Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/1995 z dne 23. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/1995 z dne 23. 6. 1995

Kazalo

1668. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (ZUDVGA), stran 2545.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji
Razglašam zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. junija 1995.
Št. 012-01/95-46
Ljubljana, dne 21. junija 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za potrebe graditve avtocest in cest ustreznega standarda (v nadaljnjem besedilu: avtoceste) v Republiki Sloveniji se postopki za pridobitev nepremičnin in pridobitev enotnega dovoljenja za poseg v prostor in gradnjo, vodijo po predpisih s področja razlastitve, urejanja prostora in naselij, graditve objektov, varstva okolja ter drugih predpisih, kolikor ta zakon ne določa drugače.
2. člen
Nepremičnine za potrebe graditve avtocest pridobiva v imenu in za račun Republike Slovenije Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS, d.d.).
II. PRIPRAVE ZA PRIDOBITEV NEPREMIČNIN IN ZAGOTOVITEV PODLAG ZA TEHNIČNO NAČRTOVANJE
3. člen
Z uveljavitvijo uredbe Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za posamezen odsek avtoceste (v nadaljnjem besedilu: uredba o lokacijskem načrtu) se lahko prične z izvajanjem raziskav zemljišča, parcelacijo zemljišča, drugimi merjenji, cenitvijo nepremičnin in podobnim (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela), znotraj območja lokacijskega načrta.
4. člen
Območje lokacijskega načrta po tem zakonu obsega nepremičnine, potrebne za določitev ceste in drugih objektov in naprav, ki so v zvezi z avtocesto ter gozdnih in drugih površin za neposredno zaščito ceste.
Uredba o lokacijskem načrtu določi tudi tolerance pri opredelitvi območja lokacijskega načrta.
5. člen
Če je zaradi gradnje avtoceste potrebna razdelitev zemljišč na območjih kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, investitor krije potrebne stroške za spremembe v parcelacijah.
6. člen
Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika zemljišča najmanj osem dni pred začetkom izvajanja teh del.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo dovoliti dostop na svoja zemljišča osebam, ki se na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS, d.d.
Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plača odškodnino DARS, d.d.
7. člen
Z izvajanjem prenosa lege gradbenih parcel na teren se prične takoj po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu.
Za izvedbo parcelacij se meje parcele obravnavajo in določijo po poteku meje v veljavnih zemljiško-katastrskih načrtih oziroma po veljavnih podatkih zemljiškega katastra.
Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov oziroma uporabnikov v postopku zamejničenja posestnih meja ali njihovo nestrinjanje s tako izvršenim zamejničenjem, ne zadrži postopka za izvedbo sprememb glede novonastalih posestnih meja v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi.
Postopki po določbah tega člena se štejejo za nujne.
III. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN, POTREBNIH ZA GRADITEV AVTOCESTE
8. člen
Po izvršeni parcelaciji zemljišča oziroma najkasneje v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji se lastnikom nepremičnin, ki so potrebne za graditev avtoceste, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine oziroma nadomestitve te nepremičnine z drugo ustrezno nepremičnino, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.
Investitor je dolžan lastnika nepremičnine še pred začetkom dogovarjanja za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka poučiti o vseh njegovih pravicah v postopku za določitev odškodnine.
Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo nepremičnine, se navedbe lastnika preverijo z drugim cenilcem.
Če se niti po preveritvi cenitve oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila lastniku vročena prva ponudba, z lastnikom ne doseže sporazuma o odkupu oziroma nadomestitvi njegove nepremičnine, se uvede postopek za razlastitev.
Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.
9. člen
Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo glavno dejavnost, sodeluje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Pri izbiri nadomestnih zemljišč je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.
Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponudena kot nadomestno zemljišče, glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbi DARS, d.d.
10. člen
Če je zaradi graditve avtoceste treba porušiti določen objekt, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino.
Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi ter jo ugotovi sodni cenilec.
Če se z lastnikom nepremičnine doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, nosi investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.
11. člen
Če se z lastnikom nepremičnine, ki jo je treba pridobiti, doseže sporazum za nadomestilo v naravi, je potrebno razpoložljive nadomestne nepremičnine poiskati na trgu oziroma sprejeti ponudbo za nepremičnino, ki jo predlaga lastnik.
Pri iskanju nadomestne nepremičnine se upoštevajo zahteve lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.
12. člen
Na zahtevo lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti, pa si je sam našel nadomestno nepremičnino, se to nepremičnino odkupi in prenese na lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost.
Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine lastnika, ki jo je treba pridobiti in lastnik pristane na tako nadomestilo, se lastniku plača razlika v gotovini.
Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine, ki jo želi pridobiti lastnik, katerega nepremičnino je treba pridobiti, višja od vrednosti ocenjene njegove nepremičnine, se nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik plača razliko v vrednosti obeh nepremičnin.
13. člen
Za dokaz po prvi alinei 36. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 24/84 in 29/86) se štejejo sklenjene pogodbe z lastniki oziroma eden od naslednjih dokazov:
– zemljiškoknjižni izpisek, da zemljiškoknjižno niso bile izvedene odločbe o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 ter Uradni list RS, št. 9/90, 5/91 in 46/92 – odločba US);
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93);
– potrdilo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, da niso dokončani postopki lastninskega preoblikovanja in privatizacije;
– potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78 in Uradni list RS, št. 40/94 – odločba US) oziroma zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26/73, 29/73, 1/86 in Uradni list RS, št. 76/94 – odločba US);
– historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94 in 38/94);
– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93 in 22/94);
– zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
– izjava DARS, d.d., da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega upravnega organa, da je uveden postopek razlastitve.
Izjavi DARS, d.d. iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti iz 8. člena tega zakona.
Takoj po končanih postopkih iz prve do sedme alinee prvega odstavka DARS, d.d. izvede z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in tem zakonom.
DARS, d.d. prične z gradbenimi deli v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo.
IV. SODELOVANJE JAVNOSTI
14. člen
Šteje se, da so zahteve o sodelovanju javnosti po 60. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta po določbah 45.b do 45.f člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93).
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
15. člen
Enotno dovoljenje za odseke avtoceste, ki so bili določeni z uredbo o lokacijskem načrtu do uveljavitve tega zakona, se izda, če DARS, d.d. izkaže, da je poskusil sporazumno pridobiti nepremičnino po dosedanjih predpisih, in če predloži sklenjene pogodbe oziroma dokaze iz 13. člena tega zakona.
16. člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-10/95-12/1
Ljubljana, dne 13. junija 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.