Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2000 z dne 21. 7. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2000 z dne 21. 7. 2000

Kazalo

3002. Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil pooblaščenih uradnih oseb carinske službe, stran 8150.

Na podlagi 14. člena zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o načinu izvajanja pooblastil pooblaščenih uradnih oseb carinske službe
EVA 200-1611-0053
1. člen
Ta pravilnik določa način izvajanja pooblastil, ki jih imajo pooblaščene uradne osebe carinske službe (v nadaljevanju: pooblaščene uradne osebe) po zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99) in drugih zakonih v okviru opravil delovnega mesta, na katerega so razporejene.
2. člen
Carinska pooblastila po tem pravilniku so pravice in dolžnosti pooblaščenih uradnih oseb, da v primerih, določenih z zakonom, in na način, ki je določen z zakonom in tem pravilnikom, izvajajo zlasti naslednje ukrepe in opravila:
1. pregledujejo in preverjajo verodostojnost osebnih dokumentov;
2. vabijo osebe v uradne prostore in zbirajo podatke;
3. zahtevajo predložitev listin in drugih dokumentov;
4. pregledujejo dokumentacijo;
5. odvzemajo vzorce carinskega oziroma trošarinskega blaga;
6. ugotavljajo namensko uporabo pogonskega goriva in drugih trošarinskih izdelkov;
7. zasegajo stvari;
8. vstopajo na zemljišče, prostore in objekte;
9. pregledujejo zemljišča, prostore in objekte;
10. ustavljajo prevozna sredstva in osebe;
11. opravljajo pregled in preiskavo prevoznih in prenosnih sredstev;
12. opravijo pregled oseb;
13. nosijo in uporabljajo strelno orožje.
3. člen
Pri opravljanju nalog službe smejo pooblaščene uradne osebe izvajati le tiste ukrepe, ki jih določa zakon in s katerimi se ob najmanjših škodljivih posledicah za pravne in fizične osebe doseže izvršitev naloge.
Pooblaščene uradne osebe morajo z osebami, s katerimi prihajajo v stik pri opravljanju nalog službe, ravnati obzirno in pri tem paziti, da ne škodujejo njihovi časti in dobremu imenu, da ne prizadenejo njihovega osebnega dostojanstva in da jih ne vznemirjajo po nepotrebnem ali jim ne nalagajo nepotrebnih obveznosti.
4. člen
Pooblaščene uradne osebe morajo pri uporabi carinskih pooblastil upoštevati načelo izvzetosti (imunitete) določenih oseb od določenih uradnih dejanj.
5. člen
Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge službe v službeni ali civilni obleki. Kadar opravljajo naloge v civilni obleki, se morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pooblaščena uradna oseba dolžna povedati svoj priimek in naziv organizacijske enote, ki ji pripada, če oseba, zoper katero se uporabi carinsko pooblastilo, to zahteva in če se s tem ne ovira izvršitev naloge.
6. člen
Pooblaščene uradne osebe morajo med seboj sodelovati, ena drugi pomagati in ravnati tako, da zagotovijo pravočasno, uspešno in zakonito opravljanje nalog službe.
7. člen
Carinski organi lahko pri opravljanju nalog službe zahtevajo od policijskih organov vso potrebno pomoč in zaščito, če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.
Za potrebe konkretnega primera naslovi vodja organizacijske enote pisno zahtevo za pomoč pristojni policijski postaji, navede razloge zanjo ter kdaj in kje bo potrebna.
Kadar potrebe po pomoči ni bilo mogoče predhodno predvideti oziroma kadar okoliščine konkretnega primera pisni zahtevek brez škode zaradi odlašanja časovno ne dopuščajo, jo vodja organizacijske enote oziroma pooblaščena uradna oseba, ki jo potrebuje, zahteva ustno in nemudoma.
Pregled in preverjanje verodostojnosti osebnih dokumentov
8. člen
Cariniki in inšpektorji imajo pravico pregledati in preveriti verodostojnost osebne izkaznice, potnega lista oziroma drugega osebnega dokumenta oseb pri prestopanju državne meje in v vseh drugih primerih, kadar po zakonu o carinski službi: vabijo osebe v uradne prostore, zahtevajo od njih predložitev listin in drugih dokumentov, pregledujejo dokumentacijo, odvzemajo vzorce blaga, opravljajo zaseg stvari, vstopajo na zemljišča, v prostore in objekte in jih pregledujejo, ustavljajo prevozna sredstva in osebe, opravljajo pregled in preiskavo prevoznih in prenosnih sredstev, ugotavljajo namensko uporabo pogonskega goriva in opravljajo pregled oseb.
9. člen
Carinik oziroma inšpektor opravi pregled osebnega dokumenta tako, da zahteva od osebe, naj ji ga izroči, in jo opozori, da stori prekršek po tretjem odstavku 75. člena zakona o carinski službi, če zahtevi ne ugodi.
Carinik oziroma inšpektor uporablja pri preverjanju osebnih dokumentov ustrezne evidence, ki jih upravlja carinska služba v skladu z zakonom o carinski službi, in ustrezno tehnično opremo ter pripomočke za preverjanje verodostojnosti osebnih dokumentov.
Za pregled in preverjanje osebnih dokumentov lahko zaprosi za pomoč tudi drugo uradno osebo.
10. člen
Carinik oziroma inšpektor ravna pri pregledovanju in preverjanju osebnih dokumentov z osebo vljudno in ji na njeno zahtevo obrazloži razloge za postopanje.
11. člen
Če oseba, katere dokumente se preverja, pri sebi nima osebnega dokumenta, mora carinik oziroma inšpektor, če okoliščine to dopuščajo, ugotavljati njeno istovetnost in osebne podatke po obstoječih evidencah ali s pomočjo drugih oseb, katerih identiteta je ugotovljena.
Za ugotavljanje istovetnosti in osebnih podatkov lahko carinik oziroma inšpektor uporablja tudi listine, ki vsebujejo podatke o osebi (zdravstveno izkaznico, indeks, mesečno vozovnico, spričevalo itd.).
Če oseba prebiva v bližini in ustrezne listine nima pri sebi, lahko carinik oziroma inšpektor preveri njeno istovetnost tudi na njenem domu.
Carinik oziroma inšpektor lahko, če je to potrebno, na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) poda na policijo zahtevek za ugotovitev identitete osebe in posredovanje njenih podatkov.
12. člen
Tujci dokazujejo svojo identiteto s tujo potno listino (s tujo osebno izkaznico, s tujim potnim listom, s potnim listom za tujca, s potnim listom za begunca, z dovoljenjem za vstop in osebno listino, na podlagi katere je bilo dovoljenje izdano, z osebno izkaznico za tujca) ali z drugo javno listino, opremljeno s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.
Vabljenje oseb
13. člen
Inšpektor sme vabiti v uradne prostore osebe, ki bi mu lahko dale koristne podatke za opravljanje nalog službe.
14. člen
Inšpektor vabi osebe z vabilom, ki mora vsebovati ime in priimek vabljenega, čas in kraj, ko oziroma kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je vabljena, in v kakšni vlogi ter opozorilo, da bo storila prekršek in bo prisilno privedena, če se vabilu ne odzove.
Osebo se lahko povabi izjemoma tudi ustno ter ji hkrati sporoči razloge vabljenja in način vabljenja zabeleži v zapisnik.
V primeru, če se na ustno vabilo vabljena oseba ne odzove, inšpektor ravna po prvem odstavku tega člena.
15. člen
Če je bila oseba pravilno pisno ali ustno vabljena in opozorjena na možnost prisilne privedbe, pa se brez upravičenega razloga vabilu ni odzvala, se lahko privede prisilno.
Prisilno privedbo opravijo policijski organi na podlagi odredbe Generalnega carinskega urada oziroma Carinskega urada.
16. člen
Pri določanju datuma, časa in kraja morajo inšpektorji paziti, da vabljena oseba zaradi tega ne bo imela nepotrebnih težav in stroškov.
Če je podatek potrebno pridobiti nemudoma, se sme k osebi poslati pooblaščeno uradno osebo. Pooblaščena uradna oseba vroči osebi vabilo neposredno in ji sporoči razloge, zaradi katerih je potrebno podatke pridobiti nemudoma.
Tako vabljeno osebo lahko pooblaščena uradna oseba ob njenem soglasju sama pripelje na kraj, kamor je vabljena.
17. člen
Kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine ali na predlog osebe, ki daje podatke, sme inšpektor vzeti s strani te osebe lastnoročno napisano in podpisano izjavo.
18. člen
Inšpektor osebe, vabljene na podlagi 23. člena zakona o carinski službi, ne sme zasliševati kot obdolženca, priče ali izvedenca.
19. člen
Razgovor z vabljeno osebo sme inšpektor snemati s pomočjo raznih tehničnih pripomočkov za avdio-video snemanje, vendar mora biti vabljena oseba o tem predhodno obveščena in s takšnim načinom pisno soglašati.
V tem primeru inšpektor ob začetku snemanja v elektronski nosilec zvoka navede: ime in sedež organa, ki opravlja dejanje; kraj, dan in ura dejanja in zadevo, v kateri se dejanje opravlja ter imena pooblaščenih uradnih oseb, navzočih osebah in njihovih zastopnikov ali pooblaščencev; ob koncu snemanja pa osebo pozove, da v elektronski nosilec zvoka izjavi, da je z vsebino zapisnika seznanjena in ali se z njo strinja oziroma ali ima kakšne pripombe.
Pisni odpravek se najkasneje v osmih dneh po opravi dejanja pošlje osebi s pozivom, naj ga podpiše ali poda nanj svoje pripombe. Če oseba v osmih dneh ne odgovori na poziv, se šteje, da na zapisnik nima pripomb. Na to jo je potrebno v pozivu posebej opozoriti.
Posnetek razgovora s pisnim odpravkom se lahko pošlje pristojnemu organu skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku oziroma kazensko ovadbo.
20. člen
Če okoliščine primera to dopuščajo, sme inšpektor zahtevati od osebe, da mu določeno obvestilo oziroma podatek sporoči pisno ali na drug ustrezen način (po telefonu, elektronski pošti ...). O tako opravljenem razgovoru napravi inšpektor uradni zaznamek.
Predložitev listin in dokumentov
21. člen
Carinik oziroma inšpektor zahteva podatke in dokumente iz 24. člena zakona o carinski službi praviloma pisno. V zahtevi morata biti navedena kraj in rok predložitve, ki ne sme biti krajši od 3 dni, ter opozorilo, da neugoditev zahtevi pomeni storitev prekrška po 1. točki prvega odstavka 74. člena zakona o carinski službi.
Kadar carinik oziroma inšpektor zahteva predložitev podatkov in dokumentov na podlagi odredbe generalnega direktorja ali direktorja o carinski oziroma trošarinski kontroli ali inšpekcijskem pregledu, je oseba zahtevane podatke in dokumente dolžna predložiti na podlagi ustne zahteve.
Poleg primerov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko carinik oziroma inšpektor podatke in dokumente, ki jih potrebuje pridobiti nemudoma, zahteva tudi ustno. Kadar na ustno zahtevo zahtevanih podatkov in dokumentov ne prejme, postopa po prvem odstavku tega člena.
22. člen
Če oseba v roku iz prejšnjega člena zahteve ne izpolni, izvede carinik oziroma inšpektor druge ustrezne ukrepe v skladu z zakonom.
Pregled dokumentacije
23. člen
Pregled poslovnih knjig, evidenc in druge dokumentacije opravi carinik oziroma inšpektor na sedežu osebe, pri kateri opravlja carinsko oziroma trošarinsko kontrolo ali inšpekcijski pregled.
V zapisniku o opravljeni carinski oziroma trošarinski kontroli ali inšpekcijskem pregledu morajo biti natančno navedene dokumentacija, ki je bila pregledana, ter ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti.
Carinik oziroma inšpektor lahko pregled dokumentacije iz prvega odstavka izjemoma opravi tudi na sedežu carinskega organa. V tem primeru ravna v skladu z določbami tega pravilnika, ki govorijo o zasegu stvari.
Odvzem vzorcev
24. člen
Carinik oziroma inšpektor lahko za potrebe carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda brez nadomestila odvzame vzorec blaga oziroma trošarinskega izdelka.
Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.
25. člen
Carinik oziroma inšpektor opravi odvzem vzorcev carinskega blaga na podlagi deklaracije po postopku, ki ga določa uredba za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99 in 103/99), določbe te uredbe pa se smiselno uporabljajo tudi v vseh ostalih primerih odvzemanja vzorcev carinskega oziroma trošarinskega blaga.
Ugotavljanje namenske uporabe pogonskega goriva in drugih trošarinskih izdelkov
26. člen
Carinik oziroma inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev trošarinskih predpisov ugotavlja namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov.
Namensko uporabo goriva v prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih se ugotavlja z jemanjem vzorcev neposredno iz rezervoarja ali morebitnih drugih delov vozila oziroma vlečenega vozila v skladu z 25. členom tega pravilnika. Če ugotovi, da je za pogon uporabljeno označeno plinsko olje, ki je namenjeno ogrevanju, se poda predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Zaseg stvari
27. člen
Inšpektor sme dokumente in nosilce baz podatkov iz 24. člena zakona o carinski službi ter stvari in vzorce zaseči največ za 15 dni:
1. zaradi zavarovanja dokazov;
2. za natančno ugotovitev nepravilnosti;
3. če so bili pridobljeni s kršitvami oziroma uporabljeni za kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe.
O zasegu se izda potrdilo, v katerem se popišejo zasežene stvari, navede rok zasega in osebo pouči, da lahko zahteva vrnitev zaseženih stvari pred potekom v potrdilu navedenega roka, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
O zahtevku za predčasno vrnitev zaseženih stvari odloči generalni direktor oziroma direktor carinskega urada. Sklep o predčasni vrnitvi zaseženih stvari se izda v treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
28. člen
Kadar inšpektor ugotovi, da so stvari iz prejšnjega člena predmeti prekrškov oziroma kaznivega dejanja ali so nastali s prekrškom ali bili uporabljeni za storitev prekrška oziroma kaznivega dejanja, preda te stvari pristojnemu organu skupaj s potrdilom iz drugega odstavka prejšnjega člena.
29. člen
Arhiva, dokumentov in uradnih dopisov diplomatskih misij in konzulatov ter po predpisih označene diplomatske pošte ni dovoljeno zaseči.
Vstop na zemljišča, v prostore in objekte
30. člen
Carinik oziroma inšpektor, ki opravlja carinsko oziroma trošarinsko kontrolo ali inšpekcijski pregled, lahko vstopi na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost, proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: prostori).
Pri opravljanju nalog službe lahko carinik oziroma inšpektor vstopi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v luki, stopi na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko katerega je ali bi lahko bila speljana kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter na obalo oziroma drugo zemljišče, kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka vodnega ali zračnega plovila.
Pred vstopom v objekt, prostor oziroma zemljišče iz prvega in drugega odstavka tega člena carinik oziroma inšpektor na zahtevo odgovorne osebe, lastnika oziroma posestnika, ki se tam nahaja, sporoči razloge, zaradi katerih vstopa.
31. člen
Če so prostori iz prejšnjega člena zaklenjeni, carinik oziroma inšpektor pozove odgovorno osebo, lastnika oziroma posestnika, da mu je ob dogovorjenem času dolžan omogočiti vstop.
Poziv iz prejšnjega odstavka tega člena je praviloma pisen, izjemoma, kadar je potrebno nemudoma ukrepati, pa je lahko tudi usten.
32. člen
Če se cariniku oziroma inšpektorju tudi po pozivu iz prejšnjega člena vstop v prostor ne omogoči ali se mu kako drugače vtop v prostor onemogoča, le-ta odgovorno osebo, lastnika oziroma posestnika opozori, da to pomeni prekršek po 2. točki prvega odstavka 74. člena zakona o carinski službi in za vstop pridobi odločbo sodišča.
Do zagotovitve vstopa v prostor se lahko prostor nadzoruje.
33. člen
Carinik oziroma inšpektor ne sme vstopiti v prostore diplomatskih misij ali mednarodnih organizacij, ki imajo status diplomatskih misij, in tudi ne v konzularne prostore.
Pregled prostorov, objektov in zemljišč
34. člen
Pregled prostorov, objektov in zemljišč iz 28. člena zakona o carinski službi obsega poleg pregleda dokumentacije v zvezi s carinskim blagom ali trošarinskimi izdelki tudi vizualni pregled in natančen pregled z uporabo tehničnih pripomočkov in razstavljanjem opreme, strojev, naprav, blaga in drugih stvari, ki se tam nahajajo. Pri tem se lahko preverja namenska uporaba trošarinskih izdelkov.
35. člen
Pregled se opravi v navzočnosti odgovorne osebe, lastnika ali posestnika prostora, objekta ali zemljišča oziroma osebe, ki jo le-ta za to pooblasti. Izjemoma, kadar te osebe ni mogoče najti, se lahko pregled opravi v navzočnosti dveh polnoletnih neodvisnih prič.
Izjemoma, kadar je potrebno nemudoma ukrepati, se sme pregled opraviti tudi brez navzočnosti prič, če ni mogoče takoj zagotoviti njihove navzočnosti. Razlogi za pregled brez navzočnosti prič morajo biti navedeni v zapisniku.
36. člen
Odgovorna oseba iz prejšnjega člena je carinika oziroma inšpektorja dolžna seznaniti z morebitnimi nevarnostmi pri vstopu ali pregledu določenega objekta oziroma prostora, na kar jo mora carinik oziroma inšpektor posebej opozoriti.
37. člen
Carinik oziroma inšpektor se lahko nahaja v prostorih, objektih in zemljiščih samo toliko časa, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih je vanje vstopil.
Ustavljanje prevoznih sredstev in oseb
38. člen
Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, ustavi vsako prevozno sredstvo ali osebo na celotnem območju Republike Slovenije.
39. člen
Način in postopek ustavljanja ureja poseben pravilnik.
Pregled in preiskava prevoznih in prenosnih sredstev
40. člen
Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba, pregleda in preišče vsako prevozno sredstvo:
1. ki ga je predhodno ustavil, vključno s prevoznimi sredstvi, ki se nahajajo na mejnem prehodu oziroma prehajajo carinsko črto;
2. ki se nahaja kjer koli na prostem, kjer se opravlja vtovor ali iztovor carinskega blaga ali trošarinskih izdelkov oziroma je ta že bil opravljen.
Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko pregleda in preišče tudi vsako prenosno sredstvo, ki ga nosi s seboj oseba, ki jo je predhodno ustavil, ali se nahaja v prevoznih sredstvih iz prejšnjega odstavka tega člena.
41. člen
Preden začne s pregledom oziroma preiskavo, se o tem obvesti lastnika oziroma osebo, ki ima prevozno ali prenosno sredstvo v posesti, in jo obenem ustno seznani, da ima pravico prisostvovati pri tem.
42. člen
Pri pregledu oziroma preiskavi prevoznih sredstev iz 40. člena tega pravilnika se sme zadržati prevozno sredstvo le toliko časa, da se izvede postopek.
43. člen
Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zahteva od lastnika oziroma osebe, ki ima prevozno sredstvo v posesti, ter potnikov, da izstopijo iz prevoznega sredstva. Voznika opozori, naj stori vse potrebno, da se vozilo ne bi samo premaknilo z mesta.
44. člen
Pri pregledu prevoznega oziroma prenosnega sredstva je lastnik oziroma oseba, ki ima prevozno oziroma prenosno sredstvo v posesti, dolžan omogočiti vizualni pregled vseh prosto dostopnih delov prevoznega ali prenosnega sredstva, do katerih je možen dostop brez uporabe posebnih orodij in tehničnih pripomočkov, tako da sam odklepa oziroma odpira posamezne dele prevoznega oziroma prenosnega sredstva ali izroči osebi, ki opravlja pregled, ustrezne ključe za dostop do zaklenjenih delov.
Pri tem se lahko pregleda tudi stvari in prtljago, ki se nahajajo v prevoznem sredstvu, tako da se stvari in prtljago fizično premika in se jih brez uporabe posebnih tehničnih pripomočkov odpira ali se to zahteva od lastnika oziroma osebe, ki ima prevozno sredstvo v posesti.
45. člen
Kadar se pri pregledu pojavijo razlogi za sum o kršitvi carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe, začne uniformirani carinik oziroma inšpektor s preiskavo prevoznega oziroma prenosnega sredstva, vključno s stvarmi v njem.
Pri tem lahko z uporabo posebnih orodij ali tehničnih pripomočkov podrobno pregleda in razstavi vse dele prevoznega oziroma prenosnega sredstva, vključno s konstrukcijskimi odprtinami, ki omogočajo skrivanje carinskega oziroma trošarinskega blaga, kot tudi stvari, ki se nahajajo v njem, pri čemer ga lastnik oziroma oseba, ki ima prevozno oziroma prenosno sredstvo v posesti, ne sme ovirati.
46. člen
Kadar je potrebno nemudoma ukrepati, lahko v primeru prevoznih sredstev iz druge točke prvega odstavka 40. člena tega pravilnika pooblaščena uradna oseba opravi preiskavo prevoznega sredstva, tudi če voznik ni prisoten in lastnika o tem ni bilo mogoče predhodno obvestiti oziroma je ta neznan.
Pregled oseb
47. člen
Carinik in inšpektor lahko, kadar so podani razlogi za sum, da se kršijo ali so se kršili carinski oziroma trošarinski predpisi ali drugi predpisi, za izvajanje katerih je pristojna carinska služba, opravi kot ukrep carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda pregled osebe:
1. ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja carinsko črto;
2. ki se nahaja na ali v katerem koli prevoznem sredstvu, ki ga je ustavila, pregledala oziroma preiskala;
3. ki se nahaja v katerem koli poslovnem prostoru ali drugem prostoru, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, na objektu ali zemljišču;
4. ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za skladiščenje blaga, ki ni bilo sproščeno v prost promet, ali trošarinskih izdelkov, ki niso bili sproščeni v porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja ladje ali pristanka letala oziroma drug kraj pristanka letala, ki je prispelo na carinsko območje ali od koder to območje zapušča.
Pregled po tem členu se lahko opravi le z namenom, da se najde skrito blago oziroma dokumenti, ki so predmet ali dokaz kršitev iz prvega odstavka tega člena in je to verjetno domnevati.
48. člen
Pred pregledom osebe carinik oziroma inšpektor osebo pozove, naj ji prostovoljno izroči stvari oziroma dokumente, ki jih išče.
49. člen
Pregled osebe se opravi v posebnem prostoru, odrejenem za osebni pregled, če je to mogoče.
Carinik oziroma inšpektor opravi pregled osebe obzirno, s spoštovanjem osebnega dostojanstva.
Pregled osebe lahko opravi le oseba istega spola. Oseba lahko zahteva, da je pri pregledu prisotna neodvisna polnoletna priča, s čimer jo je carinik oziroma inšpektor dolžan seznaniti. Glede na okoliščine lahko prisotnost priče odredi tudi carinik oziroma inšpektor, ki opravlja pregled. Priča mora biti istega spola kot oseba, katere pregled se opravlja.
50. člen
Pri pregledu osebe lahko carinik oziroma inšpektor podrobno pregleda oblačila, prtljago ter ostale stvari, ki jih oseba nosi s seboj ali na sebi.
Carinik oziroma inšpektor opravi pregled stvari, ki jih oseba nosi na sebi tako, da zahteva od osebe, naj ji oblačila in vse stvari izroči, in jo opozori, da stori prekršek po prvem odstavku 75. člena zakona o carinski službi, če zahtevi ne ugodi.
Če oseba oblačil še vedno noče izročiti, lahko carinik oziroma inšpektor podrobno pretipa oblačila na osebi.
Če se oseba pregledu upira ali cariniku oziroma inšpektorju na drug način preprečuje, da opravi pregled, se jo izroči organom policije.
51. člen
Če se pri pregledu ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba tihotapi mamila ali druge predmete prekrška ali kaznivega dejanja, tako da jih prenaša v telesu, se osebo izroči organom policije.
Nošenje in uporaba strelnega orožja
52. člen
Način in pogoje za nošenje in uporabo strelnega orožja ureja poseben pravilnik.
Zapisnik
53. člen
Carinik oziroma inšpektor sestavi o poteku in vsebini opravljene carinske oziroma trošarinske kontrole ali inšpekcijskega pregleda po 21. členu zakona o carinski službi zapisnik.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka se sestavi najkasneje v 15 dneh po opravljeni carinski oziroma trošarinski kontroli oziroma inšpekcijskem pregledu in se ga vroči osebi, pri kateri je bil izveden pregled oziroma kontrola. V zapisniku mora biti navedeno, da lahko oseba poda pripombe nanj v roku 15 dni od prejema.
Pripombe na zapisnik se preveri in se o tem sestavi dopolnilni zapisnik. Pripombe k dopolnilnemu zapisniku niso dopustne.
54. člen
Carinik oziroma inšpektor sestavi poseben zapisnik o poteku in vsebini posameznih ukrepov, in sicer o:
1. razgovoru, opravljenem z vabljeno osebo;
3. ugotavljanju namenske uporabe pogonskega goriva
2. preiskavi prevoznega oziroma prenosnega sredstva;
4. pregledu zemljišča, prostora ali objekta;
5. pregledu osebe.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka se sestavi takoj po opravljenem ukrepu in se ga izroči osebi v podpis. Če ima oseba na vsebino zapisnika pripombe, se te vpišejo v zapisnik.
Zapisnik o pregledu zemljišča, prostora ali objekta in zapisnik o pregledu osebe podpišejo tudi prisotne priče.
55. člen
Za vsebino zapisnika se smiselno uporablja določba 76. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99).
Zapisnik mora biti sestavljen pravilno, v njem se ne sme nič izbrisati. Mesta, ki so bila do sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostati čitljiva, s svojim podpisom jih overi carinik oziroma inšpektor.
V že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodati in ne spremeniti. Dopolnitev že sklenjenega zapisnika se zapiše v dodatku.
Zapisnik se sestavi v treh izvodih, od katerega dva izvoda obdrži za nadaljnjo uporabo, enega pa posreduje osebi, pri kateri je izvedla ukrep oziroma kontrolo.
56. člen
O manj pomembnih dejanjih, ki bistveno ne vplivajo na odločitev o stvari in o izvedenih ukrepih, o katerih se na podlagi zakona oziroma tega pravilnika ne sestavi zapisnik, napravi pooblaščena uradna oseba v samem spisu zaznamek z navedbo datuma, razen o ukrepih oziroma dejanjih v okviru rednega carinskega nadzora na mejnih prehodih.
Pravice prizadetega posameznika
57. člen
Posameznik, ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kratene njegove pravice in svoboščine, lahko ob vseh pravnih in drugih sredstvih za varstvo svojih pravic in svoboščin, ki jih ima na razpolago, prijavi kršitev Generalnemu carinskemu uradu. Prijava mora biti pisna.
Generalni carinski urad mora vsako prijavo obravnavati in nanjo odgovoriti v roku 30 dni in če so podani pogoji, uvesti disciplinski postopek oziroma drugače ukrepati zoper kršitelja.
58. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 418-20/2000
Ljubljana, dne 17. julija 2000.
Zvonko Ivanušič l. r.
Minister
za finance

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti