Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000

Kazalo

2082. Uredba o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo, stran 5957.

Na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) in drugega odstavka 3. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo
1. člen
Ta uredba določa pogoje za uvoz blaga, ki se v letu 2000 uvaža v Republiko Slovenijo in je po poreklu iz Republike Turčije.
2. člen
Za namene te uredbe imata naslednja izraza naslednji pomen:
1. ‘uvoz’ pomeni sprostitev blaga v prosti promet, kakor tudi katerikoli drug carinski postopek, pri katerem nastane carinski dolg;
2. ‘vlagatelj’ pomeni pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika s sedežem oziroma stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji.
3. člen
Za industrijske izdelke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo in so po poreklu iz Republike Turčije, se uporablja carinska stopnja “prosto“, razen za izdelke, ki so navedeni v prilogah 1 in 2 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del.
Za industrijske izdelke, navedene v prilogah 1 in 2 k tej uredbi, se plačuje carina po stopnjah, določenih v teh prilogah.
Za industrijske izdelke v smislu prvega odstavka se štejejo izdelki, uvrščeni v 25. do 97. poglavje kombinirane nomenklature carinske tarife, razen izdelkov, navedenih v prilogi 3 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
4. člen
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Turčije, ki so navedeni v prilogah 4 in 5 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se plačuje v višini 50% od predpisane v času uvoza.
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Turčije, ki so navedeni v prilogi 6 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah, določenih v tej prilogi.
5. člen
Količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz priloge 4 k tej uredbi razdeli Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj na predlog komisije, ki jo sestavljajo po dva predstavnika Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in po en predstavnik Ministrstva za finance ter Združenja za trgovino in Združenja za agroživilstvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Komisijo iz prejšnjega odstavka vodi in sklicuje predsednik komisije, ki ga izmed predstavnikov Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj imenuje minister za ekonomske odnose in razvoj. Komisija sprejme kriterije za oblikovanje predlogov o razdelitvi količin blaga v okviru carinskih kvot iz priloge 4 k tej uredbi ter poslovnik o svojem delovanju.
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj lahko razdeli količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz priloge 4 k tej uredbi naenkrat ali postopoma, upoštevaje razmere na trgu zadevnega blaga, pri čemer mora biti razdelitev končana najmanj dva meseca pred iztekom leta.
Če je bila skupna količina blaga na podlagi vloženih zahtevkov manjša od posamezne carinske kvote iz priloge 4 k tej uredbi, na katero se nanašajo, ali ni bil oziroma ni bil v celoti izvršen uvoz že razdeljenih količin, lahko minister za ekonomske odnose in razvoj, na predlog komisije iz prvega odstavka tega člena, objavi obseg carinskih kvot za novo razdelitev in določi rok za vlaganje zahtevkov.
6. člen
Količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz priloge 5 k tej uredbi razdeljuje Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj sproti na podlagi vloženih zahtevkov, dokler carinska kvota ni izčrpana. Če je skupna količina blaga na podlagi vloženih zahtevkov večja od posamezne carinske kvote, na katero se nanašajo, se vlagateljem dodeli sorazmerni del glede na zahtevano količino.
7. člen
Zahtevek za dodelitev določene količine blaga v okviru posamezne carinske kvote, določene v prilogah 4 in 5 k tej uredbi, vloži vlagatelj pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz priloge 7 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
8. člen
Zahtevek za dodelitev določene količine blaga v okviru posamezne carinske kvote, določene v prilogi 4 k tej uredbi, se vloži v petnajstih dneh po uveljavitvi te uredbe.
9. člen
Zahtevek za dodelitev določene količine blaga v okviru posamezne carinske kvote, določene v prilogi 5 k tej uredbi, se vloži posebej, za vsako količino blaga, ki se uvozi naenkrat. Zahtevku mora biti priložena kopija izpolnjene carinske deklaracije, iz katere je razvidna količina blaga, ki jo namerava vlagatelj uvoziti.
10. člen
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj izda vlagatelju odločbo o dodeljeni količini blaga po 5. in 6. členu te uredbe, s katero določi tudi rok, do katerega je mogoče uvoziti dodeljeno količino blaga v skladu s 4. členom te uredbe.
Vlagatelj lahko uvozi dodeljeno količino blaga sam ali pooblasti drugo osebo, da za njegov račun opravi carinske formalnosti.
11. člen
Carinska uprava Republike Slovenije spremlja realizacijo uvoza po izdanih odločbah iz 10. člena te uredbe in o tem trimesečno poroča Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.
12. člen
Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga po 3. oziroma 4. členu te uredbe, je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdelano in izdano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v protokolu o poreklu blaga iz priloge 8 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Republike Slovenije v Republiko Turčijo, če gre za izvoz blaga, ki v skladu s sporazumom o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo uživa preferencialno obravnavo, in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določeni v protokolu o poreklu blaga iz priloge 8 k tej uredbi.
13. člen
Pri uvozu blaga po določbah te uredbe se v enotno carinsko listino (ECL) v skladu s 94. členom uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 46/99 in 103/99) v polje 39 vpiše naslednje štirimestne šifre:
– 2511 za izdelke iz 3. člena te uredbe;
– 2512 za izdelke iz prilog 4 in 5 k tej uredbi;
– 2513 za izdelke iz priloge 6 k tej uredbi.
14. člen
Ta uredba začne veljati 1. junija 2000.
Št. 333-10/200-1
Ljubljana, dne 18. maja 2000.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Podpredsednik
                            PRILOGA 8

                           PROTOKOL 3

       o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih
                      upravnega sodelovanja

                             VSEBINA

I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE

- 1. člen Definicije

II. ODDELEK DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"

- 2. člen Splošne zahteve

- 3. člen Dvostranska kumulacija porekla

- 4. člen Diagonalna kumulacija porekla

- 5. člen V celoti pridobljeni izdelki

- 6. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki

- 7. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave

- 8. člen Enota kvalifikacije

- 9.člen Dodatki, nadomestni deli in orodje

- 10. člen Garniture

- 11. člen Nevtralni elementi

III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

- 12. člen Načelo teritorialnosti

- 13. člen Neposredni prevoz

- 14. člen Razstave

IV. ODDELEK POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA CARINE

- 15. člen Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila
carine

V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU

- 16. člen Splošne zahteve

- 17. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga
EUR.1

- 18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga
EUR.1

- 19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga
EUR.1

- 20. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi
predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu

- 21. člen Pogoji za izjavo na računu

- 22. člen Pooblaščeni izvoznik

- 23. člen Veljavnost dokazila o poreklu

- 24. člen Predložitev dokazila o poreklu

- 25. člen Uvoz po delih

- 26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu

- 27. člen Spremljajoči dokumenti

- 28. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

- 29. člen Razlike in formalne napake

- 30. člen Zneski, izraženi v ekujih

VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

- 31. člen Medsebojno sodelovanje

- 32. člen Preverjanje dokazil o poreklu

- 33. člen Reševanje sporov

- 34. člen Kazni

- 35. člen Proste cone

VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE

- 36. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla

- 37. člen Spremembe in dopolnitve protokola

- 38. člen Blago na poti in v skladiščenju


                           I. ODDELEK

                         SPLOŠNE DOLOČBE

                             1. člen

                           Definicije

Za namene tega protokola:

a) "izdelava" pomeni katero koli vrsto obdelave ali
predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi
postopki;

b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni
del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je
namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku
izdelave;

d) "blago" pomeni materiale in izdelke;

e) "carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v
skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena
Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum
WTO o carinski vrednosti);

f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za
izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v
podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali
predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost
vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje
dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu
pridobljenega izdelka;

g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri
uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni
znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno,
plačano za materiale v pogodbenici;

h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih
materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se
uporablja mutatis mutandis;

i) "dodana vrednost" je cena izdelka franko tovarna,
zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega
izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki
pridobljeni;

j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in
tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v
nomenklaturi, ki predstavlja "Harmonizirani sistem
poimenovanja in šifrskih oznak blaga", ki se v tem
protokolu navaja kot "Harmonizirani sistem" ali "HS";

k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v
določeno tarifno številko;

l) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu
prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem
transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te
izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke,
ki so zajeti na enem računu;

m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode.


                           II. ODDELEK

              DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"

                             2. člen
                         Splošne zahteve

1. Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji
izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:

a) izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu
5. člena protokola;

b) izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo
materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem
ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali
zadosti obdelani ali predelani v pogodbenici v
smislu 6. člena tega protokola;

                             3. člen

                 Dvostranska kumulacija porekla

1. Materiali s poreklom iz Slovenije se štejejo za materiale
s poreklom iz Turčije, če so vsebovani v izdelku, ki je bil
tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti
obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani
ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena
tega protokola.

2. Materiali s poreklom iz Turčije se štejejo za materiale s
poreklom iz Slovenije, če so vsebovani v izdelku, ki je bil
tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti
obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani
ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena
tega protokola.

                             4. člen

                  Diagonalna kumulacija porekla

1. Ob upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka se
materiali s poreklom iz Evropske skupnosti,Poljske,
Madžarske, Češke republike, Slovaške republike,
Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Estonije, Islandije,
Norveške ali Švice v smislu Sporazumov med
pogodbenico in temi državami pri vključitvi v izdelek, ki
je bil tam pridobljen, lahko štejejo za materiale s
poreklom iz te pogodbenice. Ni treba, da bi bili taki
materiali zadosti obdelani ali predelani.

2. Izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom na podlagi
prvega odstavka, se lahko še naprej štejejo kot izdelki s
poreklom iz pogodbenice samo, če tam dodana
vrednost presega vrednost uporabljenih materialov s
poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem
odstavku. Če to ni tako, se ti izdelki lahko štejejo za
izdelke s poreklom iz države, omenjene v prvem
odstavku, ki je prispevala največjo vrednost
uporabljenih materialov s poreklom. Pri določitvi porekla
se ne upoštevajo materiali s poreklom iz drugih držav,
omenjenih v prvem odstavku, ki so bili zadosti obdelani
ali predelani v pogodbenici.

3. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja
samo, kadar so uporabljeni materiali pridobili status
izdelkov s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so
enaka kot pravila v tem protokolu. Pogodbenici se bosta
obveščali o podrobnostih o sporazumih in ustreznih
pravilih o poreklu blaga, ki sta jih sklenili z drugimi
državami, omenjenimi v prvem odstavku.

                             5. člen

                  V celoti pridobljeni izdelki

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici :

a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali
morskega dna;

b) tam pridelani rastlinski izdelki;

c) tam povr?ene in vzrejene žive živali;

d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

e)izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja,
pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih
voda pogodbenice;

g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah
izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);

h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za
reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami,
primernimi le za protektiranje ali uporabo kot
odpadek;

i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam
potekajo;

j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod
njim zunaj njihovih teritorialnih voda, pod pogojem,
da imata izključno pravico do obdelave morskega
dna ali sloja pod njim;

k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov,
omenjenih v pododstavkih a) do j).

2. Izraza "njihova plovila" in "njihove predelovalne ladje" v
pododstavkih 1 f) in g) se uporabljata samo za plovila in
predelovalne ladje:

a) ki so registrirana ali se vodijo v pogodbenice ;

b) ki plujejo pod zastavo te pogodbenice ;

c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov te
pogodbenice ali družbe s sedežem v eni od
pogodbenic in v kateri so direktor ali direktorji,
predsednik upravnega odbora ali nadzornega
odbora ter večina članov takih odborov državljani te
pogodbenice in, še dodatno, če v primeru
osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala
pripada tej pogodbenici ali javnim organom ali
državljanom te pogodbenice;

d) katerih kapitan in častniki so državljani te
pogodbenice ; in

e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so
državljani te pogodbenice.

                             6. člen

             Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v
celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani če so
izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu
protokolu.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja
ta Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki
morajo biti opravljeni na materialih brez porekla,
uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo
samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je
pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama,
uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se
uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne
uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez
porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki
se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi
smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko
uporabijo pod pogojem:

a) da njihova skupna vrednost ne presega 10
odstotkov cene izdelka franko tovarna,

b) da kateri koli od odstotkov,ki je naveden v
seznamu kot zgornja vrednost materialov brez
porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega
odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v
50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

3. Prvi in drugi odstavek se ne uporabljata v primerih, ki jih
določa 7. člen.

                             7. člen

           Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Ne glede na določbe 2. odstavka se šteje, da so
naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni,
da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne
glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena:

a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med
prevozom in skladiščenjem (prezračevanje,
razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje
v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine,
odstranjevanje poškodovanih delov in podobni
postopki);

b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu,
sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje
(vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje,
barvanje, rezanje;

c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in
sestavljanje pošiljk;

ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare,
vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali
plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pa
kiranja;

d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih
znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo
embalažo;

e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so
različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin
mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem
protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom
iz pogodbenice;

f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln
izdelek;

g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v
pododstavkih a) do f);

h) zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave,
opravljene na posameznem izdelku štejejo za
nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno
upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v
pogodbenicah.

                             8. člen

                       Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je
določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se
določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature
Harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov
ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih
Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko,
potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila
enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno
številko Harmoniziranega sistema, je treba pri
uporabi določb tega protokola vsak izdelek
obravnavati posebej.

2. Če je v skladu s splošnim pravilom št.5
Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek
zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju
porekla.

                             9. člen

               Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z
delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne
opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej
zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali
vozila.

                            10. člen

                            Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom št.3
Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom,
kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa
takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki
imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota
poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne
presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

                            11. člen

                       Nevtralni elementi

Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba
ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno
pri njegovi izdelavi:

a) energija in gorivo;

b) naprave in oprema;

c) stroji in orodje;

d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v
končno sestavo izdelka.

                          III. ODDELEK

                      ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

                            12. člen

                     Načelo teritorialnosti

1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na
pridobitev statusa blaga s poreklom, morajo biti na
ozemlju ene od pogodbenic izpolnjeni neprekinjeno,
razen kot je določeno v 4. členu.

2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v
tretjo državo, vrne, se z izjemo določb 4. člena mora
šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim
organom lahko zadovoljivo dokaže:

a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo,
in

b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med
izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki,
razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem
stanju.

                            13. člen

                        Neposredni prevoz

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem
Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki
izpolnjujejo zahteve tega protokola in se prevažajo
neposredno med pogodbenicama ali čez ozemlja
drugih držav, omenjenih v 4. členu. Vendar se izdelki, ki
sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko
prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s
pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh
ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali
skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in
da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen
raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli
postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.
Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez
ozemlja, ki niso ozemlja držav pogodbenic.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem
odstavku, je treba predložiti carinskim organom države
uvoznice:

a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz
države izvoznice čez državo tranzita; ali

b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita,
ki:

(i) vsebuje natančen opis izdelkov,

(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega na
tovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali
drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki
zadržani v državi tranzita, ali

c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

                            14. člen

                            Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v
drugo državo razen tistih, ki so omenjene v 4. členu, in
so po razstavi prodani z namenom uvoza v
pogodbenico, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah
tega Sporazuma pod pogojem, da se carinskim
organom zadovoljivo dokaže, da:

a) je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v
državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;

b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil
osebi v pogodbenici;

c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v
enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in

d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso
bili uporabljeni v noben drug namen kot za
predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v
skladu z določbami V. oddelka in predloženo carinskim
organom države uvoznice na običajen način. V njem
morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi
se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o
pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske,
industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali
podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani
v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih
zaradi prodaje tujih izdelkov in v času katerih izdelki
ostanejo pod carinskim nadzorom.

                           IV. ODDELEK

             POVRAČILO CARINE ALI OPROSTITEV PLAČILA
                             CARINE

                            15. člen

Prepoved povračila carine ali oprostitve plačila carine

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi
izdelkov s poreklom iz pogodbenice ali iz ene od drugih
držav, omenjenih v 4. členu, za katere se izda ali izdela
dokazilo o poreklu v skladu z določbami V. oddelka, se
v tej pogodbenici ne morejo uveljavljati kakršnakoli
povračila carine ali oprostitve plačila carine.

2. Prepoved iz prvega odstavka se nanaša na kakršnokoli
povračilo, odpustitev ali neplačilo, delno ali v celoti,
carinskih dajatev ali dajatev, ki imajo enakovredni
učinek, ki se lahko uporablja v pogodbenici, izrecno ali
z učinkom za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat
ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov,
izvozijo in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o
poreklu, bo na zahtevo carinskih organov pripravljen
kadarkoli predložiti katere koli ustrezne dokumente, ki
dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene
pri izdelavi zadevnih izdelkov, ni bilo prejeto povračilo
carine in da so bile vse carinske dajatve ali dajatve z
enakovrednim učinkom, ki se uporabljajo za take
materiale, dejansko plačane.

4. Določbe prvega do tretjega odstavka se prav tako
uporabljajo za embalažo v smislu drugega odstavka 8.
člena, za dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu
9. člena in za izdelke v garniturah v smislu 10. člena, če
so taki predmeti brez porekla.

5. Določbe prvega do četrtega odstavka se uporabljajo
samo za materiale, za katere velja ta Sporazum.
Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema cenovnih
nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih
izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.

6. Ne glede na prvi odstavek lahko pogodbenici
uporabljati sistem povračila carine ali oprostitve plačila
carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, ki
se uporabljajo za materiale, uporabljene pri proizvodnji
izdelkov s poreklom, ob upoštevanju naslednjih določb:

a) za izdelke, ki sodijo v 25.do 49. poglavje ter 64.do
97.poglavje Harmoniziranega sistema, se lahko
zadrži 5-odstotna carinska dajatev ali tista nižja
stopnja, ki velja v Sloveniji ali v Turčiji;

b) za izdelke, ki sodijo v 50.do 63.poglavje
Harmoniziranega sistema se lahko zadrži 10-
odstotna carinska dajatev ali tista nižja stopnja, ki
velja v Sloveniji ali v Turčiji.

Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31.decembra
1998 in se lahko ob soglasju ponovno pregledajo.

                           V. ODDELEK

                       DOKAZILO O POREKLU

                            16. člen

                         Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice veljajo ob
uvozu v drugo pogodbenico ugodnosti tega Sporazuma
ob predložitvi bodisi:

a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je
v Prilogi III; ali

b) v primerih, določenih v prvem odstavku 21. člena,
izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na
računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem
dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke,
da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju "izjava
na računu").

2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v
smislu tega protokola v primerih, kot jih določa 26. člen,
veljajo ugodnosti tega Sporazuma, ne da bi bilo treba
predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih
dokumentov.

                            17. člen

         Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali
njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo
odgovornost.

2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni
zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za
potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III.
Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je
sestavljen ta Sporazum, in v skladu z določbami
domačega prava države izvoznice. ?e so pisani z roko,
morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami.
Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez
praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena,
je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno
črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu
blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo
carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja
potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse
ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s
poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega
protokola.

4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi
pogodbenic, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s
poreklom iz pogodbenice ali iz ene od drugih držav,
omenjenih v 4. členu, ter izpolnjujejo druge zahteve tega
protokola.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse
potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje
drugih zahtev tega Protokola. V ta namen imajo pravico
zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli
pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug
pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo
potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni
v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo
preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov,
izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti
naveden v rubriki 11 potrdila.

7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in
ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski
izvoz opravljen ali zagotovljen.

                            18. člen

         Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Ne glede na sedmi odstavek 17. člena se potrdilo o
prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po
opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali
nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali

(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je
bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar
ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi
navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se
nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti
razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga
EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če
se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v
ustreznem spisu.

4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno,
morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:

"IZDANO NAKNADNO",

"SONRADAN VERILMISTIR ",

"ISSUED RETROSPECTIVELY".

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko
"Opombe" potrdila o prometu blaga EUR.1.

                            19. člen

         Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1

1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu
blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga
izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih
dokumentov, ki jih imajo.

2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od
naslednjih besed:

"DVOJNIK",

"IKINCI NUSHADIR",

"DUPLICATE".

3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko
"Opombe" dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega
potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem
datumom.

                            20. člen

        Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi
      predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih
organov v pogodbenici, je mogoče zamenjati prvotno
dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga
EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov
drugam znotraj pogodbenic. Nadomestno potrdilo(a) o
prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom
katerih so bili dani izdelki.

                            21. člen

                   Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega
odstavka 16. člena, lahko da:

(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 22. člena ali

(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja
eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s
poreklom, katerih skupna vrednost ne presega
6000 ekujev.

2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere
se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz
pogodbenice ali iz ene od drugih držav, omenjenih v 4.
členu, in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli
pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države
izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki
dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih
zahtev tega protokola.

4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik
natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali
drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki
so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami
domačega prava države izvoznice. ?e je pisana z roko,
mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni
podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega
izvoznika v smislu 22. člena ne zahteva , da podpisuje
take izjave, pod pogojem, da carinskim organom države
izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno
odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je
možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na
katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je
predložena carinskim organom v državi izvoznici
najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se
nanaša.

                            22. člen

                      Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo
kateregakoli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke
izdelkov po tem Sporazumu, da daje izjave na računu ne
glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša.
Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo
ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za
preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za
izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega
izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo,
da so primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku
številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na
računu.

4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki
uporabljajo pooblastila.

5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo.
To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več
jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje
pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali drugače
nepravilno uporablja pooblastilo.

                            23. člen

                  Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v
državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo
carinskim organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države
uvoznice predložena po izteku roka za predložitev,
določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo
zaradi uporabe preferencialne obravnave,če jih zaradi
izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do
postavljenega končnega datuma.

3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski
organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če
so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim
datumom.

                            24. člen

                 Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom
države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej
pogodbenici. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod
dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno
deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da
izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega
Sporazuma.

                            25. člen

                          Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih
predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali
nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (a) drugega
odstavka splošnega pravila Harmoniziranega sistema, ki
sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in
9406 Harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take
izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži
eno samo dokazilo o poreklu.

                            26. člen

                  Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo
drugim posameznikom ali so del osebne prtljage
potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi
bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem,
da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila
dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni
dvoma o resničnosti take izjave. ?e se izdelki pošiljajo
po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo
CN23 (C2/CP3) ali na list papirja, ki se priloži tistemu
dokumentu.

2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno
uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se
ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave
in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za
trgovanje.

3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati
500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev,
če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.

                            27. člen

                     Spremljajoči dokumenti

Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 17. člena in
tretjem odstavku 21. člena, ki se uporabljajo z namenom
dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga
EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s
poreklom iz pogodbenice ali iz ene od drugih držav,
omenjenih v 4. členu, in izpolnjujejo druge zahteve tega
protokola, so med drugim lahko naslednji:

(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil
izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega
blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih
knjigah ali internem knjigovodstvu;

(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih
materialov, izdani ali izdelani v pogodbenici, kjer se
uporabljajo v skladu z domačim pravom;

(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali
predelave materialov v pogodbenici, izdani ali izdelani
v pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim
pravom;

(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki
dokazujejo status porekla uporabljenih materialov,
izdana ali izdelana v pogodbenici v skladu s tem
protokolom ali v eni od drugih držav, omenjenih v 4.
členu, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila
v tem protokolu.

                            28. člen

      Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu
blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente,
omenjene v tretjem odstavku 17. člena.

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti
kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem
odstavku 21. člena.

3 Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o
prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve,
omenjene v drugem odstavku 17. člena.

4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta
hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na
računih, ki so jim bili predloženi.

                            29. člen

                   Razlike in formalne napake

1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na
dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili
predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja
uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto
ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi,
da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na
dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če
te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v
tem dokumentu.

                            30. člen

                    Zneski, izraženi v ekujih

1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom,
izraženim v ekujih, določi država izvoznica in jih sporoči
državi uvoznici.

2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je
določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so
izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so
izdelki zaračunani v valuti ene od držav, omenjenih v 4.
členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta
država notificirala.

3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katere koli
države, so protivrednosti zneskov v valuti te države
zneskov, izraženih v ekujih po tečaju na prvi delovni dan
v oktobru 1996.

4. Skupni odbor na zahtevo pogodbenice pregleda v
ekujih izražene zneske in njihovo protivrednost v
domačih valutah pogodbenic. Skupni odbor ob tem
pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba
uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti, in bo
nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov
zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko
odloči za spremembo zneskov, izraženih v ekujih.

                           VI. ODDELEK

                 DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

                            31. člen

                     Medsebojno sodelovanje

1. Carinski organi pogodbenic si medsebojno izmenjajo
vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski
organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in
naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanja
teh potrdil in izjav na računih.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si
pogodbenici preko pristojnih carinskih uprav
medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti
potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter
točnosti informacij, ki so tam navedene.

                            32. člen

                  Preverjanje dokazil o poreklu

1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali
kadar carinski organi države uvoznice upravičeno
dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla
zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega
protokola.

2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski
organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga
EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali
kopijo teh dokumentov carinskim organom države
izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za
poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje
vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so
podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V
ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in
opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig
ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je
potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo
začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo
zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide
preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga,
pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o
izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi
morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se
izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s
poreklom iz pogodbenice ali iz ene od drugih držav, ki
so omenjene v 4. členu ter izpolnjujejo druge zahteve
tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v
desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali
če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za
določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali
pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali
preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo
upravičenost za preferencialno obravnavo.

                            33. člen

                        Reševanje sporov

Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v
smislu 32. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi
organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi,
odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi
vprašanje glede razlage tega protokola, jih je treba predložiti
Skupnemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi
organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te
države.

                            34. člen

                              Kazni

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se
sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi
pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

                            35. člen

                           Proste cone

1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da
se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo
o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na
njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na
njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki
so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.

2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka
izdelki s poreklom iz pogodbenice uvozijo v prosto cono
s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo
predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na
izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu
blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v
skladu z določbami tega protokola.

                          VII. ODDELEK

                         KONČNE DOLOČBE

                            36. člen
        Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla

V okviru Skupnega odbora se ustanovi Pododbor za
carinske zadeve in vprašanja porekla z namenom, da mu
pomaga pri opravljanju njegovih nalog in za zagotovitev
stalnega obveščanja in posvetovanja med strokovnjaki.

Sestavljajo ga strokovnjaki iz obeh pogodbenic,
odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in
vprašanji porekla.

                            37. člen

                Spremembe in dopolnitve protokola

Skupni odbor lahko odloči, da spremeni ali dopolni
določbe tega protokola.

                            38. člen

                 Blago na poti in v skladiščenju

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago,
ki ustreza določbam tega protokola in ki je na dan začetka
veljavnosti tega sporazuma bodisi na poti ali v začasnem
skladiščenju v državi pogodbenici, v carinskem skladišču ali
prosti coni, pod pogojem, da se v štirih mesecih od tega
datuma carinskim organom uvozne države pogodbenice
predloži dokazila o poreklu, ki so bila izstavljena naknadno,
skupaj z dokumenti, ki kažejo na okoliščine prevoza blaga.