Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2000 z dne 8. 9. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2000 z dne 8. 9. 2000

Kazalo

3645. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte, stran 9587.

Na podlagi drugega odstavka 68. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99 in 31/00) ter tretje alinee drugega odstavka 9. člena statuta Lekarniške zbornice Slovenije (prečiščeno besedilo – Lekarništvo 1-2/98) je skupščina Lekarniške zbornice Slovenije dne 27. 5. 1999 in 20. 4. 2000 s soglasjem ministra za zdravstvo sprejela
P R A V I L N I K
o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij farmacevtov in farmacevtk, ki so opravili univerzitetni študij na Fakulteti za farmacijo (v nadaljnjem besedilu: farmacevtov) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij, postopek opravljanja specialističnih izpitov in postopke za priznavanje specialističnega naziva.
2. člen
Specializacija farmacevtov je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije.
Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom.
Vrste specializacij, čas trajanja in programi specializacij so določeni v prilogi 1, List farmacevta specializanta je priloga 2, Zapisnik o specialističnem izpitu je priloga 3, Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu je priloga 4. tega pravilnika.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
3. člen
Programe in vsebine specializacij (v nadaljnjem besedilu: program) določi Lekarniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom, sprejme pa jih skupščina zbornice. Programi morajo biti primerljivi s skupnimi programi držav Evropske skupnosti, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi programov njenih članic. Evidence vsebin programov vodi zbornica.
4. člen
Program posameznih specializacij določi:
– obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije,
– vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije,
– druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA MESTA
5. člen
Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije (Uradni list RS, št. 25/93 in 1/99).
V primeru, da za del programa ali celoten program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.
V odločbi, ki jo izda minister za zdravstvo pooblaščenemu izvajalcu za usposabljanje specializantov, je navedeno tudi, na katere vrste specializacij se nanaša, ter število odobrenih specializantskih mest po vrstah specializacij.
6. člen
Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.
7. člen
Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu, kot zaposlenim farmacevtom, ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.
8. člen
Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje takšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih mest za to specializacijo.
Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.
9. člen
Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih mest.
Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname:
– seznam prostih in zasedenih specializantskih mest po vrstah specializacij,
– seznam glavnih in neposrednih mentorjev,
– seznam specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.
Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
10. člen
Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe in potrebe preskrbe z zdravili ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe, ter organizacije, ki opravljajo proizvodnjo in promet z zdravili in o tem enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravstvo ter zbornico.
Na podlagi teh podatkov ter podatkov o številu prostih specializantskih mest zbornica s soglasjem Ministrstva za zdravstvo vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja.
11. člen
Zbornica enkrat na leto, najkasneje do 30. aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja.
12. člen
Na razpis za opravljanje specializacije se lahko prijavi farmacevt, ki ima opravljen program pripravništva in strokovni izpit v skladu s programom pripravništva za poklic farmacevt (Uradni list RS, št. 4/99) in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti.
13. člen
Na podlagi razpisa iz 11. člena tega pravilnika naslovi kandidat na zbornico vlogo, ki ji priloži naslednje dokumente:
– dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome s področja farmacije,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu na Ministrstvu za zdravstvo,
– dokazila, iz katerih je razvidno delo po diplomi, ki bi se lahko priznalo kot opravljeni del specializacije,
– soglasje delodajalca, oziroma izjava kandidata o pokrivanju stroškov specializacije,
– dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije,
– dokazilo o znanju slovenskega jezika,
– dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.
V svoji vlogi lahko kandidat predlaga tudi pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo.
14. člen
Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica.
Pri izbiri imajo prednost kandidati s področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004 in z ozirom na pogoje, navedene v zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih.
Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku; za kandidate, ki niso zaposleni ter za tuje državljane, pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravstvo.
Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Odločba se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi List farmacevta specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih mestih.
Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda odločba.
Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz tega člena na Ministrstvo za zdravstvo.
V. MENTORSTVO
15. člen
V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
– pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu,
– usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,
– sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo,
– ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
– predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
– organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
Področni mentor usposablja in nadzira specializanta in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
16. člen
Zbornica evidentira in imenuje glavne in področne mentorje na predlog pooblaščenih izvajalcev.
Zbornica vodi register glavnih in področnih mentorjev.
Glavni mentor je izbran izmed farmacevtov z učiteljskim nazivom, in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist, ki ima najmanj pet let izkušenj na svojem področju.
Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ osem specializantov.
Področni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nefarmacevti, pa je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je lahko področni mentor tudi starejši specializant. Področnega mentorja specializantu določi pooblaščeni izvajalec s seznama področnih mentorjev.
17. člen
Zbornica lahko v primeru nespoštovanja mentorskih dolžnosti glavnega ali področnega mentorja razreši mentorstva.
VI. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
18. člen
Specializacija se začne z dnem, ki je določen v odločbi o specializaciji.
Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.
Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo.
Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v roku 30 dni od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na Ministrstvo za zdravstvo.
19. člen
Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljena druga specializacija).
20. člen
Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.
21. člen
Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.
Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije ustrezno podaljša.
22. člen
V program specializacije se lahko priznava podiplomsko izobraževanje in usposabljanje, ki je skladno s programom ali delom programa zadevne specializacije. V čas specializacije se lahko šteje tudi obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki se po potrebi posvetuje z izvajalci programov specializacij.
23. člen
Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora najkasneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper sklep se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na Ministrstvo za zdravstvo.
24. člen
Opravljanje posameznih delov programa se v času specializacije potrjuje v listu farmacevta specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.
V primeru, da so posamezni deli programov specializacije sestavljeni iz seznanjanja s teoretičnimi znanji, mora specializant pred izvajanjem praktičnega dela predhodno pridobiti potrditev teoretičnega znanja.
VII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
25. člen
Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.
26. člen
Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.
Vlogo za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen list farmacevta specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije.
Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.
27. člen
Ne glede na določilo drugega odstavka 18. člena se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno priglasi k izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program. K tej vlogi priloži tudi mnenje glavnega mentorja.
28. člen
Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v petnajstih dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno uskladi s člani izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti krajši od petnajstih dni od dne vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.
Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru specializant ponovno zaprosi za opravljanje specialističnega izpita.
Kadar član komisije iz utemeljenih razlogov zaprosi za svojo zamenjavo, ima kandidat pravico zahtevati, da se izpit odloži za najmanj petnajst dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana komisije.
29. člen
Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
30. člen
Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je farmacevt, določi predsednik komisije. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti naziv fakultetnega učitelja. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist, ki izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja iz 16. člena tega pravilnika. Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje v preverjanju znanja na specialističnih izpitih.
Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju z Fakulteto za farmacijo.
Glavni mentor ne more biti predsednik izpitne komisije.
31. člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov.
Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z “opravil” ali “ni opravil”. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “cum laude”. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.
32. člen
Če je kandidat neuspešen pri opravljanju izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje.
Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.
Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod nadzorom mentorja.
33. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat ne pride na izpit iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.
34. člen
Kandidat, ki tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita.
35. člen
Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.
36. člen
O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitu.
37. člen
Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec obrazca potrdila je priloga tega pravilnika.
Zbornica izda specialistu potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu najkasneje v 15 dneh po opravljenem izpitu.
38. člen
Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če je program specializacije v tujini primerljiv programu, ki velja v Republiki Sloveniji.
O pogojih za priznanje specializacije na podlagi prvega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje ustreznih strokovnih organizacij.
VIII. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
39. člen
Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije.
Za izdajo odločbe o specializaciji mora tuj državljan ob vlogi predložiti zbornici:
– dokazilo o zaključenem študiju na eni od fakultet za farmacijo in potrdilo o nostrifikaciji diplome,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji,
– potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,
– izjavo o kritju stroškov specializacije,
– dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.
40. člen
Zbornica preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o specializaciji, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca, kjer se bo specializacija opravljala, način plačevanja šolnine in glavnega mentorja.
41. člen
Na podlagi odločbe sklene tuj državljan s pooblaščenim izvajalcem pogodbo za opravljanje specializacije, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.
Za tuje državljane veljajo enake določbe glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanje izpita, kakor za slovenske državljane.
Pred pričetkom opravljanja programa specializacije na lastne stroške, farmacevt, kandidat za specializacijo sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa specializacije.
Višino šolnine za specializacijo tujcev, ki vključuje tudi stroške izpita, določi zbornica v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Osebe, ki jim je bila odobrena specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s specializacijo in opravijo izpit po dotedaj veljavnih pogojih.
43. člen
Pooblaščeni izvajalci, pri katerih so se opravljale specializacije do uveljavitve tega pravilnika in izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije, izvajajo specializacije tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
44. člen
Javni razpis za specializacije iz 11. člena se za leto 2000 razpiše najkasneje do 30. novembra 2000.
45. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, prenehajo veljati za specializacije farmacevtov določbe pravilnika o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 16/82).
46. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Ivan Zajc, mag. farm. l. r.
Predsednik
Lekarniške zbornice Slovenije
Soglašam!
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.
Minister za zdravstvo
Priloga 1. Seznam in programi specializacij

-----------------------------------------------------------------
Vrste specializacij v Republiki Sloveniji        Trajanje v letih
-----------------------------------------------------------------
1. Specializacija za oblikovanje zdravil                   3

2. Specializacija iz preizkušanja zdravil                  3

3. Specializacija iz klinične farmacije                    3

4. Specializacija iz farmakognozije                        3

5. Specializacija iz lekarniške farmacije                  3
-----------------------------------------------------------------


1. Naziv programa

SPECIALIZACIJA ZA OBLIKOVANJE ZDRAVIL

2. Namen

Temeljni izobraževalni cilji programa

Specializacija za oblikovanje zdravil je podiplomski
izobraževalni proces, v katerem specializant razširi in poglobi
teoretična in praktična znanja s področja oblikovanja zdravil, ga
usposobi za načrtovanje, oblikovanje in vrednotenje farmacevtskih
oblik, ki morajo biti učinkovite, kakovostne in varne.

V času izobraževanja specialist za oblikovanje zdravil pridobi
znanje, izkušnje in veščine, da lahko samostojno:

- načrtuje uvajanje novih ter izboljšavo že znanih farmacevtskih
oblik, tehnoloških postopkov in analiznih metod

- organizira in vodi delo oddelka, obrata ali laboratorija

- vodi pripravo tehnično-tehnološke proizvodne in nadzorne
dokumentacije

- vodi proizvodnjo in implementira vse elemente dobre proizvodne
prakse

- skrbi za validacijo prostorov, opreme in postopkov

- spremlja razvoj procesne tehnologije in tehnike (strojna
oprema) in ju uvaja v prakso

- skrbi za nabavo, dopolnjevanje in vzdrževanje opreme in pribora

- skrbi za kakovost dela in strokovni razvoj sodelavcev

- skrbi za izboljšanje delovnih pogojev in varstvo okolja.

3. Okvirni potek

Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane
oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za
individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi
potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje
in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah
(Fakulteta za farmacijo, inštituti, farmacevtska industrija,
lekarna, bolnišnična lekarna, galenski laboratorij in druge
ustanove) za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev.

Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s
60 kreditnimi točkami (KT).

Praktični del programa traja 18 mesecev.

Specialistično nalogo mora specializant izdelati v
6 mesecih.

4. Vsebina

4.1 Teoretični del

Specializant pridobi ustrezno teoretično strokovno osnovo na
Fakulteti za farmacijo. V okviru podiplomskega izobraževanja
izbere predmete v obsegu 60 kreditnih točk (1 KT = 3 ure), in
sicer izmed naslednjih predmetov:

TEMELJNI PREDMET (obvezen):

Farmacevtsko tehnološke operacije in
farmacevtske oblike                                        30 KT


IZBIRNI TEORETIČNI PREDMETI (fakultativni):

Industrijski razvoj farmacevtskih oblik                    15 KT

Izbrana poglavja iz fizikalne farmacije                    15 KT

Načrtovanje kakovosti in validacij v farmacevtski
proizvodnji                                                15 KT

Načrtovanje novih farmacevtskih oblik                      15 KT

Izbrana poglavja iz kozmetologije                          15 KT

Razvoj farmacevtskih ovojnin                               15 KT

Stabilnost zdravil                                         15 KT

IZBIRNI METODOLOŠKI PREDMETI (fakultativni):

Analiza farmacevtsko tehnoloških parametrov                15 KT

Uporaba termične analize v farmaciji                       10 KT

Reologija in bioreologija                                  10 KT

Metode za določanje pojavov na mejnih površinah            10 KT

Po dogovoru z mentorjem lahko študent 15 KT (od omenjenih 60 KT)
vpiše/poišče na drugih področjih podiplomskega študija Fakultete
za farmacijo ali drugje.

Pri posameznem predmetu specializant opravi seminar in izpit.

Teoretično izobraževanje na Fakulteti za farmacijo se začne z
začetkom šolskega leta, tj. oktobra.

Po uspešno opravljenem teoretičnem izobraževanju specializant
začne z individualnim usposabljanjem.

4.2 Praktični del

I. sklop 4 mesece

1. Izdelava trdnih farmacevtskih oblik

2. Izdelava dermatikov

3. Izdelava fitoterapevtikov

4. Izdelava tekočih farmacevtskih oblik

5. Izdelava rektalnih farmacevtskih oblik

II. sklop 3 mesece

1. Izdelava sterilnih farmacevtskih oblik

2. Specifično oblikovanje zdravil v bolnišničnih lekarnah
(popolna parenteralna prehrana, radiofarmaki, citostatiki)

3. Spremljanje izdelave krvnih pripravkov in nadomestkov krvne
plazme

III. sklop 4 mesece

1. Načrtovanje proizvodnih procesov (zahteve za prostore, strojna
oprema, opredelitev optimalnega tehnološkega procesa idr.)

2. Načrtovanje razvoja farmacevtske oblike (opredelitev zahtev za
proizvod, zahteve za surovine, izbira pomožnih snovi, izbira
ovojnine, laboratorijska izdelava)

3. Izdelava tehnično-tehnološke dokumentacije, validacija
kritičnih delov tehnoloških postopkov

4. Načrtovanje proizvodnje, programska oprema, ki podpira
proizvodnjo

IV. sklop 1 mesec

1. Organizacija preskrbe z zdravili

2. Poznavanje zakonodaje s področja zdravil

Tretje leto: Individualno usposabljanje

1. Samostojno načrtovanje, oblikovanje in

vrednotenje določene farmacevtske oblike  6 mesecev

2. Specialistična naloga in specialistični izpit  6 mesecev


1. Naziv programa

SPECIALIZACIJA IZ PREIZKUŠANJA ZDRAVIL

2. Namen

Specializacija iz preizkušanja zdravil je podiplomski
izobraževalni proces, v katerem specializant razširi in poglobi
teoretična in praktična znanja. V času izobraževanja specialist
iz preizkušanja zdravil pridobi znanja, izkušnje in veščine, tako
da je usposobljen za:

- uvajanje dobrih praks v smislu zagotavljanja kakovosti zdravil

- sproščanje zdravil na tržišče

- pripravo dokumentacije o zdravilu za pridobitev dovoljenja za
promet (farmacevtsko-kemijski del)

- analizo zdravil po metodah in predpisih farmakopej

- ocenjevanje in pripravo analiznih postopkov

- ugotavljanje stabilnosti zdravil

- spremljanje in uporabo predpisov s področja zdravil

- uporabo monografij in periodike s področja preizkušanja
zdravil.

3. Okvirni potek

Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: izobraževanje v
okviru podiplomskega študija eno leto na Fakulteti za farmacijo,
ostali čas pa je predviden za individualno usposabljanje. V prvem
letu specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa
se vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v
ustreznih strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje
zastavljenih ciljev.

Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten z
najmanj 60 kreditnimi točkami (KT).

Praktični del programa traja 18 mesecev.

Specialistično nalogo mora specializant izdelati v
6 mesecih.

4. Vsebina

4.1 Teoretični del

Obvezni predmeti:

Izbrana poglavja iz analize zdravil                        15 KT

Kakovost zdravil                                           15 KT

Izbirni predmeti:

Stabilnost zdravil                                         15 KT

Načrtovanje kakovosti in
validacija v farmacevtski proizvodnji                      15 KT

4.2 Praktični del

4.2.1 Zagotavljanje kakovosti                          6 mesecev

- predpisi, ki urejajo področje zdravil, zdravstvene dejavnosti,
lekarniške dejavnosti, zdravstvenega varstva v Republiki
Sloveniji

- nadgradi znanje o dejavnosti Zavoda za farmacijo in za
preizkušanje zdravil v povezavi z drugimi institucijami

- nadgradi znanje o TQM- ter QA-zagotavljanju kakovosti

- nadgradi znanje o dobrih praksah: Dobra laboratorijska praksa,
Dobra kontrolna laboratorijska praksa, Dobra proizvodna praksa,
Dobra skladiščna praksa, Dobra lekarniška praksa, standardizacija
in standardi

- nadgradi znanje o postopku za pridobitev dovoljenja za promet z
zdravili (poznavanje prakse v Republiki Sloveniji, poznavanje
Evropskih direktiv, potek dela postopka na Zavodu za farmacijo in
za preizkušanje zdravil, sistem AT- kod)

- nadzor zdravil na trgu: sistemski nadzor, rizične skupine
zdravil, radiofarmacevtika

- farmacevtska dokumentacija: za sprostitev zdravil,
specifikacije, specifikacijske meje

4.2.2 Nadzor kakovosti                                 12 mesecev

Program nadzora kakovosti zdravil obsega praktično delo v
laboratorijih in teoretično usposabljanje v obliki predavanj in
seminarskih nalog.

Praktično usposabljanje je časovno opredeljeno z najkrajšo
obvezno dobo usposabljanja na posameznem področju analitike,
mentorju pa je prepuščeno, da v dogovoru s specializantom izbere
daljšo dobo usposabljanja na tistem ožjem področju, na katerem bo
specialist delal. S tega področja bo tudi specialistična naloga,
iz katere bo razvidna usposobljenost specializanta za samostojno
delo.

Ob praktičnem delu se bo specialist spoznal:

- s farmakopejskimi predpisi in analiznimi postopki

- z vzorčenjem

- z obdelavo podatkov in statističnim vrednotenjem rezultatov

- z metodami validacije

- z dobro skladiščno, transportno in kontrolno laboratorijsko
prakso

- z različnimi oblikami certifikatov

-----------------------------------------------------------------
PODROČJE USPOSABLJANJA ČAS
-----------------------------------------------------------------

Klasični laboratorij:                                  1-4 mesece

- klasične tehnike kvantitativne analize
zdravil

- istovetenje na osnovi kemičnih reakcij

- spektroskopske metode (UV/VIS, IR)

- tehnike predpriprave vzorca za analizo

Kromatografski laboratorij:                            1-4 mesece

- HPLC-tehnike analize

- GC-tehnike analize

Fizikalni laboratorij:                                    1 mesec

- določevanje fizikalnih konstant in lastnosti
(tališče, vrelišče, znižanje strdišča, viskoznost...)

Laboratorij za medicinske pripomočke:                  1-2 meseca

- vrednotenje medicinskih pripomočkov in
farmacevtske ovojnine

Laboratorij za zdravila rastlinskega izvora:           1-2 meseca

- istovetenje drog in naravnih učinkovin

- kvantitativno vrednotenje drog in pripravkov
iz drog

Biološki laboratorij:                                  1-4 mesece

- pirogeni test, LAL-test

Laboratorij za rizična zdravila:                       1-4 mesece

Mikrobiološki laboratorij:                             1-4 mesece

Skladiščenje, transport:                               1-4 mesece

4.3 Izdelava specialistične naloge                      6 mesecev
-----------------------------------------------------------------


1. Naziv programa

SPECIALIZACIJA IZ KLINIČNE FARMACIJE

2. Namen

Specializacija je učni in vzgojni proces, v katerem specializant
pridobi teoretična in praktična znanja s področja klinične
farmacije, na podlagi katerih je sposoben pri zdravstveni oskrbi
bolnika zagotoviti varno, učinkovito in ekonomično uporabo
zdravil.

3. Okvirni potek

Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane
oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za
individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi
potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje
in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za
samostojno izvajanje zastavljenih ciljev.

Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s
75 kreditnimi točkami (KT).

Praktični del programa traja 18 mesecev.

Specialistično nalogo mora specializant izdelati v
6 mesecih.

4. Vsebina

4.1 Teoretični del

Prvo leto specializant na Fakulteti za farmacijo pridobi
teoretična znanja v obsegu:

-----------------------------------------------------------------
Predmet                                                KT
-----------------------------------------------------------------

Farmakoterapija                                        15

Klinična farmakokinetika                               15

Patobiokemični mehanizmi in modeli                     15

Farmakoekonomika                                       15

Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo             15
-----------------------------------------------------------------

Pri posameznem predmetu specializant zagovarja seminarsko nalogo
in opravi razgovor z nosilcem predmeta. Pri predmetu
farmakoterapija je obvezen izpit.

4.2 Praktični del

Po uspešno opravljenem teoretičnem delu specializant začne z
usposabljanjem v učnih ustanovah, kjer:

1. Sodeluje pri procesu izbire optimalne terapije in ustrezne
oblike zdravil

a) jemanje anamneze zdravil ob sprejemu bolnika oziroma ob
vključitvi bolnika v program farmacevtske skrbi v javni lekarni

- redno predpisana zdravila:
  zdravila, predpisana po potrebi
  i.v.-raztopine in dodatki
  OTC-zdravila
  preveri prisotnost (izključi možnost) poznanih preobčutljivosti

b) spremljanje bolnika in ustreznosti terapije
  na temperaturnem listu oziroma na bolnikovi kartici zdravil v
javni lekarni preveri (redni časovni intervali, npr. dnevno):

- predpisana zdravila in odmerki

- čas aplikacije in število dnevnih odmerkov

- čas jemanja zdravil glede na obroke hrane in druga zdravila

- ali je način dajanja pravilen

- morebitno podvajanje terapije
preprečevanje medsebojnega delovanja zdravil v smislu:

- farmacevtskih

- farmakokinetskih

- farmakodinamskih interakcij
  možen vpliv predpisane terapije učinkovine na kinetiko
absorpcije, distribucije, metabolizma ter izločanja (vpliv
okvarjenih funkcij posameznih organov na farmakokinetiko
zdravila), izračun odmerkov, ustreznost izbrane terapije

· manifestacija stranskih učinkov ali znakov toksičnosti zdravila

· bolnikov odziv na terapijo (premajhen ali prevelik oziroma ali
s predpisanimi zdravili dosegamo željeni terapevtski učinek), ali
so za optimalen odgovor ali preprečevanje stranskih učinkov
potrebna dodatna zdravila

· spremlja koncentracijo zdravil z ozkim terapevtskim območjem

c) nadzira pripravo zdravil za posameznega bolnika in njihovo
pravilno rabo

d) spremlja sodelovanje bolnika pri uporabi zdravil

e) sodeluje pri pripravi ekonomskih ocen in vrednotenj
zdravljenja

2. Zagotavlja sistem vodenja optimalnih zalog in preskrbo z
zdravili

3. Vključuje se v delo komisije za zdravila (priprava povzetkov o
posameznem zdravilu ali skupini zdravil) in klinično preizkušanje
zdravil (klinična farmakokinetika).

4. Ob odpustu oziroma ob izdaji zdravil na recept svetuje bolniku
o pravilni rabi predpisanih zdravil.

5. Evidentira in dokumentira ukrepe farmacevtske skrbi v javnih
in bolnišničnih lekarnah.

-----------------------------------------------------------------
PODROČJE USPOSABLJANJA                                 ČAS
-----------------------------------------------------------------

Biofarmacevtsko-farmakokinetični
laboratorij:                                           6 mesecev

- biofarmacevtske lastnosti zdravil

- metabolizem učinkovin

- metode določanja učinkovin v biološkem
materialu

- terapevtsko spremljanje plazemskih
koncentracij

- klinična farmakokinetika

Biokemični laboratorij:                                1 mesec

- vrednotenje in interpretacija rezultatov
biokemičnih testov

- klinična toksikologija

Klinike:                                               6 mesecev

- zagotavljanje dobre farmacevtske skrbi
bolnikom na interni, infekcijski, otroški,
ginekološki, dermatološki in drugih klinikah

- anamneza uporabe zdravil in profili
uporabljenih zdravil

- delo v bolnišnični komisiji za zdravila

- sodelovanje v kliničnih študijah

- svetovanje pri uporabi zdravil

Bolnišnična in javna lekarna:                          4 mesece

- sistem individualnih odmerkov

- priprava parenteralnih raztopin za
individualno oskrbo bolnikov

- parenteralna in enteralna prehrana

- uvajanje programa farmacevtske skrbi v javni
lekarni

- spremljanje sodelovanja bolnika pri uporabi
zdravil

- ugotavljanje in preprečevanje dvojnih medikacij

- analiza in preprečevanje medsebojnega delovanja
zdravil

- dokumentiranje aktivnosti v smislu
evalvacije in optimizacije programov

Transfuzija:                                           1 mesec

- kri, krvni pripravki in izdelki iz krvi

Matična ustanova:                                      6 mesecev

- izdelava specialistične naloge


1. Naziv programa

SPECIALIZACIJE IZ FARMAKOGNOZIJE

2. Namen

Program specializacije je izbran tako, da bo v skladu z zahtevami
stroke in zakona o zdravilih specialist usposobljen za naslednje
naloge:

- uvajanje dobre prakse v smislu izdelovanja in zagotavljanja
kakovosti zdravil (s poudarkom na zdravilih, ki se izdajajo brez
recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah) v industriji,
galenskem laboratoriju ali drugod

- spremljanje novosti na področju farmakognozije z uporabo knjig
in periodike

- priprava dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet
zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in
specializiranih prodajalnah

- analiza drog po metodah farmakopej

- uvajanje analitskih postopkov in analiza zdravil, ki se
izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah

3. Okvirni potek

Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane
oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za
individualno usposabljanje. V prvem letu specializant pridobi
potrebna teoretična znanja, kasneje pa se vključi v spoznavanje
in izvajanje praktičnega dela v ustreznih strokovnih ustanovah za
samostojno izvajanje zastavljenih ciljev.

Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s
60 kreditnimi točkami (KT).

Praktični del programa traja 18 mesecev.

Specialistično nalogo mora specializant izdelati v
6 mesecih.

4. Vsebina

4.1 Teoretični del

V okviru pridobivanja teoretičnega znanja v prvem letu
specializacije so predvideni naslednji predmeti:

- Biogena zdravila                                     15 KT

- Kakovost zdravil                                     15 KT

- Izbrana poglavja iz analize zdravil                  15 KT

- Stabilnost zdravil                                   15 KT

- Del predavanj iz Izbrana poglavja iz
farmacevtske tehnologije                               15 KT

4.2 Praktični del

Čas praktičnega usposabljanja na posameznem mestu oziroma v
posamezni ustanovi bo določen kasneje, mentorju pa je prepuščeno,
da v dogovoru s specializantom izbere daljšo dobo usposabljanja
na tistem področju, na katerem bo specialist delal. S tega
področja bo tudi specialistična naloga.

PODROČJE USPOSABLJANJA ČAS

- Teoretično usposabljanje (v okviru
podiplomskega izobraževanja)
na Fakulteti za farmacijo 12 mesecev

- Praktično delo v galenskem laboratoriju, ustreznih proizvodnih
in kontrolnih enotah v farmacevtski industriji (pri izdelavi
zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in
specializiranih prodajalnah), na Zavodu za farmacijo in
preizkušanje zdravil in na Katedri za farmacevtsko biologijo
Fakultete za farmacijo. Spoznavanje dejavnosti Urada RS
za zdravila 18 mesecev

- Specialistična naloga 6 mesecev


1. Naziv programa:

SPECIALIZACIJA IZ LEKARNIŠKE FARMACIJE

2. Namen

Specializacija iz lekarniške farmacije je učni in vzgojni proces,
v katerem specializant pridobi teoretična in praktična znanja, na
podlagi katerih je sposoben uvajati in voditi farmacevtsko skrb
ter vrednotiti učinke farmacevtovega dela v javni lekarniški
službi in bolnišnični lekarniški dejavnosti.

3. Okvirni potek

Specializacija v celoti traja 3 leta, in sicer: organizirane
oblike specializacije eno leto, ostali čas pa je predviden za
individualno usposabljanje pod vodstvom mentorjev. V prvem letu
specializant pridobi potrebna teoretična znanja, kasneje pa se
vključi v spoznavanje in izvajanje praktičnega dela v ustreznih
strokovnih ustanovah za samostojno izvajanje zastavljenih ciljev.
Pomemben del praktičnega dela specializant opravi v lastnem
delovnem okolju - lekarni, kjer ves proces poteka po ustreznem
programu in v sodelovanju z mentorjem.

Teoretični del programa specialističnega študija je ovrednoten s
75 kreditnimi točkami (KT). Ena kreditna točka je enakovredna
trem šolskim uram programa. Praktični del programa traja 18
mesecev. Specialistično nalogo mora specializant izdelati v 6
mesecih, zagovor pa opravi v okviru specialističnega izpita.

4. Vsebina

4. 1 Teoretični del

Trajanje: 12 mesecev

Prvo leto specializant pridobi teoretična znanja s poslušanjem
naslednjih predmetov na Fakulteti za farmacijo in drugih
visokošolskih ustanovah:

Javno zdravstvo                                        15 KT

Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo             15 KT

Farmakometrika                                         10 KT

Farmakoekonomika                                       10 KT

Farmacevtska komunikologija                            10 KT

Farmakoterapija s klinično toksikologijo               15 KT

Specializant pri predmetu opravi predpisane obveznosti.
Obveznosti zajemajo pisni in/ali ustni izpit in/ali seminarsko
nalogo.

4. 2 Praktični del

Trajanje: 24 mesecev

Drugo in tretje leto specializant pridobi praktična znanja v
učnih ustanovah in na svojem delovnem mestu, pri čemer se vsak
segment praktičnega dela prične s teoretičnim uvodnim predavanjem
oziroma svetovanjem področnega mentorja.

Namen usposabljanja v učnih ustanovah in na lastnem delovnem
mestu je, da specializant:

- nadgradi znanje o zdravilu kot snovni, etični in ekonomski
kategoriji

- nadgradi znanja o legislativnih in regulatornih vidikih zdravil

- nadgradi znanja o uporabi in učinkih zdravil

- nadgradi znanja o načinih posredovanja informacij o zdravilih

- nadgradi znanja o preskrbi prebivalstva z zdravili

- osvoji znanja in veščine, ki zagotavljajo kakovost lekarniških
storitev

- osvoji znanja in veščine, ki podpirajo promocijo zdravja in
bolnikovo premišljeno samozdravljenje z zdravili brez recepta

- osvoji znanja in veščine, ki zmanjšujejo tveganje posameznika
in prebivalstva zaradi nepravilne uporabe, stranskih učinkov in
medsebojnega delovanja zdravil

- vključi vsa pridobljena farmacevtska znanja v načrtovanje in
izvedbo programov farmacevtske skrbi v svojem delovnem okolju

- prispeva k doseganju optimalnih zdravstvenih učinkov in dvigu
kakovosti bolnikovega življenja

Obseg dela specializanta v posameznih učnih ustanovah se
razlikuje v segmentih 4. 2. 1 (Oficina - javna lekarna) in 4. 2.
2 (Oficina - bolnišnična lekarna) glede na specializantovo
zaposlitev oziroma usmeritev v obeh vrstah lekarniške dejavnosti.

A) Specializanti z zaposlitvijo ali usmeritvijo v javno
lekarniško dejavnost

4. 2. 1. A) Javna lekarniška služba: oficina

Trajanje: 10 mesecev (3 mesece v ustanovi mentorja + 7 mesecev na
lastnem delovnem mestu pod vodstvom mentorja).

Pomen zdravila v sistemu zdravstvenega varstva, pomen za
prebivalstvo, pomen za ciljne skupine bolnikov. Načrtovanje in
spremljanje uporabe in porabe zdravil v lekarni. Informacijska
tehnologija v lekarni. Vedenjski vzorci in komunikološke metode,
potrebne za optimizacijo izdaje zdravil. Zagotavljanje
kompliance. Farmacevtska intervencija: metode in tehnike.
Komunikacija v razširjeni zdravstveni skupini. Informacije o
zdravilih na recept in zdravilih za samozdravljenje. Uporaba
informacijske tehnologije za pridobivanje in posredovanje
podatkov o zdravilih. Informacija o toksikomanogenih snoveh.
Informacije za zdravstveno prosvetljevanje. Zbiranje podatkov o
sopojavih. Magistralni pripravki. Principi dobre lekarniške
prakse. Generično nadomeščanje in substitucijska paralela.
Načrtovanje in implementacija programov farmacevtske skrbi v
primarnem zdravstvu. Delo v nacionalni mreži promocije zdravja v
lekarnah. Vodenje medikacijskih zapisov. Varovanje osebnih
podatkov. Metode vrednotenja učinka farmacevtovih kongnitivnih
storitev. Menedžment in marketing lekarniškega poslovanja.
Komunikacija z lekarniško zbornico, farmacevtskim društvom in
drugimi subjekti na področju zdravja.

4. 2. 2. A) Bolnišnična lekarniška služba: oficina in klinični
oddelek

Trajanje: 2 meseca

Patofiziologija in farmakoterapija pomembnejših bolezenskih
stanj. Interpretacija biofarmacevtskih in farmakodinamskih
podatkov o zdravilih. Terapevtsko spremljanje koncentracij
zdravil (therapeutic drug monitoring). Spremljanje učinkov
terapij, medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja
zdravil. Farmakoterapevtske doktrine. Informacijska podpora.
Informacijski center o zdravilih. Komunikacija v kliničnem timu.
Vrednotenje terapevtskih učinkov. Farmacevtska skrb v sekundarnem
in terciarnem zdravstvu. Nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
na domu. Nabava in izdaja zdravil. Nabava in izdaja medicinskih
pripomočkov in medicinskega materiala.

Individualizacija terapije. Parenteralna in enteralna prehrana.
Citostatiki in radiofarmacevtiki. Preprečevanje infekcij,
priprava in izdaja antibiotikov, priprava in uporaba
dezinfekcijskih sredstev. Priprava sterilnih in nesterilnih
izdelkov za aplikacijo. Vodenje predpisane dokumentacije.
Informacijska podpora.

B) Specializanti z zaposlitvijo ali usmeritvijo v bolnišnično
lekarniško dejavnost

4. 2. 1. B) Javna lekarniška služba: oficina

Trajanje: 2 meseca

Pomen zdravila v sistemu zdravstvenega varstva, pomen za
prebivalstvo, pomen za ciljne skupine bolnikov. Vedenjski vzorci
in komunikološke metode, potrebne za optimizacijo izdaje zdravil.
Farmacevtska intervencija: metode in tehnike. Komunikacija v
razširjeni zdravstveni skupini. Informacija za zdravstveno
prosvetljevanje. Informacije o zdravilih za recept in zdravilih
za samozdravljenje. Principi dobre lekarniške prakse. Načrtovanje
in implementacija programov farmacevtske skrbi v primarnem
zdravstvu. Delo v nacionalni mreži promocije zdravja v lekarnah.
Zagotavljanje kompliance. Vodenje medikacijskih zapisov.
Varovanje osebnih podatkov. Menedžment in marketing lekarniškega
poslovanja.

4. 2. 2. B) Bolnišnična lekarniška služba: oficina in klinični
oddelek

Načrtovanje in spremljanje uporabe in porabe zdravil v lekarni.
Principi dobre lekarniške prakse. Magistralni pripravki. Galenski
pripravki. Generično nadomeščanje. Metode vrednotenja učinka
farmacevtovih kognitivnih storitev. Komunikacija z lekarniško
zbornico, farmacevtskim društvom in drugimi subjekti na področju
zdravstva. Patofiziologija in farmakoterapija pomembnejših
bolezenskih stanj. Interpretacija biofarmacevtskih in
farmakodinamskih podatkov o zdravilih. Terapevtsko spremljanje
koncentracije zdravil. Spremljanje učinkov terapije. Vrednotenje
terapevtskih izidov. Zbiranje in javljanje podatkov o sopojavih.
Spremljanje učinkov terapije. Medicinski in farmakoekonomski
vidiki predpisovanja zdravil. Farmakoterapevtske terapije.
Medicinski in farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil.
Farmakoterapevtske doktrine. Informacijska tehnologija v lekarni.
Uporaba informacijske tehnologije za pridobivanje in posredovanje
podatkov o zdravilih. Informacijski center o zdravilih.
Informacije o toksikomanogenih snoveh. Komunikacija v
zdravstvenem timu. Nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja na
domu. Farmacevtska skrb v sekundarnem in terciarnem zdravstvu.

Nabava in izdaja zdravil, nabava in izdaja medicinskih
pripomočkov in medicinskega materiala. Individualizacija
terapije. Parenteralna in enteralna prehrana. Citostatiki in
radiofarmaki. Preprečevanje infekcij, priprava in izdaja
antibiotikov, priprava in uporaba dezinfekcijskih sredstev.
Izdelava sterilnih nesterilnih izdelkov. Vodenje predpisane
dokumentacije. Informacijska podpora.

4. 2. 3 Farmacevtska industrija:

Trajanje: 1 mesec

Informatika v raziskovalnih, tržnih in proizvodnih oddelkih.
Priprava predpisane dokumentacije, SPC, PIL. Farmakovigilanca -
priprava periodičnih poročil o varnosti zdravil (PSUR).
Informacijski center. Bibliografske in faktografske baze, baze s
polnim tekstom. Označevanje zdravil. Promocija in oglaševanje
zdravil. Vidnost farmacevtskih izdelkov, komunikacija s skupinami
in mediji.

4. 2. 4 Inštitut za varovanje zdravja

Trajanje: 2 meseca

Sistem zdravstvenega varstva. Poročila o uporabi zdravil (DUR).
Zdravstveno prosvetljevanje. Zdravstvena statistika.
Epidemiologija. Farmakoepidemiologija. Vrednotenje terapevtskih
učinkov med prebivalstvom. Podatkovna zbirka zdravil za poslovne
potrebe lekarn AOR.

4. 2. 5 Urad RS za zdravila in Zavod za farmacijo in preizkušanje
zdravil

Trajanje: 1 mesec

Zakonodaja s področja zdravil in medicinskih pripomočkov.
Pridobivanje dovoljenja za promet z zdravilom, pridobivanja
dovoljenja za dejavnost proizvodnje in izdelave zdravil, za
dejavnost prometa z zdravili. Informacijski sistem o zdravilih in
medicinskih pripomočkih.

Razvrščanje zdravil. Farmakovigilanca. Mednarodna uskladitev
predpisov s področja zdravil.

Evropska farmakopeja, Nacionalni dodatek in drugi predpisi.

4. 2. 6 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Trajanje: 1 mesec

Sistemi poplačila zdravstvenih storitev. Sistemi poplačila
zdravil. Razvrščanje zdravil na liste. Medicinski in
farmakoekonomski vidiki predpisovanja zdravil. Generično
nadomeščanje in substitucijska paralela. Poplačila medicinskih
pripomočkov.

4. 2. 7 Trgovina z zdravili na debelo (veledrogerija)

Trajanje: 1 mesec

Dobra distribucijska praksa. Skladiščenje in transport zdravil.
Zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev v preskrbi z
zdravili. Sledljivost in instrumenti odpoklica zdravil.
Menedžment in marketing. Naročanje zdravil. Informacijski
sistemi.

4. 3 Specialistična naloga

Trajanje: 6 mesecev

Specializant v dogovoru z mentorjem opredeli interesno področje
in cilj specialistične naloge. V nalogi teoretično in praktično
obdela problematiko s področja, ki je povezano s programom
njegovega usposabljanja in razvojem lekarniške dejavnosti.
Specialistična naloga mora zajemati izvirne prispevke k razvoju
farmacevtske stroke. Specializant mora nalogo oddati v predpisani
obliki in jo zagovarjati v okviru specialističnega izpita pred
komisijo, ki jo sestavljajo glavni mentor, področni mentor in
imenovani tretji član, ki je lahko habilitirani učitelj ali
specialist.


AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti