Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999

Kazalo

3806. Odlok o razglasitvi Blejskega gradu za kulturni spomenik državnega pomena, stran 12522.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Blejskega gradu za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Bled – Blejski grad (EŠD 24).
Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Blejski grad obvladuje vrh pečine, izpostavljene nad severno obalo Blejskega jezera. Grad je ena najstarejših slovenskih, v listinah že v zgodnjem 11. stol. omenjenih utrdb. Njegov obod renesančnih obrambnih stolpov in zidov skupaj z bivalnimi trakti je nezamenljiva krajinska dominanta Bleda, Blejskega jezera, njegovega otoka in stavb na njem. Skupaj z njimi je nepogrešljiva krajinska celota Slovenije.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno do 300 m okoli obstoječih obodnih zidov gradu ter vse površine Blejskega jezera in njegovih obal do 100 m od brega. Obsega območja v širši okolici gradu in jezera, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter funkcionalni odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v 2. točki odloka imenovanih značilnosti enote ter je opredeljena v odločbi o varstvu in v muzealskih izhodiščih,
– prepoved posegov v vse plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem predhodno odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik