Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2000 z dne 16. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2000 z dne 16. 6. 2000

Kazalo

2527. Pravila o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih, stran 7161.

V skladu s 13. členom pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih (Uradni list RS, št. 7/98), so: Upravni odbor Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Svet Zavoda Študentski domovi v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Vlada Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998 sprejeli
P R A V I L A
o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Pravila urejajo pogoje in merila ter postopek za sprejem študentov v študentske domove, način določanja prednostnih seznamov za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih prek študentskih domov oddajajo v najem.
2. POGOJI IN MERILA ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Pogoji
2. člen
Za sprejem v študentske domove, dijaške domove in k zasebnikom (v nadaljnjem besedilu: študentski domovi), ki jih je ustanovila ali soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, ki:
1. ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij ali ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu pa ni zaposlen ali iskalec zaposlitve,
2. povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem letu, ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
3. ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
4. ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
– če nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno ali
– če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v študentskih domovih lahko biva spremljevalec študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi.
2. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za sprejem
1. Uspešnost študija
3. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upošteva uspeh zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18.
Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu se točkuje takole:
------------------------------------------------------
Ocene pri maturi            Ocene pri            Točke
                    zaključnem izpitu
------------------------------------------------------
23-24                           18-20                5
18-22                           14-17                4
13-17                           10-13                3
10-12                             8-9                2
------------------------------------------------------
Študentom vpisanim v drugi letnik ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
2. Izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti
4. člen
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje še 50 točk, če študent predloži dokazilo o:
– maturitetnem spričevalu s pohvalo ali
– mednarodni nagradi za umetniške dosežke,
– statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do osmega mesta na evropskem ali svetovnem prvenstvu, univerziadi ali olimpiadi in ni starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
– pohvali ali medalji na mednarodni olimpiadi znanja.
K točkam za učni uspeh ali študijski uspeh se prišteje še 30 točk, če študent predloži dokazilo o:
– državni nagradi za umetniške dosežke ali
– status kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do tretjega mesta na državnem prvenstvu in ni starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
– zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja.
Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer tisto, ki je za študenta najugodnejše.
3. Materialni položaj
5. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.
4. Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija
6. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je 100.
5. Posebne socialne, zdravstvene razmere študenta in drugo
7. člen
Komisija za sprejem dodeli študentu za posebno težke socialne, zdravstvene ali druge razmere, k točkam za materialni položaj še do 50% točk.
Kot posebno težke zdravstvene razmere se šteje zlasti, če je študent brez staršev, oziroma skrbnikov, če so ti brezposelni, ali če je najmanj 80% invalid ali težak bolnik. Študent priloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organi), če jih ima možnost pridobiti.
Študentom, žrtvam naravnih katastrof, ki se jim je zaradi tega poslabšal materialni položaj, se k točkam za materialni položaj dodeli še do 50% točk.
Komisija za sprejem v primerih, ko se študent sklicuje na težke socialne, zdravstvene ali druge razmere, obvezno zaprosi za mnenje ustrezno strokovno ustanovo in odloči o dodelitvi točk iz tega naslova na podlagi tako pridobljenega mnenja.
Kot druge posebno težke razmere se šteje tudi oddaljenost od stalnega prebivališča več kot 25 km od kraja študija ob ne več kot dvakratni možnosti javnega prevoza dnevno.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
8. člen
Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, ki niso starejši od 27 let, ko prvič vložijo prošnjo za sprejem, se k točkam za materialni položaj prišteje še 50 točk.
6. Dodatno razvrstitveno merilo
9. člen
Če ima po merilih od 3. do 8. člena teh pravil več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni seznam glede na uspešnost študija.
3. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za podaljšanje bivanja
10. člen
Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka 1. člena lahko zaprosi, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.
11. člen
Bivanje v študentskem domu se podaljšuje toliko časa, kot traja en dodiplomski študijski program podaljšan za dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra ter za čas enega podiplomskega študijskega programa.
Študenti, ki so med študijem izrabili pravico do enkratnega ponavljanja ali zamenjali študijski program ter priložijo dokazila o manjkajočih študijskih obveznostih oziroma potrdilo mentorja, da morajo biti zaradi narave diplomskega dela navzoči v kraju študija, se bivanje podaljša za šest mesecev po koncu zadnjega semestra.
Bivanje se lahko izjemoma podaljša tudi študentom:
– ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 7. člena teh pravil, in sicer največ za eno leto,
– zaradi materinstva,
– ki so končali višješolski študij in ga nadaljujejo po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Določba prvega odstavka tega člena velja za študenta, ki je bival v študentskih domovih od prvega letnika študija dalje. Bivanje se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik obiskuje, ko se prvič vseli v študentski dom. Izjeme veljajo le v primerih, navedenih v drugem in tretjem odstavku tega člena.
3. ORGANI IN POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Komisija za sprejem in komisija za pritožbe
12. člen
O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o drugih zadevah, ki jih določajo ta pravila, odloča komisija za sprejem študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija za sprejem ima sedem članov. Dva člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih imenuje pristojni organ visokošolskega zavoda, dva člana imenuje Svet zavoda Študentskih domov in nista študenta, en član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih, imenuje ga Študentska organizacija, en član je študent iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, imenuje ga Študentski svet visokošolskega zavoda, enega člana pa imenuje Študentski svet stanovalcev Študentskih domov.
13. člen
O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima pet članov. Dva člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, imenuje ju pristojni organ visokošolskega zavoda, en član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, imenuje ga Študentska organizacija, en član je iz vrst zaposlenih v študentskih domovih, imenuje ga svet zavoda in en član iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih, imenuje ga Študentski svet visokošolskih zavodov.
14. člen
Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), pristojni organi visokošolskih zavodov, študentskih organizacij univerz in študentskih domov imenuje komisijo za sprejem in komisijo za pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik predsednika se izvolita izmed članov komisije za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena.
Komisiji lahko sprejmeta poslovnik o delu.
15. člen
Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in je za sprejem odločitve glasovala večina prisotnih članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem, komisije za pritožbe in obvestila strokovne službe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejem oziroma podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo s povratnico na naslov stalnega prebivališča. Sklepi komisij se pošljejo najkasneje v treh dneh po sprejemu.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni.
2. Pisarna za študentske domove
16. člen
Pisarna za študentske domove je strokovna služba, ki opravlja upravno-administrativne naloge komisije za sprejem in komisije za pritožbe.
Vodja pisarne za študentske domove je diplomirani pravnik z opravljenim upravnim strokovnim izpitom za delavce v upravi.
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na sedežu pisarne za študentske domove.
Delo komisij in pisarne za študentske domove financira ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu z letno pogodbo.
17. člen
Pisarna za študentske domove opravlja naslednje naloge:
– sprejema vloge in vodi evidence prošenj in pritožb;
– zbira potrebna gradiva in podatke in jih pošilja komisijam;
– opravlja točkovanje uspešnosti študija, materialnega položaja in oddaljenosti stalnega prebivališča od kraja študija v skladu s 3., 5. in 6. členom teh pravil;
– študentom in študentskim domovom pošilja sklepe komisij, obvestila o možnosti vselitve po prednostnih seznamih in druga obvestila;
– vodi evidenco sklepov komisij in njihovega izvrševanja;
– vodi skupno bazo podatkov študentskih domov;
– opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s pravili.
18. člen
Če strokovna služba komisije za sprejem lahko od visokošolskih zavodov pridobi podatke iz evidence vpisanih študentov, obvesti študente, da k prošnji za sprejem v študentski dom oziroma k prošnji za podaljšanje bivanja v študentskem domu ni treba predložiti potrdila o vpisu ali fotokopijo študentske izkaznice.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka strokovna služba objavi najkasneje do 10. avgusta na oglasnih deskah komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.
19. člen
Dokončne sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo študentski domovi. Sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje in pošiljajo sezname na podlagi 11. člena pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih.
Skupna baza podatkov študentskih domov
20. člen
Skupna baza podatkov študentskih domov je zbir podatkov, posameznih študentskih domov o kapacitetah, o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje.
Študentski domovi sproti ažurirajo skupno bazo podatkov študentskih domov, ki jih uporablja pisarna za študentske domove.
3. Postopek za sprejem in podaljšanje bivanja
21. člen
V postopku za sprejem in podaljšanje bivanja ter v postopkih s pravnimi sredstvi se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnem postopku.
1. Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja
22. člen
Komisija za sprejem enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 25. maja sprejme sklep o razpisu za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. K sklepu mora pridobiti soglasje Ministrstva za šolstvo in šport.
Z razpisom se za posamezno visokošolsko središče objavi:
– predvideno število prostih zmogljivosti za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih;
– rok in naslov za oddajo prošenj;
– seznam prilog k prošnji;
– pogoje in merila za izbiro.
2. Prošnja za sprejem v študentski dom
23. člen
Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno pošiljko pisarni za študentske domove najkasneje do 10. avgusta.
Ne glede na rok za oddajo prošenj, določen v prejšnjem odstavku, lahko za sprejem v študentski dom prosi študent, če so okoliščine iz 5. in 7. člena teh pravil nastale po tem roku.
24. člen
Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu, ki je sestavni del pravil (obrazec št. 1).
Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem so:
– potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
– potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o statusu študenta),
– potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o maturi ali zaključnem izpitu v zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje šole,
– potrdilo o stalnem prebivališču,
– potrdilo o številu družinskih članov,
– potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
– dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij najmanj tri dni v tednu, priloži tudi potrdilo pristojnih organizacij o nezaposlenosti, in o tem, da ni iskalec zaposlitve.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi drugega odstavka 1. člena in 7. člena, teh pravil mora prošnji priložiti tudi dokazila pristojnih organizacij oziroma organov.
Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede, da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma študentke matere, s katerim želim(o) živeti skupaj, in priloži otrokov rojstni list.
Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo pristojnega organa, da je do njega upravičen.
Če komisija za sprejem podvomi v resničnost fotokopij dokumentov, lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.
25. člen
Komisija za sprejem obravnava popolne prošnje za sprejem po vrstnem redu, kot so prispele.
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz 1. člena pravil in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6. členu teh pravil, s sklepom za posameznega študenta določi število točk.
Na podlagi doseženega števila točk komisija za sprejem do 15. septembra in 15. oktobra določi prednostna seznama uvrščenih ter ju v treh dneh po sprejemu objavi na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.
3. Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu
26. člen
Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu se pošlje s priporočeno pošiljko pisarni za študentske domove najkasneje do 20. avgusta. Študent, ki mu status in pravica bivanja v študentskih domovih poteče med študijskim letom in želi podaljšati bivanje v študentskem domu, pošlje prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom statusa študenta.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del teh pravil (obrazec številka 2).
Prošnji se priloži dokazilo o statusu študenta, če se študent izobražuje po študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij najmanj tri dni v tednu pa še potrdili pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da ni iskalec zaposlitve.
Dokazila iz prejšnjega odstavka se pošljejo v rokih, določenih v 23. členu teh pravil, med študijskim letom pa v treh dneh po vpisu oziroma podaljšanju statusa študenta.
27. člen
Delne sezname študentov, ki jim je bilo podaljšano bivanje, komisija za sprejem objavi najkasneje do 15. oktobra, med študijskim letom pa do zadnjega dne v mesecu, ko je bil sklep o podaljšanju bivanja sprejet, na oglasnih deskah komisije za sprejem in študentskih domov visokošolskega središča.
4. Roki za pošiljanje dokazil
28. člen
Dokazilo o statusu študenta mora študent poslati pisarni na študentske domove v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem roku.
Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v višji letnik, priloži potrdilo o roku za naknadni vpis najkasneje do 30. septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Študent, ko opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem izpitnem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa poslati najkasneje do 30. septembra.
Komisija za sprejem lahko zahteva, da študent naknadno pošlje tudi druga, za odločitev o sprejemu potrebna dokazila.
5. Vrnitev v prejšnje stanje
29. člen
Študentu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil kakšno dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se dovoli na njegov predlog vrnitev v prejšnje stanje.
Študentu, ki ni pravočasno poslal vloge, se dovoli na njegov predlog vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote pravočasno vlogo poslal po pošti nepristojnemu organu.
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je študent po očitni pomoti prekoračil rok, pa je pisarna za študentske domove vlogo vendarle prejela vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi študent zaradi zamude izgubil kakšno pravico.
30. člen
Študent mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogel pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (162. člen ZUP).
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je študent zamudil vložiti kakšno vlogo, mora predlogu predložiti tudi to vlogo.
31. člen
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh, računano od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je študent šele kasneje izvedel za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedel.
Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati vrnitev prejšnje stanje.
Če se zamudi rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
32. člen
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči komisija za sprejem s sklepom, zoper katerega je možna pritožba na komisijo za pritožbe.
Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo.
6. Postopek izdaje sklepa
33. člen
Pisarna za študentske domove ob prejemu prošnje preveri, ali je ta popolna. Če ugotovi pomanjkljivosti, o tem obvesti prosilca in mu določi rok za dopolnitev vloge, ki ne sme biti krajši od 8 dni.
Če študent v roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je bila vloga že od samega začetka v redu.
Če študent v roku iz prejšnjega odstavka prošnje ne dopolni, se le-ta zavrže. V obvestilu za dopolnitev vloge je treba študenta na to posebej opozoriti.
34. člen
Pred izdajo sklepa je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne za zavarovanje interesov študentov, v skladu s temi pravili.
35. člen
Dejansko stanje, na katero opira svojo prošnjo, mora študent navesti natančno, po resnici in določno.
Če ne gre za splošno znana dejstva, mora študent za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih, če mogoče, predložiti. Če študent tega sam ne stori, zahteva to od njega komisija za sprejem po pisarni za študentske domove. Od študenta se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko lažje in hitreje pridobi pisarna za študentske domove, in tudi ne, naj predloži taka potrdila, ki jih organi po 172. členu ZUP niso dolžni izdajati.
Če niti študent niti pisarna za študentske domove ne moreta pridobiti dokaza po drugem odstavku tega člena, zaprosi komisija za sprejem za mnenje pristojno ustanovo.
Če študent v določenem mu roku ne predloži dokazov, komisija nadaljuje postopek.
Dejstev, za katera niso predloženi upravičeno zahtevani dokazi, se štejejo za neobstoječa.
7. Sklep
36. člen
Sklep se izda pisno na predpisanem obrazcu.
37. člen
S poukom o pravnem sredstvu se študentu sporoči, na koga se lahko pritoži v katerem roku.
Napake v pravnem pouku ne morejo biti v škodo študenta.
38. člen
Če je s temi pravili določeno, da mora komisija za sprejem pred izdajo sklepa zaprositi za mnenje ustanovo določene stroke, sme izdati sklep šele potem, ko dobi mnenje.
4. Pravna sredstva
1. Pritožba na komisijo za pritožbe
39. člen
Študent vloži pritožbo na komisijo za pritožbe v petnajstih dneh od dneva vročitve sklepa komisije za sprejem.
Pravočasno vložena pritožba na komisijo za pritožbe, zoper sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Če študent vloži pritožbo po roku, določenem v prvem odstavku tega člena, pritožba ne zadrži izvršitve sklepa prvostopenjske komisije.
40. člen
V pritožbi mora biti naveden sklep, ki se izpodbija, njegova številka in datum.
V pritožbi mora študent navesti nova dejstva in dokaze in obrazložiti zakaj v času obravnave na prvi stopnji niso bila navedena.
41. člen
Komisija za sprejem preveri, ali je pritožba upravičena. Če meni, da je pritožba upravičena, izpodbijani sklep nadomesti z novim, v nasprotnem primeru pa s sklepom obvesti pisarno za študentske domove, da jo brez odlašanja izroči s celotnim spisom komisiji za pritožbe.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti najkasneje v tridesetih dneh od dneva prejema pritožbe.
Sklepi pritožbene komisije so dokončni in izvršljivi.
2. Upravni spor
42. člen
Zoper sklep komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred pristojnim sodiščem.
Vložitev tožbe in sprožitev spora ne zadrži izvršitve sklepa komisije za pritožbe.
4. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVIL
1. Nadzorna komisija
43. člen
Nadzorna komisija nadzira delo komisij in pisarne za študentske domove.
Člane nadzorne komisije imenujejo pristojni organ Visokošolskega zavoda, Študentska organizacija in svet Zavoda študentskih domov.
Nadzorna komisija izmed svojih članov izvoli predsednika nadzorne komisije, ki po potrebi sklicuje seje nadzorne komisije.
44. člen
Na zahtevo nadzorne komisije pisarna za študentske domove posreduje:
– seznam študentov, ki prosijo za sprejem in prednostni seznam uvrščenih;
– seznam študentov, ki prosijo za podaljšanje bivanja in prednostni seznam uvrščenih;
– seznam študentov, ki jim je bil izdan sklep o vselitvi oziroma je bila njihova prošnja zavrnjena; letno pa ji mora pošiljati tudi poročilo o opravljenem delu in obračun svojega poslovanja.
Pristojnosti in način dela nadzorne komisije
45. člen
Nadzorna komisija postavlja komisijam in pisarni za študentske domove vprašanja in zahteva od njih odgovore in pojasnila.
Nadzorna komisija ima pravico do vpogleda v pisarniško poslovanje pisarne za študentske domove.
46. člen
Če nadzorna komisija ugotovi kršitev pravil o tem obvesti pristojne organe Visokošolskih zavodov, Študentske organizacije, Upravo Študentskih domov in Ministrstvo za šolstvo in šport.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Oblikuje se skupna baza podatkov študentskih domov. Do vzpostavitve baze podatkov študentski domovi sproti obveščajo pisarno za študentske domove o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje v skladu z 11. členom pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih.
48. člen
Za študijsko leto 1998/99 se izjemoma spremenijo roki iz 22. člena teh pravil. Razpis objavijo Študentski domovi v osmih dneh po objavi pravil v Uradnem listu Republike Slovenije.
49. člen
Ta pravila začnejo veljati, ko jih pristojni organi Univerze v Ljubljani, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentskih domov v Ljubljani sprejmejo in objavijo v publikaciji.
Študentska organizacija
Univerze v Ljubljani
Predsednik
študentske vlade
Jože Bajuk l. r.
Študentski domovi
v Ljubljani
Predsednik
sveta zavoda
Niko Žibret l. r.
Univerza v Ljubljani
Predsednik
upravnega odbora
prof. dr. Milan Pogačnik l. r.