (69. člen);
13. na zahtevo inšpektorja za zasebno varstvo ne predloži na vpogled evidenc, ki jih vodi (prvi odstavek 71. člena).
(2) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
76. člen
(1) Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje varnostnik, če:
1. ravna v nasprotju s petim odstavkom 43. člena;
2. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 43. člena;
3. ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 46. člena;
4. ravna v nasprotju s 47. členom;
5. med opravljanjem službe pri sebi nima službene izkaznice (prvi odstavek 49. člena);
6. ne pokaže službene izkaznice (drugi odstavek 49. člena);
7. ne nosi delovne obleke (prvi odstavek 51. člena).
(2) Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek varnostni tehnik oziroma operater VNC, ki stori prekršek iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, varnostnik, varnostni tehnik, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov oziroma operater VNC, ki ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ne vrne službene izkaznice (drugi odstavek 50. člena).
(4) Z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če opravlja zasebno varovanje in ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom (19., 20., 21., 22. in 23. člen).
77. člen
(1) Z globo od 1,000.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zbornica, če se ugotovi, da ne izvaja na predpisani način posamezne naloge zbornice, za katero je pridobila javno pooblastilo.
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba v zbornici, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
78. člen
(prehodne določbe za izvajalce nadzora)
(1) Delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki so opravljali nadzor nad izvajanjem zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo s svojim delom do imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.
(2) Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 61. člena tega zakona se inšpektor izkazuje s službeno izkaznico pristojne službe za nadzor v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.
79. člen
(uskladitev obveznosti)
(1) Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje preda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, v tiskani in elektronski obliki, vse podatke iz evidenc in registra iz 23. člena zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 23/97 in 9/98), ter vse arhive, ki se nanašajo na podeljevanje licenc in službenih izkaznic po zakonu o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.
(2) Zbornica mora uskladiti svoj statut in druge akte, sprejete na njegovi podlagi, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona
(3) Zbornica pripravi vsebino katalogov strokovnih znanj in spretnosti iz 24., 25., 26., 27. in 28. člena tega zakona najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki morajo pridobiti ustrezno licenco po tem zakonu in vzpostaviti evidence iz 69. člena tega zakona najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
80. člen
(rok za izdajo predpisa vlade)
Vlada Republike Slovenije najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpis o obveznem organiziranju službe varovanja (prvi odstavek 59. člena).
81. člen
(rok za izdajo predpisov ministra)
Minister, pristojen za notranje zadeve, najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise o:
– načinu izvajanja javnih pooblastil, ter o kadrovskih in materialnih pogojih za izvajanje javnih pooblastil (četrti odstavek 12. člena);
– tarifi za izvajanje programov strokovnega izobraževanja na področju zasebnega varovanja (prvi odstavek 13. člena);
– programih in načinu opravljanja strokovnega izobraževanja (tretji odstavek 29. člena);
– načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (četrti odstavek 32. člena);
– načinu izvajanja ukrepov varnostnikov (48. člen);
– o obrazcih in ceni službenih izkaznic ter o postopku za njihovo podelitev (tretji odstavek 49. člena);
– načinu opravljanja inšpekcije na področju zasebnega varovanja (osmi odstavek 60. člena);
– obrazcu službene izkaznice inšpektorja za zasebno varstvo in postopku za njeno izdajo (drugi odstavek 61. člena);
– vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita inšpektorjev za zasebno varstvo (tretji odstavek 61. člena).
82. člen
(prehodne določbe za odgovorne osebe, varnostnike, varnostne tehnike, pooblaščene inženirje varnostnih sistemov in operaterje VNC)
(1) Za novo zaposlene osebe iz 19., 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona se, do določitve vsebine katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti ter začetka izvajanja postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, uporablja pravilnik o postopku sprejemanja odločitev glede določitve programov za preizkus znanja, izvajanja teh programov in načinu preverjanja znanja, ki ga je dne 28. 3. 2002 sprejela Zbornica Republike Slovenije za zasebno varovanje.
(2) Za odgovorne osebe, varnostnike in varnostnike tehnike iz 9., 10. in 11. člena zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, ki so opravili preizkus znanja v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, se šteje, da imajo pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije v skladu s tem zakonom.
(3) Ne glede na določbo prve alinee 20. člena tega zakona se šteje, da imajo osebe s končano najmanj osnovno šolo in najmanj osmimi leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja na dan uveljavitve tega zakona, pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik čuvaj oziroma varnostnica čuvajka oziroma varnostnik oziroma varnostnica.
83. člen
(začetek uporabe posameznih določb)
Določbe 52. do 58. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in storitev oseb iz držav članic Evropske unije, se začnejo uporabljati z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo.
84. člen
(denarne kazni za prekrške)
(1) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 75. členu, prvem, drugem in tretjem odstavku 76. člena in 77. členu tega zakona, razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.
(2) Za prekrške, določene v četrtem odstavku 76. člena tega zakona, se do začetka uporabe zakona iz prejšnjega odstavka, kaznuje posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev.
85. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94, 23/97 in 9/98).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona se še naprej uporabljata pravilnik o nadzoru nad izvajanjem zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 90/98 in 76/02) in pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja (Uradni list RS, št. 17/96), kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
(3) Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona, se še naprej uporabljajo službene izkaznice, izdane na podlagi 18. člena zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.
86. člen
(pogoj državljanstva)
Pogoj državljanstva Republike Slovenije, ki ga morajo izpolnjevati osebe iz 19. do 23. člena tega zakona, se z dnem vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo nadomesti s pogojem državljanstva katere od držav članic Evropske unije.
87. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-05/03-26/1
Ljubljana, dne 27. novembra 2003.
EPA 792-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.