Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2001 z dne 12. 11. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2001 z dne 12. 11. 2001

Kazalo

4522. Poslovnik Sveta za radiodifuzijo, stran 8812.

Na podlagi V. točke odloka Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01) je Svet za radiodifuzijo na 1. seji dne 10. avgusta 2001 sprejel
P O S L O V N I K
Sveta za radiodifuzijo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Sveta za radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu: svet).
2. člen
Sedež sveta je v Ljubljani, Kotnikova 19 A.
Svet ima svoj žig z napisom: Republika Slovenija - Svet za radiodifuzijo.
3. člen
Če zakon ali ta poslovnik ne določata drugače, se za vodenje in delovanje sveta, njegovo notranjo organizacijo in sistematizacijo ter položaj, pravice in odgovornosti zaposlenih uporabljajo predpisi o javni upravi.
4. člen
Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
Svet posluje v slovenskem jeziku.
5. člen
Za svoje delovanje ima Svet za radiodifuzijo organizirano notranjo organizacijsko enoto v okviru organizacijske strukture Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo RS.
6. člen
Delovanje sveta je javno.
O svojem delu svet poroča Državnemu zboru Republike Slovenije z rednimi letnimi poročili. Svet obvešča javnost o svojem delu tudi s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih in s posebnimi publikacijami. Pri tem svet upošteva predpise o varovanju tajnosti podatkov.
7. člen
Svet, v skladu z določbami 100. člena zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01), opravlja zlasti naslednje naloge:
– daje Agenciji za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) pobude za izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz tega zakona ter sprejema letni načrt izvajanja tega nadzora;
– sprejema odločitve o izdaji in odvzemu ter o prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti ter daje agenciji obvezujoče predloge in soglasja k izdaji, odvzemu in prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
– sprejema odločitve o podelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa in predlaga agenciji izdajo ustreznih aktov;
– daje pristojnemu ministrstvu predhodno mnenje o podelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa;
– sprejema odločitve za predhodno mnenje agencije v zvezi z omejevanjem koncentracije;
– ocenjuje stanje na področju radijskih in televizijskih programov;
– predlaga pristojnemu ministru podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin, postopek in pogoje za pridobitev statusa programov posebnega pomena, ter merila za vsebine lastne produkcije in druge vsebine radijskih in televizijskih programov iz tega zakona;
– daje soglasje k predpisu, s katerim se določi postopek izdaje, spremembe, podaljšanja ali razveljavitve, ter vsebina odločbe o izdaji dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
– predlaga način in kriterije za oblikovanje seznama dogodkov, pomembnih za javnost Republike Slovenije, in postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi, ter oblikuje predlog agencije za vsebino tega seznama;
– predlaga pristojnemu ministrstvu strategijo razvoja radijskih in televizijskih programov v Republiki Sloveniji;
– pripravlja za Državni zbor letna poročila oziroma ocene stanja na področju radiodifuzije in predloge za izboljšanje stanja;
– izvaja druge naloge v skladu z zakonom o medijih in zakonom o telekomunikacijah ter aktom o ustanovitvi.
Svet lahko obravnava tudi druga vprašanja s področja svojega delovanja in delovanja izdajateljev radijskih in televizijskih programov ter odloča o proceduralnih in organizacijskih vprašanjih, povezanih z delom sveta.
8. člen
S posebnimi akti, ki jih prejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, se določijo oziroma uredijo:
– podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin;
– postopek in pogoji za pridobitev statusa programov posebnega pomena;
– merila za vsebine lastne produkcije in druge vsebine radijskih in televizijskih programov iz zakona o medijih;
– način in kriteriji za oblikovanje seznama dogodkov, pomembnih za javnost RS, in postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi ter vsebina tega seznama;
– druga vprašanja, določena z zakonom ali podzakonskimi akti.
II. SEJE SVETA
9. člen
Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne ali korespondenčne. Redne seje so praviloma vsak mesec. Predsednik mora sklicati sejo najmanj enkrat v treh mesecih.
Izredna seja se skliče, če to zahteva direktor agencije ali če vsaj štirje člani pisno zahtevajo sklic.
Na korespondenčni seji se lahko odloča le o stvareh manjšega pomena. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo naslednjo redno sejo. Odločitve, sprejete na korespondenčni seji, svet verificira na prvi prihodnji seji.
10. člen
Seje sveta sklicuje in vodi njegov predsednik na lastno pobudo, na podlagi sklepa sveta, na obrazloženo zahtevo člana sveta ali agencije. Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga sklic seje. Če je gradivo za obravnavo na seji sveta pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
11. člen
Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
V primerih, ki jih oceni predsednik sveta za nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedem dni, tudi po telefonu, telefaksu ali elektronski pošti.
Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.
Na seje sveta so vabljeni direktor agencije, njegov namestnik za področje radiodifuzije in minister oziroma drug funkcionar, odgovoren za področje radiodifuzije.
Na sejo sveta so lahko vabljeni tudi predstavniki predlagateljev zadev, o katerih razpravlja svet, udeležencev v razpisnem postopku ter institucij, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
12. člen
O delu sveta obvešča javnost predsednik sveta, njegov namestnik, drug član sveta ali sekretar sveta po pooblastilu predsednika.
Svet po potrebi po končani seji posreduje medijem sporočilo za javnost, lahko pa skliče novinarsko konferenco, če tako sklene večina prisotnih članov.
Seje so javne. Svet lahko odloči, da se javnost izključi, kadar je to potrebno zaradi varstva državne, uradne in poslovne tajnosti. Predsednik, člani sveta in drugi prisotni na seji morajo varovati podatke, ki so na predpisan način določeni kot državna, uradna, poslovna ali vojaška tajnost, oziroma varovati osebne podatke.
13. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta. V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.
Za svoje delo imajo predsednik in člani sveta pravico do povračila stroškov in nagrade v skladu s VI. točko odloka Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo.
Mesečna nagrada, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, znaša za člane največ do višine neto zneska izhodiščne bruto plače za prvi tarifni razred, dogovorjene s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, in za predsednika največ do trikratne višine navedenega zneska.
Glede na naslednje kriterije za določanje višine nagrad, članom sveta pripada:
– za udeležbo na rednih mesečnih in izrednih sejah..... cela mesečna nagrada;
– v primeru, da redne mesečne seje ni ali se član seje ne udeleži....... polovica mesečne nagrade.
Predsedniku sveta praviloma pripada cela mesečna nagrada. V primeru, da se redne mesečne seje ne udeleži, mu pripada 2/3 mesečne nagrade.
Namestniku predsednika, kadar opravlja naloge predsednika, pripada dvakratni znesek mesečne nagrade.
Na podlagi posebnega sklepa sveta določa konkretno višino nagrad za posamezne člane predsednik sveta s sklepom, praviloma za pretekli mesec.
14. člen
Svet sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, razen v primerih, za katere je s tem poslovnikom drugače določeno. V primeru neodločenega izida glasovanja se predlog zavrne.
Preden da predsedujoči predlog odločitve na glasovanje, oblikuje besedilo odločitve. Vsak član ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev.
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, ki se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Glasuje se z vzdigovanjem rok, pri tem se v zapisnik napiše, koliko jih je glasovalo ‘’za”, koliko ‘’proti” predlogu in koliko se jih ‘’vzdrži”.
Vsak član in predsednik sveta ima pravico podati na zapisnik svoje ločeno mnenje.
15. člen
Tajno se glasuje le, če zahteva tako večina članov sveta. Tajno se glasuje z glasovnicami. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev “za” in “proti”. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “za” ali “proti”.
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo sekretarja sveta in enega člana, ki ga izvoli svet na predlog predsednika.
O ugotovitvah izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, sekretar in član iz prejšnjega odstavka.
16. člen
Ko predsednik začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Na začetku seje lahko predsednik daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
17. člen
Na začetku seje svet določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanje nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
Predlogi iz drugega in tretjega odstavka tega člena se sprejemajo z večino glasov na seji navzočih članov.
Na zahtevo posameznega člana sveta oziroma predsednika mora predsedujoči dati takoj na glasovanje proceduralno vprašanje, ki ni urejeno s tem poslovnikom.
18. člen
Po določitvi dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje in se seznani z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
Predsednik ali vsak član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloča svet z večino glasov na seji navzočih članov.
Predsednik sveta ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
Sprejeti zapisnik se pošlje v vednost agenciji in pristojnemu ministrstvu.
19. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, ki ga lahko svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina na seji navzočih članov.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
Kadar svet odloča o izdaji in odvzemu ter o prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, o podelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega, regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa in so na sejo vabljeni tudi predstavniki vlagateljev ali izdajatelji medijev, lahko ti predstavijo svoje vloge in stališča v prvem, predstavitvenem delu seje pred razpravo in glasovanjem na seji.
Člani sveta se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik sveta.
Razprave na seji praviloma časovno niso omejene, če svet na seji ne sklene drugače.
20. člen
Seja sveta se zaključi, ko je izčrpan predvideni dnevni red. Obravnava posamezne točke dnevnega reda se lahko prekine ali odloži, če tako sklene svet z navadno večino.
V primeru, da predsednik sveta med sejo ugotovi, da ni več navzoča večina članov, sejo zaključi ali prekine z dogovorom navzočih članov o datumu sklica nadaljevanja seje.
21. člen
O delu sveta se vodi zapisnik, ki obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisnik praviloma vodi sekretar sveta.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta in sestavljalec zapisnika.
III. ORGANIZACIJA
22. člen
Svet predstavlja njegov predsednik.
Predsednik sveta opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo sveta,
– zastopa in predstavlja svet,
– obvešča javnost o delu sveta,
– predlaga svetu v sprejem letno poročilo o delu in ga predloži Državnemu zboru,
– predlaga svetu letni finančni načrt,
– odloča o porabi sredstev v skladu letnim finančnim načrtom,
– določa višino mesečnih nagrad članov sveta, v skladu s posebnim sklepom sveta,
– izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na delovno področje sveta,
– podpisuje sklepe in akte sveta,
– sklepa in podpisuje pogodbe za potrebe sveta ter
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali sklepom sveta.
V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik, ki ga pooblasti predsednik sveta ali eden od članov sveta, ki ga za vsak primer posebej pooblasti predsednik sveta.
23. člen
Predsednika in namestnika predsednika izvolijo člani izmed sebe. Po enega kandidata za predsednika in namestnika predsednika lahko ustno ali pisno predlaga skupina članov ali posamezni član sveta.
Kandidati morajo privoliti v kandidaturo najpozneje do uvrstitve na kandidatno listo. Kandidatni listi sta dve, in sicer: lista, na kateri so kandidati za predsednika sveta, in lista, na kateri so kandidati za namestnika predsednika sveta. Kandidati na listah so napisani po abecednem vrstnem redu.
Glasovanje je tajno. Za izvedbo volitev se izvoli volilna komisija. Glasuje se tako, da ima vsak član pravico glasovati za enega kandidata za predsednika sveta in enega kandidata za namestnika predsednika sveta. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino glasov vseh članov sveta.
Če dobita največ glasov dva kandidata ali več kandidatov, se med njima/i glasovanje ponovi. Če kandidat za predsednika oziroma namestnika ni dobil večine glasov vseh članov sveta, svet imenuje vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika predsednika izmed članov, in sicer člana, ki je dobil največ glasov. Imenuje ga za šest mesecev. Če dva člana (ali več članov) sveta tudi pri vnovičnem glasovanju dobita enako število glasov, odloči o imenovanju vršilca dolžnosti predsednika ali namestnika predsednika žreb.
24. člen
Predsednik ali član sveta je lahko predčasno razrešen:
– če to sam zahteva;
– če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
– če ne izpolnjuje več pogojev za člana sveta;
– če ne ravna v skladu z zakonom;
– če se ne udeležuje sej sveta.
Član sveta je predčasno razrešen, če Državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za predčasno razrešitev na podlagi druge do šeste alinee prejšnjega odstavka tega člena lahko da Državnemu zboru tudi svet.
25. člen
Notranja organizacijska enota iz 5. člena tega poslovnika nudi tehnično, strokovno, finančno in administrativno podporo za delovanje sveta ter je organizirana v okviru agencije. Vodi jo sekretar, ki opravlja naloge te notranje organizacijske enote in naloge iz prvega odstavka 26. člena poslovnika po navodilih in nadzoru predsednika sveta.
Svet določi organizacijo in sistematizacijo delovnih mest v notranji organizacijski enoti iz prejšnjega odstavka, ki jo agencija sprejme v svoj pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji agencije.
26. člen
Strokovno-administrativne naloge, ki jih sekretar opravlja za svet, so zlasti:
– pomoč predsedniku sveta pri organiziranju dela sveta;
– skrb za zbiranje in pripravo gradiva;
– vodenje zapisnika seje;
– skrb za uresničevanje sklepov in odločitev sveta;
– koordiniranje dela delovnih skupin;
– skrb za arhiviranje gradiv in
– druge strokovno-operativne naloge, določene s sklepom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v agenciji.
Sekretar je po nalogu predsednika sveta tudi odredbodajalec za sredstva, ki so v okviru sredstev agencije namenjene za delovanje sveta. Direktorju agencije predlaga finančni načrt delovanja te notranje organizacijske enote.
27. člen
Za pripravo strokovnih podlag za odločanje lahko svet ustanovi stalne ali občasne strokovne delovne skupine, ki jih sestavljajo člani sveta, lahko pa tudi neodvisni strokovnjaki za posamezna vprašanja. Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik.
Za pripravo določenih strokovnih ekspertiz lahko predsednik angažira priznane strokovnjake na posameznem področju.
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga svet nima, se v postopek lahko vključi izvedenec.
Člani sveta ali zaposleni v notranji organizacijski enoti iz 5. člena se po nalogu sveta v interesu ter za potrebe sveta udeležujejo različnih oblik strokovnega izobraževanja v Sloveniji ali tujini, konferenc ali drugih oblik sodelovanja organizacij, katerih član je svet oziroma agencija ali s katerimi svet oziroma agencija sodelujeta.
28. člen
Svet lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža.
IV. KONČNE DOLOČBE
29. člen
Ta poslovnik sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Sveta za radiodifuzijo RS z dne 16. decembra 1999.
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
30. člen
Za razlago tega poslovnika je pristojen svet.
Predsednica
Sveta za radiodifuzijo
Dr. Sandra Bašič-Hrvatin l. r.