Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2002 z dne 22. 3. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2002 z dne 22. 3. 2002

Kazalo

1115. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za tehtanje cestnih vozil v gibanju, stran 2049.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za avtomatske tehtnice za tehtanje cestnih vozil v gibanju
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati avtomatske tehtnice za tehtanje cestnih vozil v gibanju, dodatne zahteve za elektronske avtomatske tehtnice za tehtanje cestnih vozil v gibanju, postopke ugotavljanja skladnosti, rok redne overitve in način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-40.
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. »tehtnica« je merilo, ki se uporablja za ugotavljanje mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo;
2. »avtomatska tehtnica« je merilo, ki tehta brez posega osebe, ki bi ravnala z njo, in sledi prednastavljenemu programu avtomatskih procesov, značilnih za tehtnico;
3. »avtomatska tehtnica za tehtanje cestnih vozil v gibanju« je avtomatska tehtnica, ki se uporablja za določanje skupne mase cestnih vozil tako, da se vozila tehtajo v gibanju;
4. »kontrolna tehtnica« je tehtnica, s katero se določi masa referenčnega vozila;
5. »tehtanje celotne vleke« je tehtanje, kjer se vozilo v celoti nahaja na sprejemniku bremena;
6. »tehtanje v gibanju« je tehtanje, ko se vozilo giblje;
7. »statično tehtanje« je tehtanje, ko vozilo ali breme miruje;
8. »naznačeni obratovalni pogoji« so vrednosti merjene veličine in vplivnih veličin, ki sestavljajo normalne delovne pogoje tehtnice;
9. »pomembnejša napaka« je napaka, večja od enega razdelka d.
II. PODROČJE UPORABE
3. člen
Ta pravilnik velja za avtomatske tehtnice za tehtanje cestnih vozil v gibanju (v nadaljnjem besedilu: tehtnice):
– ki se uporabljajo za določanje skupne mase cestnih vozil in
– so nameščene v nadzorovanem tehtalnem območju,
– kjer je hitrost vozila nadzorovana.
Ta pravilnik ne velja za tehtnice, ki so nameščene neposredno v običajno površino ceste ali nanjo.
III. MEROSLOVNE ZAHTEVE
4. člen
Tehtnice se uvrščajo v šest razredov točnosti, ki so označeni z naslednjimi oznakami:
0,2 0,5 1 2 5 10.
5. člen
Največji dopustni pogrešek (v nadaljnjem besedilu: NDP) pri tehtanju v gibanju je enak večji izmed naslednjih vrednosti:
a) izračunane vrednosti, zaokrožene na najbližjo vrednost razdelka:
----------------------------------------------------------------
Razred                  NDP v odstotkih mase celotnega vozila
----------------------------------------------------------------
točnosti             Prva overitev     Nadzor tehtnice v uporabi
----------------------------------------------------------------
0,2                        ± 0,10%                        ± 0,2%
0,5                        ± 0,25%                        ± 0,5%
1                          ± 0,50%                        ± 1,0%
2                          ± 1,00%                        ± 2,0%
5                          ± 2,50%                        ± 5,0%
10                         ± 5,00%                      ± 10,00%
----------------------------------------------------------------
b) 1 d x število tehtanj v seštevku pri prvi overitvi,
2 d x število tehtanj v seštevku pri nadzoru tehtnice v uporabi.
6. člen
NDP za naraščajoča in padajoča bremena pri statičnem tehtanju so enaki:
----------------------------------------------------------------
                    Breme (m),                   NDP
----------------------------------------------------------------
Razred       izraženo s številom        Prva   Nadzor tehtnice v
točnosti               razdelkov    overitev             uporabi
----------------------------------------------------------------
             0 < / = m < / = 500     ± 0,5 d             ± 1,0 d
0,2  0,5  1   500 < m < / = 2000     ± 1,0 d             ± 2,0 d
             2000 < m < / = 5000     ± 1,5 d             ± 3,0 d
              0 < / = m < / = 50     ± 0,5 d             ± 1,0 d
2  5  10       50  < m < / = 200     ± 1,0 d             ± 2,0 d
             200 <  m < / = 1000     ± 1,5 d             ± 3,0 d
----------------------------------------------------------------
7. člen
Vse kazalne naprave in naprave za izpis na tehtnici morajo imeti enako vrednost razdelka (d) ne glede na metodo tehtanja v gibanju in kombinacijo sprejemnikov bremena.
Razmerje med razredom točnosti, vrednostjo razdelka in številom razdelkov pri največji zmogljivosti tehtnice mora biti skladno z naslednjimi vrednostmi:
----------------------------------------------------------------
Razred        d (kg)      Najmanjše število     Največje število
točnosti                          razdelkov            razdelkov
----------------------------------------------------------------
0,2          < / = 5
0,5         < / = 10                    500                 5000
1           < / = 20
2           < / = 50
5          < / = 100                     50                 1000
10         < / = 200
----------------------------------------------------------------
Naprave za kazanje in naprave za izpis morajo imeti vrednost razdelka v obliki: 1 x 10k, 2 x 10k ali 5 x 10k enot mase, kjer je k pozitivno ali negativno celo število ali nič.
8. člen
Najmanjša zmogljivost (Min) mora biti skladna z naslednjima vrednostma:
----------------------------------------------------------------
Razred točnosti                            Najmanjša zmogljivost
                                     (Min), izražena z razdelkom
----------------------------------------------------------------
0,2 0,5 1                                                     50
2 5 10                                                        10
----------------------------------------------------------------
9. člen
Obremenitve posamezne osi ali skupine osi ne smejo biti prikazane ali izpisane brez spremljajočega opozorila, da ti rezultati niso overjeni.
10. člen
Pri istem bremenu se rezultati tehtanja, ki jih dajeta katera koli kazalna in/ali izpisovalna naprava z enako vrednostjo razdelka, ne smejo razlikovati.
11. člen
Tehtnice morajo izpolnjevati ustrezne meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve pri temperaturah od –10 °C do +40 °C. Pri posebnih izvedbah tehtnic lahko meje temperaturnega območja odstopajo od navedenih, vendar območje ne sme biti manjše od 30 °C, kar mora biti navedeno na tehtnici.
Kazanje tehtnice pri ničli ali okoli ničle se ne sme spremeniti za več kot en razdelek pri spremembi temperature okolice za 5 °C.
12. člen
Tehtnice, ki so napajane z izmeničnim tokom, morajo izpolnjevati meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ko delujejo pri napetostih od –15% do +10% vrednosti napetosti, označene na tehtnici.
Tehtnica, ki se napaja iz akumulatorja, mora še naprej pravilno delovati ali pa samodejno prenehati z delovanjem, če napetost pade pod spodnjo vrednost, ki jo je določil proizvajalec.
13. člen
Pri tehtnicah se lahko uporabljata enoti mase kilogram (kg) ali tona (t).
14. člen
Tehtnica, ki se lahko uporabi tudi kot neavtomatska tehtnica, mora biti:
– skladna z zahtevami pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice (Uradni list RS, št. 67/01) za razred točnosti III ali IIII in
– opremljena z napravo, ki omogoča neavtomatsko delovanje in preprečuje avtomatsko delovanje in tehtanje v gibanju.
Če je razdelek tehtnice pri statičnem tehtanju enak razdelku d, se mora tehtnica pri tehtanju v gibanju samodejno izključiti. Če tehtnica ni overjena kot neavtomatska tehtnica, razdelek za statično tehtanje ne sme biti prosto dostopen ter se lahko uporabi samo za statično preskušanje tehtnice.
IV. TEHNIČNE ZAHTEVE
15. člen
Tehtnica mora biti načrtovana tako, da ustreza vozilom, lokaciji in načinu delovanja, za katere je namenjena. Konstrukcija mora zagotavljati, da bo tehtnica vseskozi ohranjala meroslovne lastnosti.
16. člen
Tehtnica ne sme imeti lastnosti, ki bi omogočale njeno zlorabo.
Tehtnica mora biti izdelana tako, da naključna okvara ali napačno naravnavanje kontrolnih elementov, ki bi lahko povzročili nepravilno delovanje, nista mogoča, ne da bi bili učinki le-teh opazni.
Blokade morajo preprečiti uporabo vsake krmilne naprave, ki bi lahko spremenila potek tehtanja.
17. člen
Tehtnica mora imeti napravo za ničliranje. Naprava za ničliranje je lahko avtomatska ali polavtomatska.
Naprava za ničliranje mora omogočiti ničliranje s točnostjo vsaj 0,25 d, njeno območje delovanja pa ne sme preseči 4% največje zmogljivosti. Območje delovanja naprave za začetno ničliranje ne sme preseči 20% največje zmogljivosti.
Polavtomatska naprava za ničliranje ne sme delovati med avtomatskim delovanjem tehtnice.
Avtomatska in polavtomatska naprava za ničliranje lahko delujeta le, ko je tehtnica v stabilnem ravnotežju.
18. člen
Naprava za sledenje ničli lahko deluje, ko:
– je kazanje enako nič,
– je tehtnica v stabilnem ravnotežju,
– stopnja popravkov ni večja od 0,5 d/sekundo in
– deluje znotraj območja 4% največje zmogljivosti okoli trenutne vrednosti ničle.
19. člen
Če se tehtnica uporablja kot kontrolna tehtnica, mora ustrezati zahtevam drugega odstavka 41. člena tega pravilnika ter naslednjim zahtevam:
– tehtnica mora omogočiti ničliranje znotraj 0,25 d pri statičnem tehtanju,
– kazanje pri različnih ekscentričnih položajih bremena mora zadostiti NDP za dano breme pri prvi overitvi iz 6. člena tega pravilnika,
– ko se dodatno breme, ki je enako 1,4-kratni vrednosti razdelka pri statičnem tehtanju, nežno položi ali odstrani s sprejemnika bremena v stabilnem ravnotežju, se mora prvotno kazanje spremeniti.
20. člen
Kazanje mase mora biti samodejno. Napravi za kazanje in izpis morata omogočati zanesljivo, enostavno in nedvoumno odčitavanje rezultatov tehtanja, ki so opremljeni z imenom ali simbolom ustrezne enote mase.
Izpis rezultatov tehtanja mora vsebovati vsaj maso celotnega vozila, čas in datum ter po potrebi število delnih tehtanj.
Prikaz ali izpis rezultatov tehtanja ne sme biti mogoč, če je rezultat delnega tehtanja pred seštetjem manjši od najmanjše zmogljivosti ali večji od največje zmogljivosti, povečane za 9 d.
Prikaz ali izpis rezultatov tehtanja ne sme biti mogoč, če katero od koles vozila ni v celoti prešlo čez sprejemnik bremena. Dopustna je uporaba sistema stranskega vodenja, ki zagotavlja, da gre vozilo v celoti čez sprejemnik bremena.
Če ima tehtnica določeno samo eno smer gibanja, mora v primeru gibanja vozila v napačni smeri opozoriti na napako. Dopustna je uporaba ovir ali drugih načinov za nadzor prometa, ki preprečujejo, da bi vozila potovala v napačno smer.
Prikaz ali izpis rezultatov tehtanja ne sme biti mogoč, če je vozilo prešlo sprejemnik bremena:
– s hitrostjo, ki je zunaj območja delovne hitrosti in/ali
– s spreminjajočo se hitrostjo (pospeševanje/zaviranje), kjer bi lahko bil rezultat tehtanja predmet prevelikega relativnega pogreška.
21. člen
Tehtnice se namestijo tako, da vplivi okolja, v katerem so nameščene, kar najmanj vplivajo na rezultate tehtanja. Kjer bi določene podrobnosti namestitve lahko vplivale na tehtanje (npr. nivo terena, dolžina navozne ploščadi), morajo biti te določene v certifikatu o odobritvi tipa.
Če je tehtalni mehanizem nameščen v jami, mora biti zagotovljena drenaža, ki onemogoča, da bi se kateri koli del tehtnice potopil ali delno potopil v vodo ali kakšno drugo tekočino.
22. člen
Sestavne dele, ki niso predvideni za to, da bi jih uporabnik naravnaval ali odstranjeval, mora biti mogoče zaščititi.
Mesta za zaščito morajo biti lahko dostopna.
Zaščite morajo biti nameščene na vseh delih tehtnice, ki jih ni mogoče na drugačen način zaščititi pred posegi, ki bi lahko vplivali na njene meroslovne lastnosti.
S pomočjo naprav za zaščito je prepovedano spreminjati parametre, ki sodelujejo pri določanju merilnih rezultatov.
Če dostop do parametrov, ki sodelujejo pri določanju merilnih rezultatov, ni zaščiten z mehanskimi napravami za zaščito, mora zaščita izpolnjevati naslednje pogoje:
– dostop mora biti dovoljen samo pooblaščenim osebam, in sicer s pomočjo kode (gesla) ali posebne naprave; koda mora biti spremenljiva;
– najmanj zadnji poseg mora biti mogoče shraniti v pomnilnik. Zapis mora vsebovati datum in karakterističen element za prepoznavanje pooblaščene osebe, ki je poseg izvedla. Zagotovljena mora biti sledljivost zadnjega posega za najmanj dve leti, če ni čezenj zapisan naslednji poseg. Če je mogoče pomniti več posegov in če nov zapis zahteva izbris prejšnjega, se izbriše najstarejši zapis.
V. DODATNE ZAHTEVE ZA ELEKTRONSKE TEHTNICE
23. člen
Elektronske tehtnice morajo poleg zahtev za tehtnice iz tega pravilnika izpolnjevati še dodatne zahteve iz tega poglavja.
24. člen
Elektronske tehtnice morajo biti zasnovane in izdelane tako, da pri naznačenih obratovalnih pogojih ne prekoračijo NDP.
Elektronske tehtnice morajo biti načrtovane in izdelane tako, da se ob izpostavitvi motnjam pomembnejše napake ne pojavijo ali pa se samodejno odkrijejo in pokažejo.
Zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti stalno izpolnjene v skladu s predvideno uporabo tehtnice.
25. člen
Zahteve iz 24. člena tega pravilnika se lahko uporabljajo posebej za:
– vsak posamezen vzrok pomembnejše napake in/ali
– vsak del elektronske tehtnice.
26. člen
Ob odkritju pomembnejše napake mora tehtnica samodejno onemogočiti delovanje ali pa oddati svetlobni ali zvočni signal, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa oziroma dokler napaka ne izgine.
Če lahko okvara na nekem elementu prikaza povzroči napačno kazanje mase, mora imeti tehtnica možnost preskusa prikazovalnika, ki se ob njegovem vklopu samodejno sproži.
Tehtnica mora izpolnjevati meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve pri relativni vlažnosti 85% na zgornji meji temperaturnega območja.
Med ogrevanjem elektronske tehtnice ne sme biti kazanja ali prenosa rezultatov tehtanja, avtomatsko delovanje pa mora biti onemogočeno.
Tehtnica je lahko opremljena z vmesniki, ki omogočajo priključitev dodatnih naprav. Ob uporabi vmesnikov mora tehtnica še naprej pravilno delovati, na meroslovne funkcije tehtnice pa ne smejo vplivati.
27. člen
Preskusi delovanja se izvedejo na celotni tehtnici, razen če tehtnice zaradi njene velikosti in/ali konfiguracije ni mogoče preskušati kot celote. V takih primerih se preskusijo posamezne elektronske naprave. Elektronske naprave se nadalje ne razstavljajo na sestavne dele za posebno preskušanje. Poleg tega se pregled izvede na popolnoma delujoči tehtnici ali po potrebi na elektronskih napravah z vzpostavljeno simulacijo, ki zadovoljivo predstavlja tehtnico.
28. člen
Pri preskusu stabilnosti razpona največje dovoljeno spreminjanje pogreškov kazanja ne sme biti večje od polovice absolutne vrednosti NDP za prvo overitev iz 6. člena tega pravilnika.
Če razlika v rezultatih nakazuje trend k več kot polovici spremembe, ki je določena v prvem odstavku tega člena, se preskus nadaljuje, dokler se trend ne umiri ali obrne oziroma dokler pogrešek ne prekorači največje dovoljene spremembe.
Preskusi stabilnosti razpona se na tehtnici izvajajo v različnih presledkih pred izvedbo preskusov delovanja, med izvajanjem in potem, ko so bili na njej izvedeni preskusi delovanja.
VI. NAPISI IN OZNAKE
29. člen
Vsi napisi, oznake in izpisi rezultatov morajo biti v slovenskem jeziku.
30. člen
Na tehtnici morajo biti naslednji napisi:
a) v celoti:
– ime ali oznaka proizvajalca,
– tip tehtnice,
– serijska ali tovarniška številka,
– napis, da se tehtnica ne sme uporabljati za tehtanje tekočin (če je potrebno),
– največja hitrost prehoda v obliki: ... km/h,
– smer tehtanja (če je potrebno),
– vrednost razdelka za statično tehtanje (če je potrebno) v obliki: ... kg ali ... t,
– napajalna napetost v obliki: ... V,
– frekvenca napajalne napetosti v obliki: ... Hz,
– temperaturno območje (če je različno od –10 °C do 40 °C) v obliki: ... °C.
b) s simboli:
– uradna oznaka tipa merila,
– razred točnosti 0,2, 0,5, 1, 2, 5 ali 10,
– največja zmogljivost v obliki: Max = ... kg ali t,
– najmanjša zmogljivost v obliki: Min = ... kg ali t,
– razdelek v obliki: d = ... kg ali t,
– največja delovna hitrost v obliki: v(max) = ... km/h,
– najmanjša delovna hitrost v obliki: v(min) = ... km/h,
– največje število osi na vozilo (če je potrebno) v obliki: a(max).
Pri posebni ali omejeni uporabi tehtnice se lahko v certifikatu o odobritvi tipa merila določijo dodatni napisi.
31. člen
Napisi morajo biti neuničljivi, njihova oblika, velikost in jasnost pa morajo omogočati berljivost pri pogojih normalne uporabe.
Napisi morajo biti zbrani na vidnem mestu na tehtnici ali na napisni ploščici, nameščeni blizu prikazovalnika ali na prikazovalniku samem. Če se uporabi napisna ploščica, mora biti mogoče le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala.
Napisi so lahko prikazani na prikazovalniku, ki ga je mogoče programirati in je nadzorovan s programsko opremo. Zagotovljeno mora biti, da je vsak pristop k reprogramiranju napisov avtomatsko in neizbrisno zabeležen. Če je v uporabi prikazovalnik z možnostjo programiranja, mora napisna ploščica vsebovati vsaj naslednje napise:
– tip tehtnice,
– ime ali oznako proizvajalca,
– uradno oznako,
– napajalno napetost,
– frekvenco napajalne napetosti.
32. člen
Na tehtnicah mora biti predvideno mesto za namestitev oznak, ki se uporabljajo pri overitvi meril (v nadaljnjem besedilu: overitvene oznake). Predvideno mesto mora:
– biti takšno, da delov, na katerem so oznake, ni mogoče odstraniti, ne da bi oznake poškodovali,
– omogočiti enostavno namestitev oznak brez spreminjanja meroslovnih lastnosti tehtnice,
– biti vidno, ko je tehtnica v uporabi.
Tehtnica mora imeti na mestu, ki ustreza zgoraj zapisanim zahtevam, nastavek za overitvene oznake, ki zagotavlja ohranitev oznak.
Za overitvene oznake v obliki žiga je lahko nastavek za oznake, ki so iz svinca ali druge snovi s podobnimi lastnostmi, vstavljen v ploščo, pritrjeno na tehtnico ali v izvrtano luknjo.
VII. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
33. člen
Skladnost tehtnic z zahtevami, določenimi s tem pravilnikom, je mogoče potrditi po enem od naslednjih dveh postopkov:
a) z odobritvijo tipa, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom,
b) z neposredno overitvijo posamične tehtnice.
34. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru odobritve tipa se izvedeta najmanj na eni in ne več kot treh tehtnicah, ki predstavljajo posamezni tip.
Če je delovanje tehtnice odvisno od določenega načina delovanja ali uporabe, ki se lahko dosežeta samo na mestu uporabe, potem se vsaj ena v celoti nameščena tehtnica preskusi na tipičnem mestu uporabe. Vsaj ena tehtnica se predloži v obliki, primerni za simulacijske preskuse v laboratoriju.
35. člen
S pregledom vložene dokumentacije in izvedbo preskusov se ugotavlja skladnost tehtnice z:
– meroslovnimi zahtevami iz III. poglavja tega pravilnika,
– tehničnimi zahtevami iz IV. poglavja tega pravilnika in
– zahtevami za elektronske tehtnice (kjer je ustrezno) iz V. poglavja tega pravilnika.
Rezultati preskušanja tehtnic v postopku odobritve tipa merila se, če je mogoče, uporabijo v postopku prve overitve teh tehtnic.
36. člen
Preskusi z vozili v gibanju se izvedejo na celotni tehtnici:
– skladno z določili 40. do 44. člena tega pravilnika,
– pod naznačenimi obratovalnimi pogoji skladno s specifikacijo tipa.
NDP je enak NDP iz 5. člena tega pravilnika za prvo overitev in mora ustrezati razredu točnosti tehtnice.
37. člen
Vplivni faktorji se pri preskusih s simulacijo uporabijo tako, da razkrijejo spremembo rezultata tehtanja za vsak proces tehtanja, v katerem bi se tehtnica lahko uporabila, v skladu z 11. in 12. členom ter V. poglavjem tega pravilnika.
Kjer se deli tehtnice ali sistema preskušajo ločeno, so NDP za del, ki se preskuša ločeno, enaki deležu p(i) največjih dopustnih pogreškov ali dopustnih sprememb kazanja celotne tehtnice. Deleži p(i) morajo zadostiti enačbi:
Posamezni delež ne sme biti večji od 0,8 in manjši od 0,3, če k pogrešku prispeva več kot en posamezni delež.
38. člen
Pregled in preskušanje tehtnice v okviru prve overitve se izvedeta skladno z zahtevami iz III. poglavja tega pravilnika, razen 11. in 12. člena, in IV. poglavja tega pravilnika za vsa vozila in izdelke, za katere so namenjena, in pri normalnih pogojih uporabe.
Preskusi se izvedejo na mestu uporabe pri normalni namestitvi. Tehtnica se namesti tako, da med preskusom avtomatsko tehtanje poteka enako kot pri dejanskem tehtanju. Tehtnica mora med preskušanjem vključevati vse dele, namenjene normalni uporabi.
39. člen
Preskusi z vozili v gibanju se izvedejo:
– skladno z napisi na tehtnici,
– pod naznačenimi obratovalnimi pogoji, za katere je tehtnica predvidena,
– skladno z določili 40. do 44. člena tega pravilnika, vendar s tipi referenčnih vozil in izdelki, za katere je tehtnica predvidena.
NDP mora biti enak NDP, ki je določen v 5. členu tega pravilnika za prvo overitev, in mora ustrezati razredu točnosti tehtnice.
40. člen
Vložnik zahteve za ugotavljanje skladnosti mora za preskušanje po potrebi zagotoviti preskusna vozila, material, usposobljeno osebje in kontrolno tehtnico.
41. člen
Za tehtanje referenčnih vozil mora biti na voljo kontrolna tehtnica, ki jo je mogoče uporabiti za določanje dogovorjene prave vrednosti mase posameznega referenčnega vozila v mirovanju s tehtanjem celotne vleke. Kontrolna tehtnica, ki se uporablja za preskušanje, mora omogočati določanje dogovorjene prave vrednosti mase referenčnih vozil s pogreškom, ki ni večji od:
a) ene tretjine NDP za prve overitve, ki je za tehtanje v gibanju določen v 5. členu tega pravilnika, če je bila kontrolna tehtnica overjena neposredno pred tehtanjem referenčnih vozil,
b) ene petine NDP za prve overitve, ki je za tehtanje v gibanju določen v 5. členu tega pravilnika, če je bila kontrolna tehtnica overjena kadarkoli prej.
Tehtnica, ki je predmet ugotavljanja skladnosti, se lahko uporabi kot kontrolna tehtnica, če:
– ima ustrezno vrednost razdelka ali razdelka za statično tehtanje,
– ustreza zahtevam iz prvega odstavka tega člena in 19. člena tega pravilnika.
42. člen
Pri statičnem tehtanju se pogreški tehtnice določijo pri preskusnih bremenih:
– nič,
– najmanjša zmogljivost,
– največja zmogljivost,
– pri bremenu, pri katerem se NDP spremeni, ali blizu njega.
Razen pri preskusih ekscentričnosti morajo biti uteži ali preskusna bremena enakomerno porazdeljena na sprejemniku bremena.
Preskus ekscentričnosti se izvede brez čezmernega kopičenja ali prekrivanja bremen na sprejemniku bremena pod pogoji izvedljivosti in varnosti.
Kadar je sprejemnikov bremena več, se vsak sprejemnik bremena z metodo za statično tehtanje preskusi tako samostojno kot v kombinaciji z ostalimi.
43. člen
Pogrešek etalonskih uteži ali preskusnih bremen ne sme biti večji od ene tretjine NDP za breme, kot je za prvo overitev določeno v 6. členu tega pravilnika.
Pri preskušanju tehtnic, pri katerih je Max > 1 t, se lahko namesto etalonskih uteži uporabi vsako drugo konstantno breme, vendar je treba pri tem uporabiti etalonsko utež najmanj 1 t oziroma 50% Max, in sicer tisto, kar je večje.
44. člen
Referenčna vozila, ki se uporabljajo za preskušanje, morajo zajemati vse vrste vozil, za katera je tehtnica predvidena. Uporabiti je treba najmanj tri različna referenčna vozila. Po potrebi se uporabijo različne konfiguracije osi, konfiguracije vlačilec/prikolica, povezovalni sistemi vlačilec/prikolica in sistemi vzmetenja.
Z vsakim referenčnim vozilom se izvede najmanj deset preskusov, in sicer šest čez sredino sprejemnika bremena, dva po levi strani in dva po desni strani sprejemnika bremena. Preskusi se morajo izvesti pri različni hitrostih med v(min) in v(max).
Dogovorjena prava vrednost mase posameznega neobremenjenega referenčnega vozila se določi s tehtanjem celotne vleke neobremenjenega referenčnega vozila na kontrolni tehtnici. Dogovorjena prava vrednost mase posameznega obremenjenega referenčnega vozila se določi s tehtanjem celotne vleke obremenjenega referenčnega vozila na kontrolni tehtnici ali z obremenitvijo stehtanega neobremenjenega referenčnega vozila z etalonskimi utežmi.
VIII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
45. člen
Meroslovni pregled pri redni in izredni overitvi je enak meroslovnemu pregledu za prvo overitev.
46. člen
NDP pri rednih in izrednih overitvah so enaki kot pri prvih overitvah.
47. člen
Zahteve glede merilne negotovosti preskusnega sistema so enake kot pri prvi overitvi.
48. člen
Rok redne overitve tehtnic je eno leto.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
49. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84), se smejo dajati v promet in uporabo v skladu z določili tega pravilnika do izteka roka veljavnosti certifikata o odobritvi tipa merila.
50. člen
Tehtnice, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če izpolnjujejo zahteve glede največjega dopustnega pogreška in števila razdelkov, predpisanih s tem pravilnikom.
51. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za merilnike mase – tehtnice za tehtanje premikajočih se vozil (Uradni list SFRJ, št. 33/84) v delu, ki se nanaša na avtomatske tehtnice za tehtanje premikajočih se cestnih vozil.
52. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-15/02
Ljubljana, dne 26. februarja 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica za šolstvo,
znanost in šport