Na podlagi petega odstavka 3. člena in drugega odstavka 4. člena uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/02) izdaja minister za pravosodje

Ta pravilnik določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvršitelj za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti po določbah uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (Uradni list RS, št. 22/02, v nadaljnjem besedilu: uredba), pogoje za tehnično in fizično varovanje teh predmetov, postopek za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter tarifo za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja.

Hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti opravljajo v skladu s pravili, določenimi z uredbo, tem pravilnikom in predpisi, ki urejajo službo izvršitelja, tisti izvršitelji, ki so pridobili pooblastilo ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) in so vpisani v register pooblaščenih izvršiteljev.

Predpisi, ki urejajo neposredna dejanja in službo izvršitelja, se uporabljajo za dejanja pooblaščenega izvršitelja pri hrambi in upravljanju z zaseženimi predmeti, kolikor ni z uredbo ali s tem pravilnikom določeno drugače.

Pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti lahko pridobi izvršitelj, ki poleg pogojev, ki so z drugimi predpisi določeni za dejavnost hrambe in upravljanja ter za službo izvršitelja, izpolnjuje tudi posebne pogoje za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti, ki so določeni s tem pravilnikom.

Izvršitelj je dolžan zagotoviti pogoje za hrambo in upravljanje zaseženih stvari tako, da je ves čas hrambe možna oprava vseh dejanj, določenih z odredbo sodišča v skladu z uredbo, tem pravilnikom in drugimi predpisi, ki urejajo službo izvršitelja.
V ta namen mora izvršitelj zagotoviti:
– fizično in tehnično varovanje skladiščnega oziroma drugega prostora, kjer se hranijo zaseženi predmeti, v skladu z zakonom, ki ureja zasebno varovanje;
– sef, ki se zaklepa z dvobradnim ključem, kombinacijsko ključavnico ali elektronsko ključavnico in je lahko kot protivlomna varnostna prostostoječa ali vgradna, eno ali dvovratna kovinska omara, izdelana iz najmanj 3 mm debele jeklene pločevine, z varnostnim previsom vrat na tečajni strani in trismernim zapahnim mehanizmom ali kot protivlomna blagajna varnostne stopnje I ali več v skladu s slovenskim standardom SIST EN 1143-1 oziroma bančni sef s prostornino najmanj 0,5 m3.
V primeru, ko na podlagi odredbe sodišča zaseženih predmetov ni potrebno hraniti v prostoru, zavarovanim v skladu s prvo oziroma drugo alinejo prejšnjega odstavka, lahko izvršitelj zasežene predmete hrani tudi na drug primeren način.

Izvršitelj mora biti ustrezno usposobljen za opravljanje dejavnosti hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti.
Ustreznost usposobljenosti ocenjuje minister na podlagi izvršiteljeve vloge z navedeno strokovno izobrazbo, izkušnjami in dokazili iz petega odstavka 10. člena tega pravilnika, mnenja Zbornice izvršiteljev in mnenja predsednika okrajnega sodišča, za območje katerega je izvršitelj imenovan.
Če na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka izpolnjevanje pogoja usposobljenosti ni mogoče zanesljivo ugotoviti, lahko minister odredi poseben preizkus poznavanja predpisov, ki urejajo dejavnost hrambe in upravljanja ter predpisov s področja kazenskega prava, ki se opravi pod pogoji in na način, ki jih določi minister v programu preizkusa strokovne usposobljenosti.
Program iz prejšnjega odstavka tega člena ter seznam predpisov in strokovne literature, po katerih se preverja strokovna usposobljenost za pooblaščenega izvršitelja, je na razpolago pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in se objavi na spletnih straneh ministrstva.
Če ima izvršitelj oziroma njegov namestnik strokovni naslov univerzitetni diplomiran pravnik, preizkus strokovne usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena ni potreben.

Izvršitelj mora pred vpisom v register pooblaščenih izvršiteljev skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren po uredbi. Najnižja zavarovalna vsota, za katero mora skleniti pogodbo, znaša 10,000.000 tolarjev.
Sklenitev zavarovalne pogodbe se dokazuje z zavarovalno polico, ki se mora ministrstvu predložiti v overjenem prepisu ob začetku vsakokratnega zavarovalnega obdobja.

Pooblaščeni izvršitelj je dolžan voditi evidenco prevzemnih zapisnikov ter vzpostaviti skupno evidenco o prevzetih zaseženih predmetih (v nadaljevanju: skupna evidenca) na obrazcih, določenih s tem pravilnikom (Obrazca ZASEG št.1 in ZASEG št. 2).
Za vodenje evidence prevzemnih zapisnikov, skupne evidence in evidence zadev pri pooblaščenem izvršitelju, se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja opravljanje službe izvršitelja, kolikor s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Zadeva se evidentira kot zaključena z dnem, ko prenehata hramba in upravljanje in izvršitelj odredbodajalcu pošlje končni obračun plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so mu nastali z opravo dejanj hrambe in upravljanja v posamezni zadevi in do katerih je upravičen v skladu s tem pravilnikom.

Evidenca prevzemnih zapisnikov in skupna evidenca se skleneta konec leta s sklepno izjavo tako, da se vanjo zapiše besedilo z naslednjo vsebino:
– datum sklenitve evidence;
– zaporedna številka zadnjega prevzemnega zapisnika;
– število v začetku leta nezaključenih zadev;
– število na novo prejetih zadev;
– skupno število obravnavanih zadev;
– število zaključenih zadev;
– skupno število na koncu leta nezaključenih zadev;
– število na koncu leta nezaključenih zadev po posameznih vrstah prejetih predmetov (število nezaključenih zadev, v katerih so bile v hrambo in upravljanje prejete (a) premičnine, (b) nepremičnine, (c) terjatve, (č) vrednostni papirji, (d) druge premoženjske oziroma materialne pravice, (e) poslovni deleži in (f) denar in (g) drugo).
Vsebino sklenjene evidence prevzemnih zapisnikov, skupne evidence in sklepne izjave podpiše izvršitelj, pregleda in potrdi pa jih komisija za zasežene predmete iz 5. člena uredbe.
Podpisano in potrjeno sklepno izjavo pošlje izvršitelj najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu ministrstvu, generalnemu državnemu tožilcu Republike Slovenije, ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, in predsedniku okrožnega sodišča v kraju, kjer ima izvršitelj sedež.
Ministrstvu pošlje izvršitelj tudi podpisano in potrjeno skupno evidenco.

Minister s posebnim pozivom obvesti vse izvršitelje o potrebi po imenovanju pooblaščenih izvršiteljev, najmanjšemu številu potrebnih imenovanj za območja posameznih okrožnih sodišč in o pogojih za imenovanje ter jih pozove k vložitvi vloge za pridobitev pooblastila v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
Pisno vlogo za pridobitev pooblastila vloži izvršitelj pri ministrstvu.
Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati dokazila o pravici uporabe in ustreznosti skladiščnih prostorov in opreme ter o usposobljenosti izvršitelja za dejanja hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti.
Dokazila o pravici uporabe in ustreznosti skladiščnih prostorov so:
– predpogodba oziroma pogodba o zasebnem varovanju, sklenjena s pooblaščenim subjektom;
– dokazilo o pravici do uporabe (najemna pogodba) oziroma lastništvu sefa in listina proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih sefa;
– druge listine, ki dokazujejo pravico do uporabe in ustreznost skladiščnega prostora in opreme (npr. izpisek iz zemljiške knjige, za vpis v zemljiško knjigo primerna prodajna, najemna oziroma zakupna pogodba, fakture, listine proizvajalca oziroma dobavitelja o lastnostih opreme, uporabna in druga predpisana upravna dovoljenja).
Dokazila o usposobljenosti za opravljanje dejanj hrambe in upravljanja so potrdila o končanem šolanju in izobrazbi, o preteklih delovnih izkušnjah in strokovni usposobljenosti, potrdila o dodatnem izpopolnjevanju in strokovna priporočila.

Za pravosodno upravo pristojna služba ministrstva (v nadaljevanju: pristojna služba) pošlje fotokopije prejetih vlog za pridobitev pooblastila komisijam za zasežene predmete (5. člen uredbe) na sedež okrožnega sodišča, za katerega so imenovane, da opravijo pregled opreme in prostorov tistih prijavljenih izvršiteljev, ki imajo sedež na območju njihovega okrožnega sodišča.
Po opravljenem pregledu komisija za zasežene predmete ministrstvu posreduje svojo oceno o tem, ali prostori in oprema izvršiteljev izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.
Na predlog komisije za zasežene predmete lahko minister dovoli ponoven pregled zaradi odprave manjših pomanjkljivosti, v roku petnajstih dni od dneva prejema zapisnika o pregledu.
Komisija za zasežene predmete lahko vsak čas po vpisu v register pooblaščenih izvršiteljev opravi nadzor nad izpolnjevanjem pogojev glede ustreznosti prostorov in opreme, določenih s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

Ministrstvo vodi postopek za izdajo pooblastila v skladu s tem pravilnikom po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
Pristojna služba na podlagi vlog, predložene dokumentacije in ugotovitev pregleda iz prejšnjega člena, izdela obrazloženo mnenje o upravičenosti izdaje pooblastila izvršitelju.
Pred izdajo mnenja pristojna služba pridobi tudi mnenje Zbornice izvršiteljev in predsednika okrožnega sodišča, za območje katerega se podeli pooblastilo.
Pristojna služba lahko dodatno preveri podatke iz vloge in predložene dokumentacije s poizvedbami, pridobitvijo listin ter z drugimi ustreznimi dokazili in postopki.
Na podlagi mnenj iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko minister za izvršitelje, ki niso izkazali pogoja usposobljenosti, odredi še opravo preizkusa iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika.
Po prejemu mnenj iz drugega in tretjega odstavka tega člena in morebitnem preizkusu iz prejšnjega odstavka tega člena, minister odloči o podelitvi pooblastila vsem izvršiteljem, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom.
Če za območje posameznega okrožnega sodišča ni mogoče imenovati najmanjšega števila izvršiteljev, ki je določeno v 3. členu uredbe, minister ponovi poziv, lahko pa začasno imenuje za to območje tudi izvršitelje z območja drugih okrožnih sodišč, če s tem soglašajo.

Register pooblaščenih izvršiteljev vodi ministrstvo. Register se lahko vodi tudi z uporabo informacijske tehnologije.
Register je sestavljen iz registrske knjige in zbirke listin.
V registrsko knjigo se vpisujejo naslednji podatki:
1. zaporedna številka vpisa v register in datum vpisa v register;
2. osebno ime, sedež in registrska številka izkaznice izvršitelja;
3. območje sodnega okrožja, za katero je izvršitelj imenovan;
4. številka in datum odločbe, s katero je minister pooblastil izvršitelja za opravljanje dejanj hrambe in upravljanja na podlagi uredbe;
5. številka in datum odločbe, s katero je minister preklical pooblastilo za opravljanje dejanj hrambe in upravljanja na podlagi uredbe;
6. datum izbrisa iz registra na lastno zahtevo.
Vpise v register pooblaščenih izvršiteljev opravi po uradni dolžnosti pristojna služba, po izdaji pooblastila iz šestega odstavka 12. člena tega pravilnika in po izvršiteljevi predložitvi overjene fotokopije pogodbe iz 7. člena tega pravilnika.
Registrsko knjigo overi ministrstvo s svojim pečatom in podpisom uradne osebe, ki je pooblaščena za vodenje registra.
Listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis oseb v register, in listine, za katere ta pravilnik določa, da se predložijo ministrstvu, se vložijo v zbirko listin.

Izvršitelj se izbriše iz registra pooblaščenih izvršiteljev:
– z dnem razrešitve izvršitelja po določbah zakona, ki ureja službo izvršitelja;
– z dnem odvzema pooblastila.
Po izbrisu iz registra pooblaščenih izvršiteljev je dolžan izvršitelj v najkasneje roku 15 dni skleniti vse evidence, ki dolžan voditi v skladu z 8. členom tega pravilnika.
Sklenjene evidence pregleda in potrdi pristojna komisija za zasežene predmete, ki na podlagi pridobljenih podatkov obvesti vse izročitelje, da odredijo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega ravnanja z zaseženimi predmeti, če se še vedno nahajajo v hrambi in upravljanju pri izbrisanem izvršitelju.
Po opravi pregleda iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan izvršitelj predati ministrstvu vso dokumentacijo, ki jo je dolžan voditi na podlagi uredbe in pravilnika ter vse podpisane in potrjene sklenjene evidence prevzemnih zapisnikov, skupne evidence ter sklepno izjavo.

Pooblaščenemu izvršitelju se odvzame pooblastilo:
1. če ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem pravilnikom in uredbo;
2. če da pisno izjavo ministru, da ne želi opravljati nalog pooblaščenega izvršitelja.
Posamezni razlogi za odvzem pooblastila iz prejšnjega odstavka nastopijo:
– razlog iz 1. točke z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj več ne izpolnjuje pogojev za podelitve pooblastila;
– razlog iz 2. točke trideseti dan od dneva, ko minister prejme pisno izjavo izvršitelja.
Odločbo o odvzemu pooblastila izda minister v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Izvršitelj je disciplinsko odgovoren za kršitev določb tega pravilnika in uredbe, kar se ugotavlja v skladu s pravili in po postopku, določenim z zakonom in predpisi, ki urejajo disciplinsko odgovornost izvršitelja.
Predlog za izvedbo disciplinskega postopka lahko poleg oseb, določenih z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, vloži tudi komisija za zasežene predmete iz 5. člena uredbe.

Plačilo pooblaščenega izvršitelja za opravljeno delo in povrnitev dejanskih stroškov, ki jih je imel s hrambo in upravljanjem, se obračuna v skladu z določbami tega pravilnika.
Za vrednotenje plačila za delo in povračila tistih stroškov, ki so opredeljeni v pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: tarifa), se smiselno uporabljajo pravila tarife, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače.
Za način in obračun plačila pooblaščenega izvršitelja se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja o opravljanje službe izvršitelja, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače.

Izvršitelj lahko zahteva od organa, ki mu odredi hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti (v nadaljnjem besedilu: izročitelj), da na izvršiteljev račun plača predujem za plačilo in stroške hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti za vsak mesec hrambe in upravljanja posebej.
Višina predujma ne sme biti večja od seštevka predvidenega plačila za dejanja hrambe in upravljanja ter višine stroškov, ki bodo pri tem nastali izvršitelju v enem mesecu.
Rok za plačilo predujma ne sme biti krajši od tridesetih dni.

Če je odmera cene izvršiteljske storitve v skladu s tarifo vezana na vrednost terjatve, se za odmero plačila na podlagi tega pravilnika uporabi ocenjena vrednost zaseženega predmeta, ki jo v predkazenskem ali kazenskem postopku določi sodišče oziroma drug pristojni državni organ.

Plačilo za hrambo zaseženih predmetov, ki jih izvršitelj hrani v lastnih prostorih, znaša 1,5 točke na dan za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton, sicer pa eno točko na dan za vsakih 100 kg predmetov.
Plačilo za manipulacijo znaša 10 točk za vsakih 100 kg predmetov, če njihova skupna teža ne presega 5 ton, sicer pa 7 točk za vsakih 100 kg, vendar ne več kot 700 točk.
V primeru, ko je v skladu z odredbo za hrambo predmetov potrebno zagotoviti zasebno varovanje oziroma sef, se plačilo za hrambo v lastnih prostorih poveča za 50 odstotkov.

Plačilo za dejanja upravljanja z nepremično, ki se morajo opraviti v skladu z odredbo izročitelja, pa niso določena v tarifi, se obračunava po običajnih cenah, ki jih v kraju, kjer se nahaja nepremična, obračunavajo fizične in pravne osebe, ki so pooblaščene za opravljanje teh dejanj.
Stroški za dejanja upravljanja z nepremičnino se obračunavajo v skladu s tarifo.
Izročitelj je dolžan izvršitelju na podlagi ustreznih dokazil povrniti tudi druge potrebne stroške, ki niso zajeti v tarifi in so nastali pri opravljanju z odredbo izročitelja določenih dejanj upravljanja zaradi zagotovitve varstva pravic in izpolnjevanja obveznosti tretjih oseb, rednega vzdrževanja in zavarovanja vrednosti nepremičnine.

Plačilo za dejanja upravljanja s terjatvami, vrednostnimi papirji in drugimi premoženjskimi oziroma materialnimi pravicami ter poslovnimi deleži, znaša dva odstotka njihove povprečne čiste letne vrednosti za vsako leto upravljanja, če je upravljanje trajalo krajši čas, pa temu sorazmerni del letnega plačila, vendar ne manj kot 1/12 letnega plačila.
Pri upravljanju s terjatvami, vrednostnimi papirji in drugimi premoženjskimi oziroma materialnimi pravicami ter poslovnimi deleži iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporablja določba drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.

Plačilo za sestavo prevzemnega zapisnika in vpis v skupno evidenco znaša 50 točk.

Obrazca ZASEG št.1 in ZASEG št. 2 sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljena skupaj z njim.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.